I KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
Matej Klemenčič
Nagrobnik ljubljanskega škofa Žige Herbersteina
(1644-1716) v Perugi*
žiga (Sigismund) Krištof Herberstein, trinajsti
ljubljanski škof, je širši strokovni javnosti manj
znana osebnost in nima svojega gesla niti v Enci-
klopediji Slovenije} Zato je morda prav, da vsaj v
osnovnih črtah opišemo njegovo življenje in delo,^
čeprav želimo v tem prispevku predvsem pred-
staviti njegov dosedaj praktično neznan nagrobnik.
Rodil se je 13. februarja leta 1644 v Gradcu.
Študiral je v rojstnem kraju pri jezuitih, nato še v
Passauu in Regensburgu ter v letih 1661-1665 kot
gojenec nemško-ogrskega jezuitskega kolegija {Col-
legium Gennanicum - Hungaiicum) v Rimu.^ Ju-
lija 1667 je bU v Ljubljani posvečen za duhovnika
ter takoj nato imenovan za ljubljanskega stolnega
prosta. Leta 1668 je na rimski univerzi Sapienza
doktoriral iz filozofije in teologije. Že v času štu-
dija je postal kanonik v Regensburgu, v naslednjih
letih pa še v Passauu, Wrocläwu in Augsburgu.^
Leta 1679 je postal novomeški prost, naslednje leto
še dolenjski arhidiakon, leta 1693 pa ga je cesar
Leopold I. imenoval za ljubljanskega knezoškofa.
Papež Inocenc XI. je imenovanje potrdil 6. de-
cembra 1683 in deset dni kasneje je novi kne-
* Za razvezo napisa na nagrobniku in pomoč pri nje-
govem tolmačenju se zahvaljujem mag. Stanku Koko-
letu.
^ V. Rajšp, s. v. Herberstein, v: Enciklopedija Slovenije 4,
1990, 15.
2 Življenjepisni podatki so povzeti po: J. W. Valvasor: Die
Ehre des Herzogtums Crain, IVVIII, Laybach 1689, 676;
C. von Wurzbach: Biographisches Lexikon des Kaiser-
thums Oesterreich, VIII, Wien 1862, 343:66; J. Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda, 1 (1910-1916), Ljubljana
1992, 959.960, repr. p. 963; J. Lesar, s. v. Herberstein
Sigism. Krištof, v: Slovenski biografski leksikon 1/2, 1926,
314; F. M. Dolinar, s. v. Herberstein, Sigmund Christoph
(seit 1695 Graf, seit 1710 Reichsgraf) von (1644-1711), v:
Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis
1803. Ein biographisches Lexikon, Berlin 1990, 183-184;
F. M. Dolinar: Prosti novomeškega kapitlja. 1493-1993,
Novo mesto 1993, 72-74. Ponekod se podatki v starejši
literaturi razlikujejo in kjer ne citiram drugače, navajam
Dolinarjeve ugotovitve. Za dodatno literaturo cf. infra.
Cf. tudi J. Benkovič, Kranjski bogoslovci v Rimu, v: Iz-
vestja muzejskega društva za Kranjsko, VIII, 1898, 67-68.
Cf. tudi A. Koblar, Ljubljančani 17. stoletja, v: Izvestja
muzejskega društva za Kranjsko, X, 1900, 199, je leta
1672, ko je kot boter prisostvoval krstu, omenjen kot
regensburški in passauski kanonik, leta 1674 pa kot
kranjski deželni odposlanec.
zoškof prišel v Ljubljano. Umeščen je bil 6. feb-
ruarja 1684 v stolnici, 1. maja tega leta pa je prejel
škofovsko posvečenje.^
V času njegovega stolovanja so prenavljali ško-
fijski dvorec ter se odločili za zidavo nove stolnice,
za kar je škof prispeval tudi nekaj denarja.^ Konec
julija leta 1700 se je odločil, da se bo odpovedal
škofiji in se umaknil v oratorij sv. Filipa Nerija v
Perugio. Cesar je odstop kmalu sprejel, papež pa
je svojo privolitev sporočU šele 15. maja 1701.-^
Tako je v osemnajstem letu stolovanja odstopil in
1. junija 1701^ odšel v Italijo. Tik pred odhodom iz
mesta, 30. maja, je podpisal listino o ustanovitvi
javne knjižnice, današnje semeniške knjižnice, ki ji
je zapustil tudi svoje knjige.^ Umrl je v Perugi 20.
julija 1716.
