Izgubljen zaklad. Gotovo je vsem znana evangeljska prilika o izgubljenem denarju. Revna žepa je imela le 10 denarjev in od teh enega izgubi. Ni bilo veliko, po našeir. okoli 9o vin., torej blizu 1 K, toda za revnega fcloveka je to premoženje. Zena prižge luC, pomete in prcišče vse kote svoje borne liiše, dokler ne najde izgubljenega de.narja. — Taka siromašna žena smo tni Slovenci. Malo nas je po številu, revni smo, nimamo velikega kapiljiala, ki ga imajo veliki narodi, sovražnlki 90 nas oropall našili pravic, Le malo je, kar še imamo, pa od tega smo še po lastni krivdi izgubili marsikateri denar, med njimi je zlasti eden, katerega je večna škoda, katerega moramo zopet najti, drugače Še druge lzgubimo. Ta denar, taiagubljen zakladje — trezpost. Pohlepnost po pijači se je kakor kuga razširila po naši deželL Pije se ob delavnikili in praznikihi, v veselju in žalostl, s pitjem se začne in. konfia vsaka slovesnosl, vsaka veselica, Če hočaš ljudi kje dobiti skup<aj za kako delo ali zborovanje, prvo vpraSanje je: Se bo kaj piti. Tii obliaja kako društvo svojo 25letnico, da bi se privabilo veS ljtidi, se seveda glasno oznani, da bo na koncu »prosta aabava v narodni gostilni", to se pravi, pilo se bo jia žive in mrtve.. Na dnevnem redu je petje, godba, govor, predstava, to je seveda sila težavno; da ne bi kdo raed tem od žeje obnemogel, se naznani, da se bo tudi med sporedom dobilo .,krepSilo" pred zborovalno dvorano samo. Vsaka odborova seja, vsaka pevska vaja, se mora končati s — pltjeoi. Vse, kar imajo naša mnogoštevilna društva dobrega, se potopi v pitju. Na politiSnih shodih se slišijo navdušeni govori, sprejemajo ostre resolucije zoper vlado in naše sovražnike, dejanski uspeh slioda pa vtak.ne v žep — ošllr, Kmetje tožijo, da je družina predraga, živina in pridelki nimajo prave cene, na vseh. koncih in krajih se vedno ini vedno ponavlja stara pesem: Ve8 plaSe: A čim veSja ]e plača, tem več" se pije. Kaj, ko bi ljudje enkrat poskusili geslo: Manj piti. Potem bi tudi plača kaj zaIegla. Nekje so v kleti pretakali vino. Opojeni možakarji so pa pozabili v sodu vtakniti 5ep v spodnjo luknjo. Zgoraj so vlivali v sod oelie škafe vina, spodaj pa jim je teklo ven. Tako je z dajiašnjo družbo. Na eni strani cele škafe večje plaCe, na drugi strani pa teče vse proS — sfcozi grlo! V Mitrovici na Hrvaškem so 1. 1909 preselili jetnike v drugo jeSo.; 120 krepkih korenjakov, mož in mladeničevj so postavlli v vrsto pp dva in dva ter jima skupaj zvezali po eno roko, v drugi prosti roki pf ,[e vsak držal svojo culico, Skozi celo vrsto so po dolgem potegnili lanec in na ta lanec so bili vsi pripeti, Da bi kdo med potom ne všel, jih je spreroljala cela kompanija žandarjev, Ko je vodja dal povelje: puške nabiti! in so patrone šklocnile v puške, je vse pretresla groza, nastal je smrten molk. Tu se oglasi v zadnji vrsti mlad fant in reSe glasno: Prokleto pit.ie je vsega krivo, da nas tti vlacijo kakor živino, In drugi jetniki so ponavljali za njim: Dia, prokleto pitje je vsega krivo! Žato pravi hrvaški zdravnik Gundrvm-OriovCanin: Alkohol je pravi vrag dvajsetega, stoletja! Skfrenci slavimo letos 5001etnioo zadnjega ustoliSenja koroških vojvodov. Prav je., zakaj