•1 PROBANKA PE Kranj - tei.: osmsa 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska^* Banka Banka po.ilubom Eno ali drugo - eno z drugimi AVTOHIŠA VRTAČ Kranj Delavska 4, Straiišče pri Kranju Au<3l Emaihavtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si fk £ M /9 f QH A4A http://www.avtohisavrtac*i V O *§ / J 10 ViV MLFAN ■enjalnice Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič (K5)IMlMQU©ISnGLAS j^eto Lil- ISSN 0352 - 6666 - št. 7 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 26. januarja 1999 Na nočnem sankanju z bohinjskega Vogarja Gor z džipom, dol s sankami erfsfavitvena vožnja je uspela, sanke so ostale cele in SJ*nkači živi, nerazjašnjena je ostala le okoliščina: kdo S» novinarjev je na enem od ovinkov prevrnil baklo. Se je župan, ki se je tudi sankal, po "logiki stvari" kriv ,n odgovoren za vse v občini, pa naj bo še za to baklo. Jure Košir po zmagi v Kitzbuehlu in pred svetovnim prvenstvom Imam občutek, da lahko vse premagam! Tako pravi Mojstrančan, ki je letošnji slalomski zmagi v Kranjski Gori v nedeljo dodal še zmago na "prestižni" tekmi v Kitzbuehlu ter skupaj s trenerji in prijatelji iz reprezentance (na sliki s "kombinatorcem" Gregom Šparovcem z Jesenic) optimistično pričakuje nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu v Vailu. STRAN 21 STRAN 1 1 D I 88,4» POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure LJUDSKA UNIVERZA KRANJ lun jeziki AN - NE - IT- FR - ŠP - SLO vpis v II. semester - od 18. 1. - 5. 2. 1999 Začetek tečajev: 10. 2. 1999 popusti za zvestobo Tel: 380 480, 380 48 16 Ugodna prodaja kurilnega olja Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 Glasova preja 1999, prvič Vsaka vas ima svoj glas Gorenjska narečja in pripovedi bodo pogovorna nit prve letošnje Glasove preje, ki bo v četrtek, 28. januarja, ob 19. uri v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah. Gostje na preji bodo slavistke in antropologinje: prof. Marija Cvetek, etnomuzikologinja Mira Omerzel Terlep, dr. Jožica Škofic in dr. Marija Stanonik. Z njimi se bo pogovarjal Jože Dežman, višji kustos v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prosimo, da za rezervacijo vašega obiska pokličete HIŠA KULINARIKE GORENJSKI GLAS JEZERŠEK 061/613-581 064/223-111 Sponzorji: Hiša kulinarike Jezeršek, Kmečka zadruga Krško - Klet Kostanjevica, Občina Medvode, PPC Gorenjski sejem Kranj Po dolinah je megla, ivje in mraz, po hribih je jasno, sonce in toplo - Foto: A. Žalar Glavni ftg 20,4000¥ex% »l/toc 064 224 334 PHIMSK0V0,29.1. '99 PSIH0M0Đ0 POP BABEWATCH, KGB 8 koncertom pomagamo oantru SONČKK. GOSTIŠČE TAVEBN/L AKHU! Žerjavka 12, Kranj, Tel.: 064/491-068 OBIŠČITE NAS! Sprejemamo zaključene družbe do 50 oseb (ohceti, poslovna kosila, seminarji) Nedeljska, družinska kosila! Velik izbor kulinarične ponudbe (sveže ribe in morski sadeži, klasična in vegetarijanska hrana) Sobe 1. kategorije po ugodnih cenah! ^učarska regija Dobrač in Tromeja! y l L L AC H' W A R M B A D v,,F' 1 A K ■ T O P L I C E Smučarske karte s popustom pri: Globtour Kranjska Gora info tel: 064/87 90 20 Z veljavno smučarsko karto dobite 50 '/< popusta v toplicah „Eiiebnistherme NVarrnbad" Beljak in „KristallbaU" v Pad Bleibergu. 1nf or m a ci j e o snegu: 55-'2 5 8 5 0 ali i/4242-2 \') 5 15 ; , Danes v Gorenjskem glasu: Z IGRO 100 AVTOMOBILA I Nagradna igra od 15. januarja do 18, marca m m 9 s *- m •rs.^ a 5 r- a. I >* in m 5! "u O- 5 "S S te js» « s «! «3 in ^ "o-J —' LU , 3 d o 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnjek : ' SLOVENIJA IN SVET Slovenski minister za gospodarstvo na obisku v Južni Koreji Za uravnoteženje trgovinske bilance Slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur se je z vladno delegacijo pretekli teden mudil v prestolnici Južne Koreje Seulu, kjer je z zunanjim ministrom te države podpisal sporazum o gospodarskem sodelovanju. Prvič je tudi zasedala slovensko - južnokorejska komisija za gospodarsko sodelovanje, minister Senjur pa je predaval tudi na Inštitutu za mednarodno ekonomsko politiko. Kot poglavitni cilj svojega obiska v tej državi Daljnega vzhoda je naš minister označil zmanjšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja (lani smo iz Južne Koreje uvozili za 97 milijonov dolarjev, izvozili pa le za 4,5 milijona), naš primanjkljaj pa se je zaradi devalvacije južnokorejske valute še povečal. Poleg sporazuma o gospodarskem sodelovanju so podpisali tudi sporazum o zaščiti naložb in odpravi dvojnega obdavčevanja, svoje gostitelje pa je minister seznanil tudi z znižanjem carin na uvoz avtomobilov in za nekatere druge industrijske izdelke, ter jim predlagal, da južnokorejska podjetja bolje izrabijo zmogljivosti Luke Koper. Boljše sodelovanje med slovensko izvozno družbo in korejsko KIEC naj bi spodbudilo trgovino in naložbe. Sicer pa je južnokorejski minister Hong seznanil gosta z ukrepi svoje vlade za odpravo posledic azijske finančne krize in s pogajanji z IMF. Krizo da so povzročili spekulativni premiki kapitala in zaprtost južnokorejskega trga, ki naj bi jo v prihodnje skušali odpraviti. • Š. Ž. Slovenski predsednik na obisku v Strasbourgu Predsednik Kučan slavnostni govornik na skupščini Sveta Evrope Predsednik republike Slovenije Milan Kučanje bil včeraj in danes na uradnem obisku v Strasbourgu, kjer bo nastopil kot slavnostni govornik na prvem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Ob tej priložnosti se bo predsednik Republike Milan Kučan srečal s predsednikom Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, s člani Biroja ministrskih namestnikov, kamor je vabljen tudi minister za zunanje zadeve Republike Madžarske Janos Martvi, predsedujoči tega odbora ter z genar-alnim sekretarjem Sveta Evrope Danielom Tarschvsom. Predviden je tudi obisk Palače človekovih pravic ter pogovor s predsednikom novega Sodišča za človekove pravice Luiziusom Wildhaberjem ter ogled Muzeja moderne umetnosti. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Minuli konec tedna so v Kranju na Likozarjevi cesti 28 odprli nov salon za nego obraza in telesa s pomenljivim imenom Studio Sonce. Ijtkal je moderno opremljen s tremi različno močnimi Ergoline sola-rij aparati, sodobno prezračevalno tehniko v prijetnem ambientu nežno modre in rumene barve. Zelo prijazno opremljen in prijeten lokal z moderno opremo in strokovnim pristopom ponuja tudi manikuro in pedikuro, tako za mlajše kot starejše. Ženske, ki imajo rade urejene in lepe nohte, so seveda dobrodošle. Programi hujšanja, so v današnjem času skoraj obvezni program studia za nego telesa in obraza. S pomočjo usposobljenih kozmetičark, prijaznih lastnikov, sodobnih aparatov in v prijetnem okolju Studia Sonce, se boste zanesljivo počutili prijetno. V lokal vas vabijo vsak dan od 8. do 22., v sobotah od 9. do 20. ure in v nedeljah od 13. do 20. ure. Več o studiu Sonce v naslednji Kranjčanki. Slika in tekst G.S. Državni zbor je zaključil 31. izredno sejo Izredne seje parlamenta se bodo nadaljevale Tudi naslednja seja državnega zbora bo verjetno izredna, saj je opoziciji uspelo zbrati dovolj podpisov na zahtevo za njen sklic, vladi pa se mudi za ponovno obravnavo zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri nakupovanju nepremičnin tujcem. Ljubljana, 25. januarja - Komaj se je v petek končala 31. izredna seja slovenskega parlamenta, že je vsemi potrebnimi podpisi vložena zahteva opozicije za sklic nove izredne seje, pa tudi vlada želi, da bi po dveh neuspelih poskusih, čimprej, še v tretjič obravnavali predlog zakona o vzajemnosti pri nakupovanju nepremičnin za tujce. Tako se bo namera vodstva državnega zbora, da naj bi se čimbolj izogibali izrednim sejam, ponovno izjalovila. Delo državnega zbora na 31. izredni seji se je v četrtek in petek nadaljevalo z vprašanji poslancev, sprejeli pa so tudi odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Slovenije. Slednji predvsem razširja obvezna izhodišča na področju varstva naravne in kulturne dediščine, varstvo voda in usmerjene poselitve, kar vse morajo občine upoštevati v svojih prostorskih planih. Dopolnjena je tudi zasnova razvoja energetske in prometne infrastrukture, saj se spreminjajo načrti za gradnjo hidroelek-tran na Savi in Muri, gradnje daljnovodov, magistralnih plinovodov, pa tudi omrežja objektov za hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov, ki naj bi omogočali 90- dnevne zaloge po priporočilih Evropske unije. Pri prometne povezavah je upoštevana nova kategorizacija cest, določene so lokacije mejnih prehodov, za način poselitve pa je bilo predlagano omejevanje razpršenosti gradnje, kar pomeni predvsem možnost le gradnje znotraj obstoječih naselij. Prav slednje pa je bilo predmet številnih pripomb, saj so poslanci opozarjali, da je odlok preveč naravovarstveno in premalo gospodarsko zasnovan in podprli amandma poslancev SKD, ki naj bi omilil poselitvene omejitve. Ivan Božič iz iste poslanske skupine je pogrešal tudi študijo o povezavi Soške doline s Kranjsko