^ Cf. tudi V. Steska, Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1.
1660 do 1718, v: Izvestja muzejskega društva za Kranj-
sko, XI, 1901, 32. Dolinar piše, da naj bi se leta že 1687
zaman potegoval za regensburško in passausko škofijo
(Dolinar 1990, 184; Dolinar 1993, 74), Dolničar pa volitve
v Pasauu omenja leta 1689 (Steska 1901, 75).
^ Wurzbach, loc. cit. (30000 fl.); Gruden, loc. cit. (2674
gld.). Za gradnjo stolnice in vlogo škofa pri tem cf. e. g.
Steska 1901, 86 ss.; J. Veider: Stara ljubljanska stolnica.
Njen stavbni razvoj in oprema, Ljubljana 1947, 46-47.
Temeljni kamen nove stolnice so položih peti dan po
njegovem odhodu iz Ljubljane, 6. junija 1701, posvetil
pa ga je šele njegov naslednik Ferdinand Kari Künburg
18. junija 1703 (Steska 1901, 143-144). Škofijski dvorec
naj bi leta 1695 dobil novo arkadno dvorišče (cf. V.
Steska, Academia Operosorum, v: Izvestja muzejskega
društva za Kranjsko, X, 1900, 85, brez letnice; Steska,
Ljubljanski škofijski dvorec, v: Zbornik za umetnostno
zgodovino, VI, 1926, 30). Citat v Dolničarjevi kroniki je
nekoliko drugačen: škof je dal v škofijskem dvorcu apri-
la 1695 popraviti in obokati hodnik (Steska 1901, 81).
' Steska 1901, 88. Drugačni podatki pri Dolinarju: odstop
24. maja 1701, sprejeto 18. julija tega leta (cit. Dolinar
1990, 184; Dohnar 1993, 74).
^   Steska 1901, 90.
^ Listino je podpisal skupaj z ljubljanskim stolnim pro-
štom in predsednikom Akademije operozov Janezom
Krstnikom Prešernom in stolnim dekanom in general-
nim vikarjem Janezom Antonom Delničarjem. Za
knjižničarja je škof iz lastnega premoženja namenil 2000
forintov nemške veljave. Sebi in svojim naslednikom na
stolici je zato pridržal pravico njegovega imenovana. Cf.
e. g. Steska 1900, 77-79; V. Steska, Dolničarjeva "Biblio-
theca Labacensis publica", v: Izvestja muzejskega dru-
štva za Kranjsko, X, 1900, 135; M. Smolik: Semeniška
8
44
I KRONIKA
1996
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Nagrobnik škofa Žige Krištofa Herbersteina, sv.
Peter, Perugia
Obdobje, ki ga je škof Herberstein preživel v
Italiji, je gotovo pomembno tudi za naše zgodo-
vinopisje. Njegova pisma iz Perugie, ki so hra-
njena v Ljubljani, so že pregledovali muzikologi,
neznana pa je njegova morebitna zapuščina v pe-
ruginskih arhivih. Neraziskani so ostali tudi nje-
govi stiki z mladim Alešem Žigo Dolničarjem, Id je
v letih 1704-1707 študiral v Perugii,!^ pojasniti pa
bo treba še njegove stike z benediktinci, saj nje-
govega nagrobnika ni v cerkvi sv. FiHpa Nerija,
temveč se nahaja v benediktinski cerkvi sv. Petra
na obrobju Perugie.^! V levi stranski ladji je doslej
še neobjavljena baročna nagrobna plošča, na kateri
piše, da so jo dali postaviti opat in benediktinski
menihi sv. Petra grofu Sigismundu Krištofu Her-
bersteinu, ljubljanskemu škofu in knezu Svetega
rimskega imperija, na Nemškem visoko cenjenemu
možu odličnega rodu, ki so ga odlikovali mil
značaj, pozornost vzbujajoča učenost, pa tudi iz-
jemna pobožnost. Umrl je, potem ko se je upo-
kojil, sedemdesetleten, trinajst dni pred avgustov-
skimi kalendami leta 1716.