to je eden najsijajneiših' pojavov v naši žalostni zgodovfni. A ko se prl tej slovesnosti navdušujemo za ljubezeu svojega jezilca in svoje domovine, ne smeTno prezreti važne okoliščlne pri tem ustoličenju. Opat Tvan Vetrinjski nam ie ohranil popis cele ceremonije vojvodsfcega ustolieenja in pravi med drugim, da so novemu nadvojvodu dali piti iz klobnka studenSrrice v opomin Ijudstvu, ki je prizor gledalo, naj ne lirepeni no vinu, v katerem je pijanost, amipak naj bo trezno in zadovoljno s tem, kar mu ponuja doanača zemlja, d a s i o h r a n i zdravje, Kako modro in resnifno! To fiednost, ki so jo naši predniki celo pri vojvodskem ustoličenju povdariall, smo izgubili, poželerve po pitfu nas je prevzelo. Drug zgodovinar, Enea Silvio Pikolomini pa pravi, da ie studenenica, ki so jo dah novemu nadvojvodu, opominjala tudi n.jega, da mora biti trezen, ker le trezen vladar more biti pravičen. Vzamimo Iu6 in metlo in iščimo izgubljeni zaklad — treznost, Lu6 je dober vzgled, meitla, ki naj ;>omete smeti alkoholizma in najde izgubljen klobuk. ,;e — abstinenca. Dvignl se, mladina, v sveti boj zoper poSa.st, ki nam unifiuje duševne talente, znižuje bistroumnost, jemlje krepost volje in veselje do dela, spodkapa duSno in telesno zdravje, polni je6e in norignice. Zlasti vi Orli, pa družbeniki in družbenice Marijinih družb, ste poklicani v sveti boj. Na Trskem je pred 6 leti prišlo jiekaj oseb k protialkoliolnemu boritelju Pattersonu, naj bi jin zapisal med abstinente, ,,Dobro", reSe Patterson, ,.toda dam vam 8as poskušnje. Pridite prihodnji petek in vsak naj prinelje s seboj še enega tovariSa." Res, v potek jih prMe Se enkrat toliko,"vsnk j.e enega prignal. Patterson refie: ..Vi, ki ste se zadnjiČ oglasili, ste dobro prestali skušnj.o. boste d^.nes spre.icti, \i pa, ki ste danes na novo priišli, morate tudi napraviti poskušnjo; Cez teden dni naj vsak še enega prižene s seboj. Tako je delal vedno napr.ej* Kdor je totel biti sprejet med ude abstinentnega društva, je moral pridobiti še onega uda. Tako je vi Itreli letih narastlo Število abstinentov Pattersonovega društva na sto in petdeset tisofi. Tako delajte tudi vi! MlDdenič ~ svetovalec. Dragi roladeni&i! Tukaj vam lioSem podati v skromnih besedah kratek navod, kako se morate ravnati napram svojim tovarišem, da boste ostali pri njih v najlepši slogi In spoštovanju1. Za vzgled vam hocem na kratko opisati nekega mladeniča, ki je bil tudi nekdaj moj soSlan 111 vrstnik, Narava ga je obdarila s tremi posebnimi darovi, ki so se že v rani mladosti pri njem zelo razvili; in ti danovi so bili: n apun, Casiihlepnost in samoljubje. Ko se je v našein okraju ustanovil odsek Orla, je tudi on stopil v naše vrste, Omeniti moram, da je bila njegova šolska izobrazba bolj na zadnji stopinji. Vzrok temu je bila njegova nepokoršSina do uftiteljev, ki so imeli za časa Šole ž njim mtiogo trpljenja. Ko je stppil v naše vrste, ae je hotel precej povzpetl do višje stopinje. Hotel je v vsakem oziru rtaldkTiilievati svoje tovariše. Pri vsaki stvari je hotel biti prvi. Kadar se je pripravljal odsek za kakšno igro, je bil on prvi, ki je hotel vaje nadzorovati. Vsakemu je hote svetovati, k,ako nai se- suSe in kreta, da