Goro s predorom pod Vršičem, s posebnim sklepom pa so na pobudo poslancev SLS naložili vladi, naj ponovno prouči problematiko radarja na Menini planini. Kot je znano, v občini Gornji Grad postavitvi dveh radarjev na Menini planini ostro nasprotujejo. Sicer pa je opoziciji v petek uspelo zbrati potrebnih 23 podpisov na zahtevo za sklic nove izredne seje, na kateri naj bi obravnavali predloge za spremembo volilne zakonodaje v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča za prehod na večinski volilni sistem, dogajanja na ministrstvu za notranje zadeve, predvsem v povezavi z afero Holmec, ter interpelacijo za notranjega ministra Mirka Bandlja. Lonček k temu Js v bistvu pristavila tudi vlada, ki je predlagala, da se ponovno obravnava predlog zakona o vzajemnosti do tujcev pri opre' deljevanju možnosti nakupa nepremični11 za tujce, saj se neusmiljeno bliža 1. februar, ko stopi v veljavo pridružitveni sporazufli Slovenije k Evropski uniji, po določil'11 "Španskega kompromisa" pa je naša državi obljubila, da bo odprla svoj nepremičninski trg. Zakon je namreč po dveh obravnavahv parlamentu "padel", saj po koncu obravnave ni dobil potrebne dvotretjinske p°d' pore za svoj naslov. Po mnenju poslancev SKD in SDS, ki so bili v veliki večini proti-namreč po nepotrebnem odpira vrata z» nakupe nepremičnin tudi tujcem izven Evropske unije, kar je minister za pravosodje označil kot neresnico. Omenimo še, da so imeli v strankah SKD in SDS kar nekaj težav pri zbiranju podpisov za izredno sej°. saj nekateri poslanci menijo, da ne kaze hiteti s spremembami volilne zakonodaje Akcijo so rešili poslanci SNS, ki so zahtev nepričakovano podpisali. Kdaj bo izredna seja, bo danes odločal kolegij predsednik3 državnega zbora. • Š. Ž. Vlada obravnavala politiko plač v naslednjih dveh letih Z davkom na dodano vrednost tudi draginjski dodatek Vse kaže na to, da se pogajanja med vlado, delodajalci in delojemalci približujejo uspešnem« koncu. Šolniki ne bodo čakali na povišanje plač do novembra. Ljubljana, 25. januarja - Četrtkova vladna obravnava politike plač v naslednjih dveh letih in petkov sestanek pogajalske skupine vlade, delojemalcev in predstavnikov sindikatov kažejo na to, da se utegnejo pogovori o letošnjih plačah med socialnimi partnerji kmalu in uspešno zaključiti. Vlada ponuja šolnikom povečanje plač za 5 odstotkov od 1. novembra, šolniki pa grozijo s stavko. Vlada je na svoji redni seji v četrtek ugotovila, da se je plačna politika v preteklih dveh letih izvajala relativno uspešno in pooblastila ministra za delo, družino in socialne zadeve Ropa za nadaljna pogajanja v pogajalski skupini med socialnimi partnerji. Ocenili so, da je potrebno sprejeti nov dogovor o politiki plač za naslednji dve leti, sicer grozi, da se bodo plače, ker 30. junija preneha veljati zakon o minimalni plači, občutno znižale. V zasebnem sektorju ocenjujejo, da bi se znižale za 20 odstotkov, v javnem pa celo za 30. Cilji, ki naj bi jim sledili za prihodnji dve leti, so doseganje ustreznej- na Mohorjevem klancu v Kranju tel.: (064) 36 66 55 www.monokel.com e-mai I: optika, monokel@siol.net SONČNA OČALA i^orioi GROUP B V L G A R I Occhlali <;ioi:(,h> \ii\iwi '99 ših razmerij med najvišjimi in najnižjimi plačami, počasnejša rast plač od produktivnosti in večja odvisnost od poslovnih rezultatov, posebej pozorno pa se je potrebno pripraviti na posledice uvedbe davka na dodano vrednost, da ne bi sprožili inflacijske spirale. Letos naj bi plače usklajevali dvakrat: konec junija pred uvedbo novega zakona in ob koncu leta, povečale pa naj bi se tudi letos za 85 odstotkov dosežene inflacije. Zaradi vpliva davka na dodano vrednost naj bi tistim z najnižjimi plačami po 1. juliju začeli izplačevati draginjski dodatek, pri čemer sporazuma o tem, koliko naj bi znašala meja upravičensti, in koliko naj bi znašal draginjski dodatek, še niso dosegli. Regres za letni dopust naj bi znašal najmanj 102 tisoč tolarjev, sicer pa ga lahko podjetja izplačujejo brez omejitev po svojih možnostih. Del regresa ne bo obdavčen, koliko pa bo znašal v negospodarstvu (lani je bil 84.000 tolarjev) pa bodo določili v kolektivnih pogodbah, ne sme pa biti višji od povprečja gospodarstva. Uspeli so se dogovoriti tudi za rast minimalne plače, ki naj bi se povečala za rast življenjskih stroškov in rasti bruto domačega proizvoda, dokler ne bo dosegla 60 odstotkov plače v predelovalni industriji. Vlada je v četrtek določila tudi izhodišče za pogajanja o plačah v šolstvu in ponudila, da se le te povečajo od 1. novembra za 5 odstotkov. Na obeh šolskih sindikatih z zadovoljstvom ugotavljajo, da s tem vlada priznava, da plače šolnikov zaostajajo, vendar se s ponudbo vlade nikakor ne strinjajo. Kako se bodo odzvali - vse pogosteje se omenja tudi stavka, se bodo še dogovorili. Sicer pa je slovenska vlada v četrtek sprejela še vrsto pomembnih sklepov in predlogov zakonov: sprejela Je uredbo o geografskem poreklu lipicancev, s katerim je zaščitila domicil teh naših konjev in v obliki zavarovanja trgovinskih in pravic intelektualne lastnine zavezala vse države Svetovne trgovinske organizacije in s tem tudi vse države Evropske unije. Glede zakona o lastninskih pravicah tujcev, ki je po dveh obravnavah v parlamentu ostal brez naslova, se je vlada odločila, da pošlje v državni zbor povsem enak zakon z drugijj! naslovom, potrdila pa je tu*1 program za prevzem PraVJ^ff reda Evropske unije 2002, po katerem bi mor do leta ,raU v tem času sprejeti več kot £ zakonov. Potrdila je tudi o predloga zakonov s P0^r0ga obveščevalnega in varnostneg parlamentarne" da niina^ sistema ter nadzoru, ki pa nobene zveze s sedanjimi doga janji na ministrstvu za no^^il zadeve. Omenimo tudi, daje potrjen tudi finančni nac družbe za avtoceste, po katere naj bi za uresničevanje Pr°^ra. ma izgradnje teh cest letos P° bili 83,3 milijarde tolarjev^ ^ S. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Kranj Izgnanci čakajo na odgovor Nemčije in Italije Kranj, 25. januarja - V četrtek je bila v Kranju letna delovna konferenca Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Kranj,na kateri je njen predsednik Tone Kristan več kot 150 zbranim članofl1 spregovoril o delu odbora v preteklem letu, problematiki izvajanj Zakona o žrtvah vojnega nasilja, načrtih za delo v letu 1999 ter K3-! je bilo storjenega pri izterjavi odškodnine od nekdanjih okupatorje^ Poslušalci - zanimivo: na vsej konferenci ni bilo niti ene razprave, s lahko slišali, da je krajevna organizacija nudila pomoč nekaterim izmed skupaj 574 članov, ki so se oglasili v pisarni v času dežurstva- sicer pripravljeno srečanje v Preddvoru je odpadlo zaradi slabega ^^]e mena, za pripravljen izlet pa je bilo premalo prijav. Zanimive so bi informacije, o možnostih dodatnega zdravstvenega zavarovanj^ možnosti obiska zdravilišč, novih (ugodnejših) tolmačenj Zakona žrtvah vojnega nasilja, predvsem pa o vseh prizadevanjih, kijih drus vo vodi za to, da bi dobili plačane odškodnine od nekdanjih °'cU^Lj torjev Nemčije in Italije. Uspeli so namreč stopiti v stik z vladau1 obeh držav in jim poslati svoje zahteve, do srede aprila pa name avajo čakati na odgovore, sicer se bodo podali na sodne P° j Osnutek zakona o plačilu vojne škode je predsednik Kristan °5eny kot skrpucalo, ki ne ločuje žrtev okupatorjev, povojnih žrtev in Žn med sodelavci okupatorja. Ponujena predlagana odškodnina je P njegovem mnenju sramotna, vsem prizadevanjem, da se to uredi P zelo škodi neenotnost in politična različnost vseh društev, zdruze in drugih organizacij, ki si prizadevajo za podobne cilje. • »• ^" GORENJSKA ON LINE: www.media-a -art.sj GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ ———————————————__——_————___——_——___—_____——— i^hiji I redniska politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / „ |j in uredniki: igor Kavčič, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, An *T| Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO • TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, 1 Zoisova I, Kranj, telefon: 064/223-111, telefar. 064/222-917 / K-mail: info g-glas-si /Mali oglasi: telefon: 064/223444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Za tujino: letna 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 X v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Prvi zapleti z odpadki v Škofji Loki in kako se sosednje občine o tem dogovarjajo Smeti odvažajo le še po naročilu Slab odnos občine Škofja Loka do KS je povzročil pri uveljavljanju koncesije prvi zaplet z odpadki, v Gorenji vasi pa upajo, da jih bo koncesijski razpis rešil skoraj nerazumljivih podražitev. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Škofja Loka, Gorenja vas, 25. januarja - INase zanimanje za dogajanja v zvezi s problemi odvoza odpadkov je sprožilo vabilo Krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik, ko nas je (nedavno ponovno izvoljeni) predsednik sveta Boris Tomašič povabil na nahitro sklicano tiskovno konferenco. Razložil nam je, da imajo precejšnje težave z odvozom kontejnerjev za odpadke, saj je prekinjen dosedanji redm odvoz, pa še takrat, ko odvoz izvršijo, okolice ne pospravijo, vse skupaj je dokumentiral tudi s slikami. "Fantomski" dogovori mimo KS Ko so skušali ugotoviti, kaj se Pravzaprav dogaja, so postopoma izvedeli, da je brez njihove vednosti prišlo do novega dogovora med Loško komunalo in občino, po katerem naj bi poslej komunalno podjetje odvažalo kontejnerje le po naročilu, tudi tiste ob blokih in stolpnicah, katerih redni odvoz plačujejo stanovalci. Pri kontejnerjih za odpadke je namreč mogoče govoriti o treh "vrstah": tistih, ki jih za svoje odpadke uporabljajo podjetja (odvoz le-teh podjetja tudi naročajo in plačujejo Povsem neodvisno od KS); o kontejnerjih ob blokih in stolpnicah, ki so se doslej redno odvažali (plačilo odvoza pa je uPravljalec večstanovanjskih hiš zaračunaval stanovalcem in fudi skrbel za red okoli njih) ter rih zlahka dokazati, da prav KS znajo pri investicijah najbolje oplemenititi od občine dana sredstva, pa tudi pri izvedbi investicij najti najracionalnejše in najcenejše izvajalce, v Škofji Loki temu ni tako: občina se je vse investicije odločila voditi tak način, v izogib vsem kasnejšim nesporazumom, pogovorili še pred uvajanjem sprememb. Župan Igor Draksler vse skupaj komentira z oceno, da Boris Tomašič išče zdraho in dela iz muhe slona, pri investicijah pa ne gre nič mimo KS, saj so vse kontejnerji za večje odpadke po vaseh, katerih odvoz je edino d°slej naročala in plačala KS. Namesto pooblastila le pomanjkljivo obvestilo ^e ko se je problematika /a°strila, so KS dobile od obči-ne 11. januarja pisno obvestilo o U0vem dogovoru. Dopis, ki je ore. ez podpisa odgovorne osebe 'H žiga kakšna zgovorno kaže na to, administrativna kultura" vlada na občini Škofja Loka, predvsem pa po mnenju Tomašiča vsebuje vrsto nelogičnosti: prva je ta, da naročanje °dvoza pomeni tudi plačevanje, KS pa za to nima oz. od občine ne dobi denarja. Za KS, če bi na to pristale, bi prišlo v poštev le obvestilo, da je posamezen kontejner poln, vendar je komunalno podjetje, ko so to poskusili, zahtevalo naročilo. Poleg tega ®e Je zaostrilo tudi vprašanje, kdo naj pospravlja okoli kontejnerjev, saj je šofer komunale Preprosto odpeljal le tisto, kar Je.v njih, za čiščenje okoli kontejnerjev pa, da naj bo odgovorni* K-S. Boris Tomašič meni, da °/ morala občina, če je že želela Pomeniti ta sistem, KS poobla-.ntl> da naročajo odvoz, in seve-r1 zagotoviti potrebna sredstva ta njegovo plačilo, enako velja „U(Ji za pospravljanje. Tega pa v obvestilu" iz "fantomskega estanka" na račun tretjega, ki ni Prisoten, ni niti naveden "atum oH va~:----.«i« ki pobira tudi denar za to, zaposlene celo ljudi, ki skrbijo (in pospravljajo) za odvoz smeti. Namesto pojasnila nadiranje Ko je predsednik sveta KS Stara Loka - Podlubnik želel dobiti pojasnila na te svoje pomisleke, na občini ni uspel dobiti tistih, ki so odgovorni za to področje, ob pogovoru s Loško komunalo pa doživel nadiranje, ki mu je vzelo sapo. Povsem neutemeljeno kričanje na nekoga, ki le želi razrešiti neki problem, po Tomašičevem mnenju samo potrjuje, da ti odnosi še zdaleč niso razčiščeni, niti urejeni. Ob opisani neurejenosti ravnanja s komunalnimi odpadki, ki da jo je povzročilo prehodno obdobje pri uveljavljanju koncesije, pa je še veliko nelogičnosti: veliko pripomb je na dejstvo, da morajo stanovalci sami kupovati posode za smeti, ki jih nato odvažalec z nevestnim ravnanjem "veselo" uničuje, pa čeprav je bilo ob urejevanju javnih služb na občinskem svetu rečeno, da bo te posode zagotavljal koncesionar. K sreči je zima, ko sneg pokrije marsikaj na pogled žalostnega, mraz pa zmanjšuje nevarnost, da bi se iz tega razvilo tudi kaj za zdravje nevarnega. Še bolj pa je značilen odnos Pred poslovno hišo sama. Boris Tomašič trdi, da je cena tega velika in na primeru parkirišč v Groharjevem naselju celo razmišlja o kazenski ovadbi za nevestno in negospodarno poslovanje. Parkirišča naj bi namreč stala več kot trikrat več, kot v Podlubniku, kjer je investirala KS. Samo za projekte je bil porabljen ves doslej namenjen denar v višini 2,5 milijona tolarjev. Želeli smo odvoz odpadkov racionalizirati In kaj na vse to pravijo na občini in Loški komunali, d.d.? Na občini so pripravili pisno pojasnilo, v katerem težave pojasnjujejo s prehodnim obdobjem, ko se koncesija za ravnanje s komunalnimi odpadki šele uveljavlja, spremembe pa so opravičili z željo, da racionalizirajo odvoz odpadkov, saj da se je dogajalo, da so se doslej odvažali tudi napol prazni kontejnerji. Priznavajo, da v obvestilu KS niso posebej poudarili, da je še naprej plačnik odvoza občina, da torej KS le sporoči potrebo po odvozu, za čistočo pa naj bi skrbeli delavci KS na javnih delih, ki jih delno (poleg države) plačuje občina. Sicer pa želijo, da KS napravijo vse za to, da se čimpreje uvede ločeno zbiranje odpadkov, s čimer bi se količina komunalnih odpadkov, ki pogodbe z izvajalci tripartitne! Pojasnilo za javnost je izdala tudi Loška komunala d.d., ki logično le ugotavlja, da se, kot koncesionar drži dogovorov z občino. Po vsem slišanem od Borisa Tomašiča potrebujejo torej le še bonton.- Ultimat občini Gorenja vas - Poljane Medtem ko lahko prebivalci Škofje Loke, zlasti stanovalci v blokih in stolpnicah, le čakajo na to, kaj bodo vse spremembe s koncesijo (in vsi nepotrebni nesporazumi ob tem) pomenile za njihov žep, pa so to plat odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov v četrtek obravnavali na 2. seji občinskega sveta občine Gorenja vas -Poljane. Od komunalnega podjetja so namreč prejeli zahtevek za 30-odstotno povečanje cen odvoza odpadkov, občina Škofja Loka pa je kot večinski lastnik odlagališča v Dragi ultimativno zahtevala podpis pogodbe za odlaganje, pri čemer se cena povečuje celo za 40 odstotkov. Šli so celo tako daleč, da so zahtevali podpis pogodbe do (prejšnjega) petka do 10. ure, sicer bi bilo od (prejšnjega) ponedeljka prepovedano odvažanje odpadkov na sicer po lasti skupno deponijo. Poleg povišanja cene odlaganja, pri čemer je uveden tudi nov sistem občutnega povečanja ob povsem čistih kalkulacijah. Mimogrede: na podoben način so k dragemu plačevanju v lanskem letu prisilili tudi občino Žiri, kije celo morala nekaj tednov odvažati svoje odpadke na odlagališče sosednje občine Idrija. Sicer pa so ti stroški še vedno manjši od tistih, ki jih zaračunava za podobno odlaganje odpadkov občina Jesenice, še dodaja škofjeloški župan. V Gorenji vasi so se tudi javno vprašali, koliko pa stane voda in vsi posegi na njihovih zemljiščih, saj je znano, da Loški vodovod sega globoko v njihovo občino. Koncesija za ravnanje z odpadki tudi v Gorenji vasi Bolj kot razmišljanje o tem, ali naj bi Škofjeločanom izsiljevanje pri odpadkih vrnili z morebitnim zapiranjem vode iz občine Gorenja vas - Poljane, se je iskanje rešitve usmerilo v bolj konstruktivno smer: občinski svet je po hitrem postopku sprejel odlok o koncesiji za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki bo omogočil, da ta opravila kmalu tudi razpišejo. Prepričani so namreč, da se Loška komunala, ki je dobila vse koncesije v Škofji Loki, sedaj obnaša monopolistično. Pričakujejo, da se bodo cene po razpisu znižale za dobro tretjino, skupaj z občino Žiri pa naj bi tudi z razpisom poiskali morda tudi privatnika, ki bi bil ceneje pripravljen skrbeti za odvoz odpadkov. Tega, kar opozarja škofjeloški župan, da bo namreč tudi občina Gorenja vas morala začeti zaračunavati smetarino vsem uporabnikom oz. povzročiteljem odpadkov, se zavedajo tudi v Gorenji vasi, še posebej, ko bodo uvedli znatno dražji sistem ločenega zbiranja, odločno pa so zavrnili kot popolnoma nesprejemljivo predloge nekaterih svetnikov, da bi v lastni občini uredili tudi odlagališče. Nekaj pa je gotovo: v občini Gorenja vas - Poljane imajo povsem drugačen, pozitiven odnos do delovanja krajevnih skupnosti, zato je manj verjetno, da bi se nesmiselni škofjeloški nesporazumi tu ponovili. :• prisoten, ni niti naveden Se bolj pa je značilen odnos cm««uuiuu■^£^STT'~ Cene če so najavljene oz. dogo- ■ pri kontejnerjih podjetij in _ tih p0 vaseh v bistvu ni spre-ernb je tudi povsem nelogič- sk hda mora kar naenkrat KS Ver, za odvoz odpadkov iz . ^stanovanjskih hiš, pa čeprav la upravljalec - podjetje SPO, saj je očitno, da škofjeloška občina, ki si že nekaj let prizadeva zmanjšati (ali celo ukiniti) vlogo KS, meni, da so KS pravi naslov edino za slabo dogovorjeno pospravljanje smeti. Čeprav je na preštevilnih prime bolj zmanjšala. Po tem, ko je že Boris Tomašič sklical koordinacijski sestanek predsednikov KS, je tak sestanek sklicala tudi občina (oba sestanka bosta v sredo), čeprav je na dlani, da bi bilo edino na mestu, da bi se na vorjene količine odpadkov pove čane, naj bi druge občine, ki tudi odlagajo odpadke v Dragi, plačale tudi dokončanje rekonstrukcije ceste Lipica - Draga, plačevanje rente bližnjim naseljem Draga, Dol