SIGISMVNDO CHRISTOPHORO COM(iti) AB HERBERSTEIN
EPISCOPO LABACENSI ET S(acri) R(omani) I(mperii) PRINCIPI
GENERIS AMPLITUDINE INTER GERMANOS FRAECLARO
MORVM SVAVITATE OPTIMO
INGENIJ ERVDITIONE CONSPICVO
ANIMI PIETATE EXIMIO
ABBAS ET MONACHI CASINENSES S(ancti) PETRI
APVD QVOS ABDICATIS INFVLIS
(ante diem) Xffl KAL(endas) AVGVST(as) MDCCXVI
SEPTVAGENARIO MAIOR DIEM CLAVSIT EXTREMVM
PRAESVLI INTEGERRIMO AC BENEFICENTISS(imo)
P(roprio). P(osuerunt).
knjižnica v Ljubljani, Ljubljana 1975 (Kulturni in na-
ravni spomeniki Slovenije, 54), 5 ss; M. Smolik, Janez
Krstnik Prešeren in prva javna znanstvena knjižnica v
Ljubljani, v; Academia operosorum. Zbornik prispevkov
s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve, Ljubljana 1994,
61-72. Škof Herberstein ima vidno mesto tudi v zgo-
dovini slovenske baročne glasbe. Cf. J. Höfler.- Glasbena
umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem,
Ljubljana 1978, 85, 88, 115, tab. XXIII-XXVI (pismo J. A.
Dolničarju z dne 20. 9. 1710) - s starejšo literaturo.
M. Smolik, s. v. Thalnitscher (Delničar) Aleš Sigismund,
v: Slovenski biografski leksikon, IV/12, 1980, 71-72, meni,
da se je mladi Dolničar prav zaradi Herbersteina odločil
za študij v Perugi. M. Stele, Aleš Žiga Dolničar, v; Zbor-
nik za umetnostno zgodovino, n. v. I, 1951, 139-155, pa
Herbersteina sploh ne omenja.
Edini, ki v zvezi z njegovim bivanjem v Perugi omenja
tudi samostan sv. Petra, je Dolinar, ki piše: "...H[er-
berstein] ... zog sich ... in das Oratorium des hl PhÈpp
Neri bzw. in die Benediktinerabtei S. Pietro zurück"
Edini navaja tudi datum smrti, mesto pokopa pa je
označeno kot "v samostanski cerkvi" (Dolinar 1990, 184;
cf. tudi Dolinar 1993, 74). Nagrobnik v slovenski lite-
raturi ni bil omenjen. Od tujih mi je znana le omemba
v turistično - umetnostnozgodovinskem vodniku Geor-
ga Kauffmanna: Reclams Kunstführer Italien. Band IV.
Emilia-Romagna. Marken. Umbrìen. Baudenkmäler und
Museen, Stuttgart 1971, 474. V cerkvi San Pietro je
"Grabmal für Cristoforo Herberstein, den hier 1716 ver-
storbenen Bischof von Ljubljana'.
9
I KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
44
1996
Herbersteinov grb na nagrobniku
ZUSAMMENFASSUNG
Der Grabstein des Ljubijaner Bischofs
Sigismund Cliristoph Herberstein (1644-
1716) in Perugia
Der Artikel stellt den in der Literatur noch
nicht erwähnten Grabstein von Sigismund
Christoph Herberstein (1644-1716) in der Be-
nediktiner Kirche des Hl. Petrus in Perugia dar.
Herberstein war Bischof von Ljubljana von 1683
bis 1701, wonach er sich in das Oratorium des Hl.
Filippe Neri in Perugia zurückzog. In der Zeit
seines Bischofamtes wurde der Entschluß zum Bau
einer neuen Domkirche in Ljubljana gefaßt, er
selbst war Mitbegründer der heutigen Priester-
seminarbibliothek.
10