bo Igra lepse uspela. Umevno je torej, da ga jiiso starejši Slani pri tem lepo gledali. Ce ga je foateri posvaril, Seš, da bodo že drugi to bolj vietieli ravnati kakor on, je bil užaljen do solz. Bajti m je videl v sebi velike zmožnosti iin zato ie bil tem bolj užaljen, Sim bolj je bil zavržen njegov nasvet. Svoj napuh je kiazal najveS s tern,, da se ie bahal s svojo mo^jo. Z jezikom je bil vsakemu nepremagljiv. Casti si je iskal na razne naŁi'ne. PrviS na gledališkem odru, kjer se je "hotel pokazati kot najboljši igralete. Pri razdeljevanju v\og se je postavil prvi in pripravljen je bil, prevzeti glavno vlogo. Da se mu je želja izpolnila, mu je dal voditelj kaj malega. Ce je igra dobro uspela in je bilo občinstvo zadovoljno, si je to štel v veliko 6ast, misleS, da to ni bilo brez njega, Na drug naCin si je iskal Sasti na govorniškem odru. Kadar ie imel odsek svoje zborovanje ali mladeniška zveza svoje sestanice, se ]e tudi on povzpei na govorniški oder. Zborovalei, željno prigakujoC, kaj jim bo povedal, so strme uprli ofii vanj. Gledal je v tla in na nje^ovem licu je nenavadna rdečica priSala, da mu je pripravljen govor izgfnil v večnost. Nekaj Sasa so mu oči nemirno švigale po poslnšalcio, a za hip ga je predsednik — oprostil. Njegov ponos se je uklonil do tal in kmalu ga ni bilo ve5 med zborovalcl, Na tretji način si je iskal Casti s tem, da se je odločil za dopisnika za neki mladeniški list. Njegovi Castihlepnosti bi bilo namreS ugajalo, da bi bil našel pod svojim dopisom, oziroma Clankom, svoje ime. In drugl, ki bi to fiitali, da bi ga db8udovali, kako je izobražen. NekoS je bil na Melikem mladeniškem shodn, In iz govorov, ki jih je taao slišal, je sestavil po svojem vzoru spis v neki Časnik, ^n spodaj se je deb-ilo podpisal. Ko je list izšel, je našel v uredniški listnici opombo: ..Vaš spis je pregrČav", Ker je pa nekaterim že prej povedal, da pride v Sasoplsu tudi njegov spis, mu je bilo še liujSe, da je prišel njegov >članek v žrelo uredniškega koša, Tiudi pevsko dr';§tvo se je ustanovilo pri nas; in tam,se io prijavil za tenorista,. Mnogo jih je l>ilo, ki so bili že vešSii pevci, On pa, ne oziraje se na to. rla ne pozna pevskih sekiric in da mora imeti clovek do petja pravo nagnjenje, se je, po pravici re^eno, prisilil zraven. Kadar je bila pevska vaja, ,je bil prvi, ki je čakal na določenem mestu. Pevovodja je bil strog in kmalu je spoznal, da mu dela novi ^tenorisf mnogo sitnosti pri u^enju. Tradi prl petju je iskal Sasti, a ni je našel. Dragi mladeniei! Tiukaj sem vam pokazal mladenifia, ki ie bil nekdaj moj eočlan, A Tiiseini ga posebno Ijubil. Vzrok je to, ker jei imel te napake, ki sem jih tukaj omenil, Preprifian pa sem, da so tudi mnogi drugi podvrzeni tej ali oni napaki. Da vas pa ne bodo lmeli vaši tovariši tako v zasmeh, kakor so imeli tega mladenifta, vaan svetujem, bodite v vsaki stvari skromni in med vaimi bo vladala ljubezen in zvestoba. Pripn',te si na SA-oja prsa cvetko prave ponižnosti, ki naj vas diči, Za kar se pa Sutite dovolj zmožne in mofine, pa neustrašeno naprej v korist naši slovenski domovini. — Da bi te besede našle odmev v srcih slovenskih mladeniSev, potem bo izpolnjena želja posavskega 'Orla.