in Gosteče, stroške koncesionarja, ki (po novem) upravlja z odlagališčem, po posebnem dodatku k pogodbi pa še stroške širjenja in sanacije odlagališča v Dragi in sorazmernega deleža za priprave gorenjskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki (CERO). Ko smo povprašali kako opravičujejo na občini Škofja Loka takšna povečanja, nam je župan Igor Draksler pojasnil, da so pripravili zelo natančne izračune ter kalkulacije, povečanja pa so potrebna zaradi sanacijskih in razširitvenih del, kijih lani ni bilo, pa tudi rento okolici so lani plačevali le del leta. Oster nastop - ultimat, škofjeloški župan opravičuje s tem, da ni dolžan iz javnih sredstev svoje občine plačevati stroškov drugih, niti "barantati" na ta račun Varovanje okolja je drago Kaj reči za konec vseh teh pri-petij? Vsako spreminjanje tako zahtevnega sistema, kakršen je ravnanje z odpadki, zagotovo ni enostavno, zato ni nič čudnega, če si obe občini že poldrugo leto pripravljata na to. Če so v občini Gorenja vas -Poljane uspeli pripraviti vse potrebno za razpis koncesij, so te v Škofji Loki že podpisali, kljub desetkrat večji občinski birokraciji pa za razliko od Gorenje vasi še niso uspeli na občinskem svetu sprejeti odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Uvajanje bo očitno zahtevalo v devet mesečnem prehodnem obdobju veliko usklajevanja in dobrega sodelovanja vseh vpletenih, brez nepotrebnega nadiranja tistih, ki želijo zaplete rešiti, ali prestižnega prerekanja, kdo je za kaj pristojen in kaj naj se KS milostno dovoli. Uspešna uvedba novega načina ravnanja z odpadki bo predvsem največja usluga našemu okolju, plačali pa ga bomo, hoteli ali ne - napovedi 0 tem niso nič kaj rožnate, saj naj bi se stroški kar nekajkrat povečali, v vsakem primeru uporabniki oz. ustvarjalci odpadkov. Najmanj, kar lahko pričakujemo je, da se bodo vsi ob tem obnašali odgovorno. • Š. Žargi AMZS V kranjski bazi AMZS so prešteli vleke in pomoči, ki so jih opravili od petka do danes. Našteli so 26 vlek zaletenih ali močno okvarjenih vozil in 8 pomoči na krajih, kjer je do okvar vozil prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so ponovno odšli na pomoč v Gorenjsko predilnico, kjer so zaradi nepravilne sanacije ponovno morali zatesniti odtočno cev za mazut, na Štirnovi 2 so pomagali odpreti vrata, 2-krat so pohiteli v Gorenjska oblačila, kjer se je sprožil požarni alarm, vendar je prišlo le do napake na javljalcu, posredovali pa so tudi po prometni nesreči, ki se je pripetila na Gaštejskem klancu. Sanirali so cestišče in oklopili akumulator na vozilu, ki se je zaletelo v betonsko steno. Jeseniški gasilci so zaradi del v halo bivše železarne 4-krat peljali vodo. V bivši Jeklarni 1 je v energetskem kanalu prišlo do izlitja hidravličnega olja, ki so ga počistili z opojnimi sredstvi. V obratu SUZ je prišlo do delovne nezgode, zato so poškodovanca pre-pepljali v zdravstveni dom, na Hrušici pa je pri odcepu za avtocesto ponovno prišlo do prometne nezgode, v kateri sla bili udeleženi dve vozili in jeseniški gasilci so morali odklopiti akumulatorje na vozilih. GORENJSKI NOVOROJENČKI Gorenjci smo v minulih dneh dobili 17 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 11 otrok, od tega 6 dečkov in 5 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.450 gramov, najlažja deklica pa 2.750 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 5 deklic in 1 deček. Najlažja in najtežja sta bili deklici, ki sta tehtali 2.590 in 4.190 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so na internem oddelku imeli 41 urgentnih primerov, na kirurgiji 175, na pediatriji pa 24. SMUČIŠČA Krvavec: do 65 cm snega, tekaška proga na Kriški planini je urejena; Kobla: do 90 cm snega, vse obratuje, tekaška proga je urejena; Soriška planina: 60 cm snega, vse obratuje, tekaška proga urejena; Vogel: do 70 cm snega, vse naprave razen Šije obratujejo; Bohinj: tekaške proge so urejene; Straža: 60 cm snega, smuka ugodna; Velika planina: do 40 cm snega: vse naprave obratujejo, tekaška proga urejena; Črni vrh nad Cerknim: do 80 cm snega, vse naprave obratujejo; Kranjska Gora, Podkoren, Planica, Gozd Martuljek, Mojstrana: do 75 cm snega, naprave vozijo od u. do 17. ure, tekaške proge so urejene; Pokljuka: 70 cm snega, vlečnica obratuje, tekaške proge urejene; Stari vrh: do 40 cm naravnega in umetnega snega, naprave vozijo, urejeno je tudi sanka-lišče. IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Seja bohinjskega sveta Kmalu Blejske novice? Bled - Blejska občina v prvem mandatu ni imela svojega glasila, ampak je javnost o pomembnih dogodkih obveščala vsak teden v posebni oddaji na jeseniškem radiu, v drugi polovici lanskega leta pa enkrat mesečno tudi v Gorenjskem glasu. V novem mandatu bo očitno drugače. Občinski svet je na seji v sredo že podprl osnutek odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega javnega glasila. Blejske novice naj bi praviloma izhajale enkrat na mesec in naj bi jih brezplačno prejemala vsa gospodinjstva v občini. Pisale naj bi o dejavnosti občine in njenih organov, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, podjetij in drugih organizaicij, o delovanju političnih strank, društev in klubov ter o gospodarstvu in družbenih dejavnostih, predstavljale pa naj bi tudi pomembne dogodke in osebnosti iz preteklosti. • CZ. Izvoljeni izvolili še predsednike Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini so bile hkrati z lokalnimi volitvami tudi volitve članov svetov krajevnih skupnosti, izvoljeni člani pa so na prvih sejah že izvolili predsednike svetov. V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica je predsednik sveta postal Franc Langus iz Bohinjske Bistrice, ki je sicer že drugi mandat tudi član občinskega sveta. V krajevni skupnosti Stara Fužina so člani sveta za predsednika izvolili Miroslava Sodjo iz Studorja, v krajevni skupnosti Srednja vas Janeza Smukavca iz Jereke in v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše Janeza Korošca s Koprivnika, ki je bil predsednik že tudi v prejšnjem mandatu. • CZ. Ribiči bodo ustanovili družino in odstranili table Bohinjska Bistrica - Ker minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj v zakonitem roku ni odločil o pritožbi zavoda za ribištvo na odločbo radovljiške upravne enote o upravljanju z Bohinjskim ribiškim okolišem, v Bohinju menijo, da je odločba pravnomočna. Ob tem, ko po zakonu z okolišem lahko upravlja le ribiška družina, ne pa društvo, se bodo ribiči v soboto dopoldne zbrali v Domu Joža Ažmana na ustanovnem zboru Ribiške družine Bohinj. Vlogo za registracijo družine bodo potlej naslovili na radovljiško upravno enoto. Sredi prihodnjega meseca bodo ob vodah odstranili table zavoda za ribištvo in postavili nove z napisom Bohinjski ribiški okoliš, začeli pa bodo tudi upravni spor za izterjavo odškodnine od države, ki je dovolila, da zavod že od 1976. leta nelegalno upravlja in gospodari z bohinjskimi vodami. S preoblikovanjem družine v društvo in s postavitvijo tabel je na četrtkovi seji soglašal tudi občinski svet. • CZ. Mrliške vežice v Ratečah - Občina Kranjska Gora je lani začela z izgradnjo mrliške vežice v Ratečah, saj sta Rateče in Podkoren dve vasi, ki še nimata mrliške vežice. Letos bodo začeli pripravljati dokumentacijo za postavitev mrliških vežic tudi v Podkorenu, rateška vežica pa je že pod streho. Predračun za izgradnjo znaša 12 milijonov tolarjev, lani so za izgradnjo namenili 10 milijonov tolarjev, letos pa bodo vežico, kjer bo prostora za slovo od dveh pokojnikov, dokončali. - Foto: D.S. Župan se odpoveduje nagradi Žirovnica, 25. januarja - Žirovniški župan Anton Dežman bo žirovniškim svetnikom predlagal, da se članom občinskega sveta, predsedniku in članom nadzornega odbora, predsednikom in članom delovnih teles izplačajo sejnine v višini X tisoč tolarjev, predsednikom odborov prav toliko, člani odborov in komisij pa naj bi prejeli 4 tisoč tolarjev. Le predsednik nadzornega odbora naj bi prejel 16 tisoč tolarjev. Skupna višina potrebnih sredstev za vsa izplačila je letno ocenjena na 8 milijonov tolarjev, glede na to, da se župan odpoveduje nagradi, pa znaša višina sredstev 5 milijonov. Lahko pa se seveda tudi posamezni občinski svetniki odpovedo nagradi. • D.S. Sredstva Phare za kolesarske poti Kranjska Gora, 25. januarja - Ob koncu lanskega decembra sta minister za Evropske zadeve Igor Bavčar in ambasador Amir NaOvi, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji v Ljubljani podpisala finančni memoradum Phare program čezmejnega sodelovanja Slovenije z Avstrijo za letošnje leto. S tem so postali tudi uradno odobreni projekti Phare programa čezmejnega sodelovanja Slovenije z Avstrijo za letos. Med temi projekti je tudi kranjskogorski projekt kolesarske poti treh dežel. Zdaj morajo izdelati še delovni in strateški program, oba dokumenta pa sta osnova za planiranje in izvedbo projektnih aktivnosti. Sredstva Phare programa za kolesarsko pot bodo na razpolago v drugi polovici letošnjega leta. Vsi projekti morajo biti zaključeni do konca leta 2001. • D.S. Seja občinskega sveta Žirovnica Žirovnica, 25. januarja - Na drugi redni seji občinskega sveta Žirovnica, ki bo v sredo, 27. januarja, bodo svetniki v prvi obravnavi razpravljali o predlogu statuta občine, o predlogu odloka o proračunu občine za letos, o pravilniku o določanju plač in drugih prejemkov občinskih funkcionarjev ter imenovali podžupana. Na seji se bodo seznanili s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Jesenice za občino Žirovnica, sprejeli poročilo CRPOV, se menili o prostorskih pogojih nove občine ter razpravljali o pobudi za postavitev Prešernovega spomenika v Vrbi. • D.vS. Občinsko soglasje za večnamensko dvorano Montažno dvorano, ki bi jo lahko uporabljali za šport in rekreacijo ter za kulturne, zabavne, sejemske in druge prireditve, naj bi postavili na teniškem igrišču v Danici. Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na četrtkovi seji soglašal s postavitvijo večnamenske montažne dvorane v Danici v Bohinjski Bistrici, hkrati pa je zadolžil župana, da svetu predloži še investicijski načrt, iz katerega bo razvidno financiranje. V Bohinju se že več let kaže potreba po izgradnji večnamenske dvorane. Ker bi bila gradnja zidane zelo draga, je župan Franc Kramar občinskemu svetu predlagal postavitev montažne dvorane, ki bi jo bilo mogoče po potrebi prestaviti tudi na drugo mesto. Dvorano bi lahko uporabljali za šport in rekreacijo (tenis, košarko, rokomet, drsanje) pa tudi za kulturne, zabavne, sejemske in druge prireditve. Ko so preučevali različne lokacije, je v občini prevladalo mnenje, da bi jo bilo najbolje postaviti na sedanjem teniškem igrišču v Danici v Bohinjski Bistrici. Zemljišče je v občinski lasti, prostor je že opremljen s potrebno infrastrukturo, obogatili bi ponudbo kampa, objekt pa bi bil tudi toliko oddaljen od naselja, da ne bi motil krajanov. Nakup in postavitev dvorane bi stala okrog petdeset milijonov tolarjev, od tega naj bi občina prispevala približno polovico, sofinanciral pa naj bi jo tudi izvajalec, bohinjsko podjetje Filbo. Občinski svet se je na seji strinjal s predlogom, da bi v vrtcu v Bohinjski Bistrici zgradili malo tovorno dvigalo, ki bi zaposlenim olajšalo razdeljevanje kosil za otroke. Soglašal je s preoblikovanjem Ribiškega društva Bohinj v ribiško družino pa tudi s tem, da družina upravlja z Bohinjskim ribiškim okolišem in da okoliš primerno označi s tablami. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica - center, ki ureja izgradnjo poslovno stanovanjske stavbe, je po mnenju občinskega sveta usklajen z ustavo in z zakonom, pobuda za začetek postopka ocenjevanja ustavnosti in zakonitosti, ki jo je za del odloka dala mejašica načrtovane stavbe, pa neutemeljena. Svet je pooblastil župana, da mnenje o tem posreduje ustavnemu sodišču. Ko je razpravljal o osnutku novega statuta občine, je bilo precej razprave tudi o vprašanju, ali članom občinskega sveta s prenehanjem mandata "usahne" tudi članstvo v občinskih organih ter v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina. Občina bo po sklepu občinskega sveta naslovila na blejsko m radovljiško občino pobudo za začetek postopka sporazumne razdelitve premoženja nekdanje občine Radovljica. V Bohinju predlagajo, da bi premoženje razdelili P° merilih, ki jih je že v prejšnjem mandatu oblikovala medobčinska komisija, pri ten1 pa naj bi pri prvem delu delitve izvzeli (sp0-rno) premoženje stanovanjskega sklada ifl javnega podjetja Komunala Radovljica. • C Zaplotnik Največji obrat v občini se prodaja Obrat Planike na Breznici naprodaj Največji obrat v novi občini Žirovnica zapira vrata in bo ob koncu februarja naprodaj. Žirovnica, 25. januarja - Planika predvideva odprodajo okoli 11 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov in med njimi je tudi obrat Planike na Breznici. Največji proizvodni obrat v novi žirovniški občini je obrat Tovarne obutve Planika na Breznici. Občina Žirovnica je zato takoj ob ustanovitvi želela izvedeti, kako je z obratom, ki zaposluje delavke predvsem iz žirovniške občine. Žal informacije, ki so jih dobili od stečajnega upravitelja Planike, d.d., niso ne za zaposlene in ne za občino spodbudne, kajti prav zdaj Planika na Breznici zapira vrata, svoj obrat pa prodaja. Stečajni upravitelj je takole obrazložil položaj obrata na Breznici: "Kranjska Planika se zaradi hudih finančnih težav nahaja v stečaju. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Slovenska razvojna Obrat Planike na Breznici bo ob koncu februarja naprodaj, delavke pa se bodo s posebnim avtobusom vozile na delo v Kranj. družba so predvideli prisilno poravnavo v stečaju, s katero naj bi ob podpori države rešili podjetje in ohranili okoli 70 odstotkov delovnih mest. Obnova Planike pa vključuje tudi poslovno sanacijo s proizvodnjo in prodajo športno -pohodne in brizgalne obutve. Planika bo zadržala tudi modno obutev, vendar po načelu eko- nomije velikega obsega v sodelovanju s kooperanti. Proizvodnja sestavnih delov bo ukinjena. Nova organizacija dela bo potekala po profitnem vodenju štirih programov kot poslovnih sistemov v Planiki in metodi stroškovnega spremljanja poslovanja po zgledu sodobnih podjetij čevljarstva po svetu. Poslovna sanacija bo omogočala trajno zaposlitev najmanj 1540 delavcem. Večja poslovna uspešnost narekuje poleg boljšega izkoristka delovnega časa tudi smotrnejšo izrabo poslovnih prostorov. Operativni program predvi" deva odprodajo približno '» tisoč kvadratnih metrov posl°v' nih prostorov, med katere Pa sodi tudi obrat na Breznici. Prodajo obrata načrtujejo °D koncu sezone, februarja letos- Za delavce z Breznice in okOU' ških krajev, ki želijo delati v Planiki, bo zagotovljen prevoz s posebnim avtobusom na ^°'ca. jo Planike v Kranj, kjer v° poslej proizvodnja organizira11 bolj racionalno. Delavce v Planiki na Brezni^ smo o problematiki obvestili- Stečajni upravitelj Planike d.d-je občino tudi zaprosil, naj mn primeru, če razpolaga z inf°/ macijami o interesentih, ki bili pripravljeni kupiti objekt nove gospodarske dejavnosti, t sporoči. • D.Sedej Onesnaženo in pregreto ozračje v tržiški kotlini Plin najprej do mestnih naselij Občina Tržič je podpisala z družbo Petrol koncesijsko pogodbo za izgradnjo plinskega omrežja Tržič, 22. januarja - Že letos bodo plin napeljali do vzhodnega dela Tržiča in naselja Preska, kjer bo okrog 800 priključkov na omrežje. Celotna plinifikacija v tržiški občini bo končana v sedmih letih, ko naj bi dobili skupno okrog 3600 priključkov. Občina je za porabnike zagotovila zelo ugodno povprečno ceno plina. V Tržiču že dolgo vedo, da med kurilno sezono prebivalci dihajo dokaj onesnažen zrak. Razen tega v zadnjih zimah ugotavljajo, da se ozračje v kotlini čezmerno ogreva. Glavni vzrok za take razmere je še vedno zelo razširjena uporaba trdih goriv. Kot je povedal župan Pavel Rupar med tiskovno konferenco v Kompasovem hotelu na Ljubelju, bodo tudi v dolini in mestu kmalu izboljšali kakovost zraka. Začetek tedna so namreč podpisali z družbo Petrol koncesijsko pogodbo za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v občini Tržič. Na drugi razpis za podelitev koncesije sta se prijavila dva ponudnika, naftna družba Petrol in podjetje Adriaplin. Ker je bila ponudba prve družbe ugodnejša, je po odpiranju ponudb oktobra lani strokovna komisija predlagala, da se za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja izbere Petrol. Dogovore z izbranim koncesionarjem so sklenili s podpisom pogodbe, kije po navedbah tržiškega župana za občino in uporabnike zelo ugodna. Plinovod v skupni dolžini nekaj več kot 21,7 kilometra bodo zgradili v sedmih letih. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 352 milijonov tolarjev. Lastniki stanovanjskih hiš bodo prispevali po 45 tisoč tolarjev za priklju- ček, uporabniki stanovanj v bloku pa po 20 tisočakov. Povprečna cena plina je 36 tolarjev za kubični meter, kar je ena najnižjih cen v Sloveniji, so se pohvalili Tržičani. Razen tega so se dogovorili, da bo priključek za občinske objekte brezplačen; zanje bo zastonj tudi priklop na omrežje. Občina bo vsako leto bogatejša za 2-odstotno plačilo koncesije od fakturirane realizacije, po 29 letih pa bo celotno plinovodno omrežje prešlo v last in upravljanje občine. Prvo fazo plinovoda so zgradili v Tržiču že v preteklosti, zato naj bi letos naredili okrog 800 priključkov v vzhodnem delu mesta, to je na Cankarjevi cesti proti Slapu, v naselju Preska in že narejenih priključkih n Partizanski ter Koroški cesti. Plin naj bi s kmalu približal tudi naselju Bistrica, kjer s največ stanovalcev zaenkrat ogreva s kurilni oljem. Od tam bodo omrežje širili Vt0, Kovorju in Zvirčam ter Podljubclju, iz Prist#v pa v naselja ob levem bregu Tržiške Bistr'c. Zaradi zahtevnosti terena in premalega štcV uporabnikov ne bo možna plinifikacija le pj°, Dolini in Jelendolu. Kot načrtujejo v obč"1' bodo v sedmih letih naredili okrog 3600 P ključkov na plinovod. Uporaba plina ne ^ zanimiva le za stanovanjske zgradbe, amP tudi za tovarne. • S. Saje Podelitev certifikata ISO 9002 podjetju Polikom v Poljan Zanima jih le kvaliteta in dosežene cene Poljane, 25. januarja - V petek je bila v podjetju Polikom, ki izdeluje orodja in Pre' deluje termoplaste, slovesna podelitev certifikata kakovosti ISO 9002, druga podelite* take listine podjetjem v občini Gorenja vas - Poljane. Kot je poudaril član eertifikacijs^ komisije Emil Frangeš, kije izročil certifikat direktorju tega družinskega podjetja Iztoku Stanoniku, je to uspešen zaključek več kot leto trajajočih prizadevanj za uredite proizvodnje, trženja, nabave in prodaje - skratka celotnega poslovanja po standardih. ^ veljajo v svetu. Tako doseženo stanje pa bo treba tudi vzdrževati, saj bo posebna komlS ja enkrat letno preverjala, ali še izpolnjujejo pogoje zanj. Prejemnikom tega priznanj odličnosti sta čestitala tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj in predsef nik Območne obrtne zbornice Škofja Loka Franc Šiftar. Direktor je ob podelit povedal, da so se za certifikacijo odločili, ker pretežni de! svojih proizvodov izvažajo Evropo, uspeh pa je odraz rimskega dela po službenem času. Prizadevanj pa še ni koneC' potruditi se nameravajo tudi za certifikat kakovosti pri varovanja okolja ISO 14000 t6, za certifikate v okvirih avtomobilske industrije, kiji namenjajo tretjino svoje proizvodnoj Edini cilj jim ostaja stoodstotna kakovost in sprejemljive cene proizvodov, da še nap^ ostanejo, konkurenčni domačim in evropskim proizvajalcem. • Š. Ž. Druga seja občinskega sveta v Gorenji vasi GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Politika se je umaknila v dobro občine Tudi poslej bo "kadrovska komisija" te občine 7-članska in v njej ne bodo neposredno zastopane vse stranke, ponovnega premisleka pa je v podaljšani javni razpravi vreden predlog odloka o občinskih cestah. Gorenja vas, 25. januarja - Na drugi seji so se gorenjevaško - poljanski svetniki že uspeli Posvetiti najpomembnejšim tekočim zadelam in politične zdrahe potisnili v stran. Potrdili so imenovanje komisije za mandatna vPtašanja, volitve in imenovanja, sprejeli odlok o koncesiji za ravnanje s komunalnimi odpadki, odloku o občinskih cestah pa podajali rok javne razprave, ^trah nekaterih, da se bo ponovna razpra-va o imenovanju komisije za mandatna vPrašanja, volitve in imenovanja, ki je bila Potrebna zato, ker je župan sklep o njenem •nienovanju, ki je v nasprotju s občinskim statutom, zadržal, ponovno ujela v večurno Jttedstrankarsko prerekanje, ni bil uteme-Uen. Ker so svetniki z gradivom dobili dokaj nejasno mnenje Inštituta za javno "Pravo, ki se bolj ukvarja z jezikoslovjem k°t s pravom, je za potrditev prvotnega sklepa že zadostovala ugotovitev, da imeno-v višine. Občino M>rk|j tli . J ž'čniJG Pa zadeva z,as" izgradnja gondolske Ce >n cesta Ambrož - Krvavec. sl(eriP.rav,Ja se že trasa za izgradnjo gondol-Krv^'Cnice. ki bo v eni uri potegnila na 'tikiai tri tisoč smucarJev- Sedaj jih zvozi nePre i"1^' od tod tudi venki zast°Ji in Posty-. *;dne vrste čakajočih že na spodnji WanJ1 ž'čnice. Občina ravno ta čas ureja naj .e Prostorske dokumente, v katerih KrVav' Pre<-lvidila tudi razvojne načrte nekaj -a' Seveda Pa ima v zvezi z njimi kar V načrte razvoja Krvavca naj bi zajeli tudi bližnjo Štefanjo Goro, kjer je teren primeren za teke, poleti pa za igranje golfa. Če bo interes investitorjev dovolj močan, naj stopijo do domačinov in jim predočijo te načrte, ki naj bi domačinom omogočili boljše možnosti za življenje, pravi župan občine Cerklje Franc Čebulj. Dodaja, da gre pri razvoju Krvavca za interes treh občir^, saj krvavška smučišča lahko veliko ljudem v dolini pomenijo vir preživljanja. Morda se bodo omenjene občine združile pri ustanovitvi agencije za pospeševanje turizma, čeprav imajo v Cerkljah glede na turistične zmogljivosti in število nočitev možnost tudi za samostojno agencijo. Sicer pa bo o tem kmalu razpravljal tudi občinski svet v Cerkljah. V okviru razvoja turizma v tej občini pa je tudi gradnja hitre ceste od Brnikov proti Krvavcu, ki tek«- aeveda pa ima v zvezi z njimi Kar nja mu* — ,■-- , W p°8ojev V primeru gradnje ceste z, se bo izognila središču Cerkelj, saj jim seda S?Ža ^ Kr^p^fni in" Jezercem -« H«*nl tranzit smučanev ne pomen, mc lernv Je' da bodo načrti za->eli ne le cest°' Pad ec tudi parkirišča, vsi ti objekti pa kaj- saj • ne smejo ekološko ogrožati Krvavca, tam večina vodnih virov za dolino. nji dnevni tranzit smučarjev ne pomeni nic dobrega. Domačine pa bodo spodbuddi k ponudbi turističnih zmogljivosti, pravi Čebulj, in sicer s krediti bank, ki ponujajo najugodnejše pogoje, hkrati pa bi občina v Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 25. januarja - Na drugi redni seji občinskega sveta Jesenice, ki bo v četrtek, 28. januarja, bodo jeseniški svetniki razpravljali o predlogu odloka o proračunu občine Jesenice za letos v prvi obravnavi, prav tako je v prvi obravnavi predlog sprememb in doplnitev statuta občine Jesenice. Po hitrem postopku naj bi sprejeli predlog odloka o spremembah odloka o priznanjih občine Jesenice, o zazidalnem načrtu Ceste železarjev, o ureditvenem načrtu športno-rekreacijskega parka Podmežakla, o predlogu poslovnika o delu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter o nekaterih drugih vprašanjih. • D.S. Prazna občinska blagajna Kranj - Medtem ko je imel kranjski župan Vitomir Gros navado prenašati iz prejšnjega v naslednje leto po več sto milijonov neporabljenega proračunskega denarja, pa je pred svojim odhodom očitno dobro počistil občinsko blagajno, saj je za prenos pustil, kot zdaj ugotavljajo v občinski upravi, le borih sedem milijonov tolarjev. Na dan 15. januarja je imela mestna občina Kranj 390 milijonov tolarjev terjatev in 389 milijonov tolarjev obveznosti do drugih. Samo za zacelitev ran na cesti v Drulovki, cesti Gorice - Trstenik in na Maistrovem trgu v Kranju bo občina morala odšteti 408 milijonov tolarjev. Koliko neporavnanih obveznosti je prejšnji župan morda še zapustil, bo verjetno znano že ta teden, ko bodo v občinski upravi popisali vse, nastale novembra in decembra lani. • H. J. Ministri prihajajo v Kranj Kranj - V prihodnjih dneh bodo na delovnih obiskih v mestni občini Kranj kar trije slovenski ministri. Notranji minister Mirko Bandelj je napovedan za 29. januar. Beseda se bo sukala okrog problematike mamil v Kranju. 2. februarja se bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber med drugim pogovarjal o kranjskih osnovnih in srednjih šolah ter o ustanovitvi višje šole za elektroniko pri srednji elektro in strojni Šoli, dva dni kasneje pa se bo v Kranj pripeljal še kulturni minister Jožef Školč. S Kranjčani se bo pogovarjal predvsem o profesionalizaciji Prešernovega gledališča. • II. J. Župan sprejel šolnike in duhovnike .Šenčur, 26. januarja - Prejšnji teden se je župan občine Šenčur Franc Kern na že tradicionalnem sprejemu, ki ga prireja od leta 1995 dalje, srečal s šolniki in duhovniki iz občine Šenčur. Navzoči so bili ravnateljica šenčurske osnovne šole Majda Vehovec, vodje podružničnih šol Voklo, Olševek in Trboje, vsi duhovniki iz občine Šenčur in dekan z Jezerskega Ciril Lazar. Predstavniki šole in cerkve so povedali, da svojo vzgojno dejavnost opravljajo tudi izven obeh institucij in opozorili na dejstvo, da se pri mladih ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo začenjajo pojavljati problemi, manjka namreč zdravih oblik druženja, zato bodo pri vzgojnem delu z mladimi še bolj pozorni. Oboji so izrazili tudi zadovoljstvo nad dejstvom, da občina lepo skrbi za obnovo šol in sakralnih objektov. • D.Ž. celoti subvencionirala obrestno mero, tako da bi posojilojemalci vračali le glavnico in bi bili zanje to dejansko brezobrestni krediti. Razpis teh sredstev župan napoveduje za septembra letos, dodaja pa, da bo namensko koriščenje tega denarja strogo kontrolirano. Ne želijo namreč, da se ponovijo pretekle izkušnje, ko so posamezniki dobili posojilo od države in občine, pa so ga porabili za druge stvari in se danes ne ukvarjajo s turistično dejavnostjo. • D.Z.Žlebir Srečanje z direktorji Radovljica, 25. januarja - Novoletno srečanje z direktorji iz radovljiške občine je minuli teden pripravil tudi župan občine Radovljica Janko Stušek. S sodelavci je zaželel vsem uspešno poslovno leto in hkrati predstavil nekatere prednostne naloge usmeritve in opredelitve v občini. • A. Ž. - Koto: T. Doki Razstava ob planinskem jubileju Kranj, 22. januarja - V restavraciji hotela Bellevue na Šmar-jetni gori bo do 31. januarja odprta razstava fotografij, ki jih je posnel Ljubljančan Ciril Velkovrh, član škofjeloškega fotokluba Anton Ažbe, ob Slovenski planinski poti. Kraj 37. avtorjeve razstave ni naključen, saj je tokratna prireditev posvečena 100-letnici ustanovitve kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva, katere člani so sprva zahajali predvsem na bližnje vrhove okrog Kranja. Kot je na odprtju ugotovil Marijan Krišelj, je razstava 23 fotografij le odlomek iz bogate zbirke posnetkov z gora. Čeprav je Velkovrh fotograf subtilne narave, je kot matematik natančen pri izbiri motivov. Posebnost njegove izbire so motivi s kulturno dediščino, zlasti sakralnimi objekti, ki jih predstavlja tudi v zbirki razglednic. Odprtje razstave fotografij je z ubranimi zvoki glasbe obogatil Trobilni kvintet simfonikov RTV Ljubljana, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik PD Kranj Franc Fkar. • S. Saje Četrt stoletja Španovega kmečkega turizma Pozimi prihajajo smučarji, poleti padalci Prihajajo takšni za eno ali dve noči, še bolj pa bi bili veseli takih, ki pridejo za vse počitnice, pravi Španova snaha Štefka Ušlakar. Pred četrt stoletja sta se pri hiši ukvarjala z oddajanjem turističnih sob oče Stane in mama Francka, danes je to dopolnilna dejavnost sinu in snahi. Oba sta v službi, kmetija in turizem pa sta za zraven. A s turizmom imajo kar precejšnje načrte, saj se sicer ne bi lotili adaptacije 116 let stare domačije in v njej uredili apartmaje z 12 ležišči. Šele lani so jih dokončno uredili, sedaj pa čakajo, da jih začnejo uporabljati turisti. Štefka Ušlakar, ki nas je prijazno gostila na domači turistični kmetiji, je v to dejavnost z družino vred vložila veliko ljubezni. Stara hiša, ki so jo začeli za turizem urejati leta 1990, lahko turistom nudi prijetno bivališče. Ne le za noč ali dve, kot večinoma prihajajo sedaj, temveč tudi za daljše počitnice. Mladim pri Španu je kar malo žal za časi, ki jih kot obdobje turističnega razcveta pomnita oče Stane in mama Francka, ko so v Preddvor in okolico prihajali zlasti gostje iz Hrvaške in Srbije in so bile zasebne turistične sobe vselej polno zasedene. Mama Francka pravi, da ni bil nikoli problem obdelati kmetije in zraven ustreči številnim gostom, ki so prihajali na ta konec Gorenjske užit podeželski turizem. Na Bregu se je več kmetij ukvarjalo z oddajanjem turističnih sob: poleg Ušla-karja še Zorman, Kok, Celar, Bobnar... Resda je bila svoje čase dovolj soba s preprosto kopalnico, a gostje so bili zadovoljni in so se radi vračali. "Ko smo se leta 1974 začeli ukvarjati s turizmom, smo imeli za šest sob eno samo kopalnico, danes pa so standardi seveda bistveno zahtevnejši," se spomni Ušlakarjev sosed Janez Kok, kjer tudi danes občasno še nudijo nočitve turistom. "V tistih časih je bil turizem za kmeta res dopolnilo, v prihodnje pa bo drugače, saj se bo treba odločiti med službo, kmetijo ali turizmom. Če se bomo hoteli ukvarjati s slednjim, bomo morali vanj veliko vložiti." Temu pritrjuje tudi Anton Zorman. Pri njih doma so kmečki turizem opustili. Takole razmišlja: "Včasih smo mislili, da bomo s turizmom postavili gor kmetijstvo, kasneje, da bomo s kmetijstvom pomagali turizmu. Navsezadnje pa si se moral zaposliti, da si lahko ob službi eno in drugo držal pokonci." Tudi izkušnje Štefke Ušlakar kažejo, da je temu tako. Oba z možem sta zaposlena, kmetija in turizem sta za zraven. Štefka pravi, da je država do turističnih kmetij prezahtevna, saj jim predpisuje enake obveznosti kot gostincem, namesto da bi razvoju te dejavnosti pomagala. Ušlakarjevi so v preteklih letih veliko vložili v turistično kmetijo, sedaj bi radi, da se jim vložek povrne. Vendar pa turisti počasi kapljajo. Ta čas svojo dejavnost ponujajo prek nekaj agencij in turističnih prospektov, večina ljudi pa jih najde na podlagi "ustnega izročila". V času našega obiska so bili apartmaji pri Ušlakarju nezasedeni, več gostov pričakujejo med zimskimi počitnicami. Čakajo jih gostoljubna hiša, topla kmečka peč in prijazna gospodinja, ki jim, tako kot je nam ob obisku, rada ustreže z dobrotami iz domače peči. In tudi kapljica je iz domačega sadovnjaka. Štefka Ušlakar v lani in predlani dodobra preurejenih apartmajih. Breg ob Kokri, eden od petih na Gorenjskem Gorenjski glas prihaja v Koritno Gorenjski glas vsak teden obišče eno. od gorenjskih vasi, tokrat prihaja v blejsko občino, v vas Koritno, kjer se bomo mudili v Četrtek popoldne. Vse, kar bomo zanimivega zvedeli o kraju in ljudeh, bomo zapisali v torkovi številki časopisa. • CZ. LESNE STORITVE NA TERENU OMAN JUKE, s.p., tel.: 451 837 5 Kjer Boštek danes pase živino bi lahko stalo na desetine hiš Toda prebivalci Brega ob Kokri so do danes ohranili svoj skrbni in spoštljivi odnos do obdelovalne zemlje. Ohranjena je še stara poselitev ob cesti do vrha klanca do Zavratnika, le Pintarjeva domačija sameva zahodno od strnjenega naselja. Tako je v vaško kroniko, ki jo je spočetka naslovil Brežani in zemlja, zapisal kronist Aci Puhar. V njej je objavil karto naselja iz leta 1826, ki dokazuje, da se poselitev niti v poldrugem stoletju ni spremenila, saj Brežani izven tega prostora nikdar niso gradili novih objektov. Vse nove hiše so zgrajene znotraj starega vaškega jedra, tudi danes torej enako kot v preteklosti spoštujejo vsako ped obdelovalne zemlje. Če bi denimo posnemali primer iz sosednjih Hotemaž, bi lahko pozidali vso srenjsko zemljo in tam, kjer Boštek pase živino, bi lahko stalo naselje z desetinami novih hiš. Prebivalcev na Bregu bi bilo še enkrat več, Brežanov pa enako število. Dva ducata hiš in stotnija domačinov Puharjeva kronika vasi, kjer se je naselil pred dvema desetletjema in tako postal eden izmed Brežanov, je tipkopis brez lek-torjevih posegov, a kljub temu dragoceno pričevanje o preteklosti nekega kraja. Pri oživljanju spominov so mu pomagali nekateri vaščani, ki jim je v znak hvaležnosti tudi podaril drobno knjižico o zgodovini Brega, najboljši vir informacij pa je bil zdaj že pokojni Kok, Cudermanov ata. Zanimivo, da so Brežani dobili vaško kroniko po zaslugi prišleka, edinega, ki je v njihovem kraju postavil počitniško hišico in se vanjo pred desetletjema z ženo tudi za stalno naselil. Vaščani so do drugih ljudi običajno nezaupljivi in jih zlepa ne sprejmejo za svoje, Aci Puhar pa pravi, da so ga vzeli za svojega. Tudi zato, ker se je znal vživeti mednje in sodelovati pri vaških zadevah. Ko so denimo pred poldrugim desetletjem na Bregu gradili nov most čez Kokro, jim je s svojim vplivom pomagal. Breg ob Kokri je sicer malce odmaknjena vasica. Kdor se pelje iz Kranja proti turistično bolj znanimivima Preddvoru in Jezerskemu po novi cesti, te vasi ne bo imel priložnosti spoznati. Če pa se odpravi po stari cesti skozi vasi Hotemaže in Tupaliče, ga bo na bližino Brega ob cesti opozorila tabla, ki kaže na levo. Najprej se je treba spustiti po bregu do reke Kokre, prečkati most, zatem pa se znova povzpeti po bregu do vasi. Od kod ime Breg, je ob prihodu v vas kmalu vsakomur jasno. Le dobra dva ducata hiš se zvrsti ob cesti skozi strnjeno naselje, le Pintarjeva domačija in hiša prej omenjenega kronista Puharja sta malce stran od vasi. V več kot sto letih se število prebivalcev v tej vasi ni veliko spremenilo. V začetku tega stoletja je bilo Brežanov sto, leta 1994 110. V sosednjih vaseh Preddvor, Tupaliče in Hotemaže od začetka stoletja do danes beležimo občutnejši demografski skok, saj se je v Preddvoru število prebivalcev s 161 povzpelo na 927, v Tupali-čah z 220 na 345 in v Hotema-žah s 164 na 428. Val priseljevanja se torej Brega ni dotaknil. Brdo je vzelo vodo in gozdove Kot ugotavlja kronist, so ga tudi usodni zgodovinski dogodki pustili bolj ali manj ob strani. Vas Breg, ki se v zgodovinskih listinah omenja že v 12. stoletju, so obšli turški vpadi, stoletje puntov je breške kmete pustilo zunaj teh dogodkov, čeprav jih je zemljiška gospoda hudo tlačila, niti kuga v 16. stoletju tod ni kosila tako silovito kot v bližnji okolici, ognila se jih je Napoleonova vojska, le iz prve in druge svetovne vojne je padlo tudi nekaj breških fantov. Le drobec iz zgodovine, ki kaže, da Breg le ni bil vselej nepo- trafo postaja dve leti kasneje; trden betonski most, ki je leta 1983 nadomestil lesenega, ki ga je stalno odnašala voda; boljšo vaško cesto, kamnit oporni zid ob klancu, ki so ga leta 1993 povsem obnovili. V zadnjih desetletjih pa je Breg doživel največji napredek. Kmetje niso več hodili po blatu, kmečko orodje, s katerim so ročno Dada Lavrič s svojimi konji memben in pozabljen: ko je cesarica Marija Terezija ukazala popisati vse posesti v tedanji monarhiji in ko je nastal poznejši "jožefinski kataster", je vas Breg ob Kokri postala katastrska občina. Še danes je v veljavi in vanjo sodijo vasi okoli Preddvora. Sicer pa so prebivalci te vasi ob Kokri že vso svojo zgodovino skromni, pridni in delavni. Srednji vek jih je še posebej oškodoval, saj so izgubili še vodo, ki je nekdaj žuborela skozi vas. To se je zgodilo po "zaslugi" grofa Egkha, ki je v 16. stoletju začel graditi podeželski dvorec na Brdu in si je tam omislil tudi ribnike. Vodo je vanje dal speljati iz okoliških vasi. Brdo pa je Brežane udarilo še enkrat, leta 1974, ko je vzelo dobršen kompleks gozdov na južni strani Brega in jih ogradilo, preusmerilo pa tudi tek reke Kokre. H Kokri so vaščani dolga leta hodili po vodo in v njej napajali živino, dokler leta 1936. niso dobili vodovoda. obdelovali njive, je zamenjala sodobna mehanizacija. Nekdanji setveni kolobar, ki so se ga kmetje držali še med obema vojnama in ko so vsako leto sejali drugo kulturo, na njivah pa so se izmenjavale pšenica, rž, proso, ježmen, detelja, ajda, jali. Zato so se odločili, da koše-niče na Zaplati podarijo občini, ta pa naj jim odpiše nekaj davčnih obveznosti. Se mnogo taki" zanimivosti bi lahko našteli, denimo licitacijo sadja in košnje s srenjske zemlje, pa stare običaje in verske obrede, če bi nam časopisni prostor to dopuščal. Nekdaj delovni, sedaj jahalni konji Po zadnji vojni so v občinah poleg popisa prebivalstva in his opravljali tudi popis živine-Zadnji je bil na Bregu opravljen leta 1971, popisal pa je 8 konj, 77 govedi, 34 prašičev in 2 ovci-Konj kot delovnih živali sedaj m vec, pri Gostku pa gojiJ0 jahalne konje. "Tudi pri nas imamo kmetijo le kot dopolnilno dejavnost, pravi Dada Lavrič z Gostkove domačije. "Osem let imam0 konje, s tem pa smo začeli žara; di moje dolgoletne želje, da D, imela svojega konja. Pred letl smo jih imeli osem, sedaj so se štirje, od tega dva domača m štirje v reji. Prvega konja so nam pripeljali člani Zveze dn1' štev za cerebralno partf'1^' Imam namreč sestro s to dia- gnozo in vsa stvar se je pi"1 nas tedaj začela kot druženje dru gačnih ljudi z živalmi. Pozne) smo dobili konje iz Zavoda 1® invalidno mladino v Kamnik^ Pod klancem na Bregu Cerkev sv. Lenarta, dragocen kulturni spomenik Na vrhu vzpetine na vzgod-nem delu vasi stoji gotska cerkev sv. Lenarta. Obdaja jo kamnito obzidje, v njej pa najdemo vrsto dragocenih značilnosti. Znamenita so poslikana okna, pa zgodnje gotski prez-biterij s šiljastim slavolokom, bogato izrezljan lesen strop, stranska zlata oltarja in freske iz 15. stoletja. Cerkev zadnje desetletje obnavljajo. Najprej so začeli restavrirati notranjost, zatem je bila obnovljena streha in zvonik, pred petimi leti so cerkvico tudi osvetlili. , Tudi lesen strop so nedavno tega lepo restavrirati. Njene dovinske vrednosti se ne zavedajo le poznavalci in doma pač pa na žalost tudi tatovi. Leta 1*91 so namreč ukradli ska poslikana okna. Žal ne tatov ne oken nikoli niso naši zgo čini, got-i. Od vodovoda do telefona O stoletju neslutenih sprememb piše Puharjeva kronika in omenja vse pomembne mejnike v razvoju Brega: elektriko, ki jo je fužinah Fuchs dal iz svoje elektrarne okoliškim vasem in je sredi tridesetih let posvetila tudi na Bregu; električni daljnovod leta 1945; krajevna kanalizacija leta 1980, telefon leto kasneje, močnejša repa..., je le še zanimivost. Mnogih starih kultur ni več, na njivah prevladujeta koruza in krompir, ki ju je v te kraje zanesel baron Žiga Zois. Med spomine sodijo tudi košenice na Zaplati, ki so bile last breških kmetov in so jih vsako leto kosili, seno pa zlagali v stoge in jih na jesen vlačili v dolino. Po drugi vojni je koscev zmanjkalo, vzele so jih tovarne, zaradi davkov pa so kmetje komaj sha- Kar štiri leta so bili pri nas oskrbi njihovi trije konji, ki • jih prihajali tamkajšnji g°JeIL jahat. Sedaj sem kot inštruki^ rica jahanja in voditeljica hip terapije zaposlena v tem za K du, ki si je uredil lasten hlev jahalnico, doma pa sta ostala dva konja in dva v reji. ^a ^ njih imamo še druge ŽtV* ' okrog se podi tudi deset ff^ Kmetija je majhna, smo 17 Q kot nekakšni vrtičkarji. j tem pove podatek, da smo o -hektarje veliki kmetiji krm? živali vselej še dokupoval'- , ^ Brežani so ostali skromni delovni, kakršne opisuje P11" 6 jeva kronika. Njihove ŽeUe segajo visoko: radi bi ^°,.val Mercator, saj je imel Loko že il svojo, i letošnjim letom jo je namreč začel oskrbovati s svojim blagom. tak Vzern Loke Je za naše razmere Prav ^"inovacija kot rojstvo trgovskega > Jjcka, ki nastaja brez odliva kapitala, izd r b°mo Prevzeli brez odliva gotovine, ^jal.i bomo obveznice in z njimi odkupili ri.ostnih papirjev dovolila, dodatnih j°jjenj Banke Slovenije ne potrebuje-Reii? povedal direktor Živil Kranj Branko ^inicc Loke, kar nam je Agencija za trg VOdnostnJl,---. J-----iTL i~j-*..:£ dovc rrio, kinic.' del 'Vila delničarjem Loke za njihove Vei-niCe Por>majo svoje obveznice, ponudba J-'ja od 25. januarja do 22. februarja. Po nominalno vrednostjo ponujajo za eno delnico z en0 Uon°!Tznico UV carjev ponujajo za onu ucuiito z. finalno vrednostjo 1.000 tolarjev. Cena J Potemtakem dobra, saj ustreza trenutnim zmeram na trgu, cena delnice Loke se je snn feč P°v*pela že tja do 2.700 tolarjev, rSnni pa velja, da so jih še pred kratkim {^"dajali po 1.800 tolarjev, septembra lam Delničarji Emone Obale glasovali za trojčka Skupščina delničarjev Emone Obale iz Kopra se je sestala v petek, 22. januarja, in se odločila za združitev z Živili Kranj in Emono Merkur Ljubljana. Na skupščini je bilo prisotnih 66 odstokov glasov delničarjev, po pričakovanju so bili soglasno sprejeti vsi sklepi o spojitvi v trgovski trojček, ki bodo seveda začeli veljati, ko ga bodo sprejele vse tri družbe. Takšno določilo je delničarjem zadostna varovalka, če bi na sodišču obveljalo, da delničarji Emone Merkurja niso sprejeli sklepa o združitvi. Po besedah direktorja Emone Obale Zmaga Furlana je razumno čakati na razsodbo sodišča nekaj mesecev, če se bo zadeva vlekla zelo dolgo, bodo ponovno premislili in se odločali glede na aktualne razmere. Emona Obala bo šele marca uradno postala večinska lastnica Jestvine Koper, čeprav je že dobila vladno soglasje za odkup njenih delnic, 53 odstotkov imajo namreč rezerviranih v borznoposredniš-kih hišah. Pa ^'900 tolarjev. ve>n-,lm delničarjem so namenjene ob *n,ce na dvanajst let, - realno obrestno mero, izplačljive bodo po šestih letih v polletnih obrokih, kar se bo začelo 15. septembra 2005. Obresti za z 6-odstotno obveznice serije A bodo izplačljive pol- letno, začenši s 15. septembrom 1999. Ponudba je za velike delničarje vsekakor donosna, saj namesto tvegane dividende ponuja zanesljivo obresti. Malim delničarjem pa so namenjene obveznice serije B, ki bodo prav tako zapadle v dvanajstih letih, njihova realna obrestna mera je 4-odstotna, glavnica bo izplačljiva prav tako kot pri obveznicah serije A. Posebnost obveznice serije B pa je, da jih bodo njihovi lastniki lahko zelo kmalu zamenjali za gotovino in sicer od 1. aprila do 31. maja letos, Živila jih bodo odkupovala po nominalni vrednosti, skupaj z obrestmi do dneva odkupa. Ponudba Živil se nanaša na vse delnice Loke, razen seveda na 4,9 odstotka delnic, ki so že v lasti Živil. To pomeni, da se ponudba nanaša na 1.451.259 delnic Loke. Izračun pokaže, da Živila potrebujejo za 3,48 milijarde tolarjev obveznic. V kolikšni meri bo posel uspel, je seveda težko napovedati, Živila seveda želijo prevzeti vsaj večinski delež. Javna objava ponudbe o zamenjavi delnic za obveznice je odgovor na vprašanje, kje bodo Živila dobila toliko denarja za prevzem Loke, ki je glede na ponudbo Živil vredna 3,66 milijard tolarjev. Poteza je vsekakor domiselna, vprašanje pa je, kako bo nanjo reagiral Mercator, ki je imel Loko že za svojo, o čemer je direktor Zoran Jankovič tik pred novim letom pismeno obvestil upravo Loke. V Lokinih prodajalnam pa so nam potrdili, da so že dobili prve pošiljke Mercatorjevcga blaga. • M.V. Dobiček v Vezeninah Kranj, jan. - Blejske Vezenine so po izgubi v letu 1997 lansko leto zaključile z dobičkom. Skupščina je za novo direktorico potrdila Marijo Bergant iz Škofje Loke, ki bo vodenje blejske tovarne prevzela 19. marca. Izguba blejskih Vezenin je leta 1997 znašala sedem milijonov tolarjev, lansko poslovno leto pa so zaključili z 21 milijoni tolarjev dobička pri približno 800 milijonih tolarjev prometa. Skupščina je sklenila, da bodo večino dobička namenili za izplačilo odpravnin delavkam, prve dividende pa naj bi izplačali šele leta 2000. Vezenine so v 80-odstotni lasti podjetja Andor s Kozine na Primorskem, 16-odstotni delež imajo zaposleni, 4-odstotnega pa Slovenska razvojna družba. V Vezeninah je danes 175 zaposlenih. Lani so kupili dva najsodobnejša vezilna stroja, ki sta veljala 150 milijonov tolarjev, v kratkem pa bodo ob tovarni ponovno odprli prodajalno. Marija Bergant je doslej vodila škofjeloško podjetje Lokateks, ki spada v okvir Gorenjske predilnice. Precej izkušenj ima s tekstilom, v zadnjih letih je sodelovala v nadzornem svetu Vezenin, zato blejsko tovarno dobro pozna. Predsednik uprave Peka je Tomaž Lovše Tržič - Nadzorni svet družbe Peko, d.d., je na seji prejšnji petek za predsednika uprave imenoval dosedanjega predsednika nadzornega sveta Tomaža Lovšeta. Lovše je bil s svojo ekipo kot pooblaščeni izvajalec ministrstva za gospodarske dejavnosti in Slovenske razvojne družbe zadolžen za pripravo in izvedbo programa finančnega prestrukturiranja družbe, ki je bilo zaključeno s pravnomočnostjo prisilne poravnave 29. decembra lani. Peku se je s tem zadolženost zmanjšala s 95 milijard na 320 milijonov tolarjev. Novi predsednik uprave pa je zdaj zadolžen tudi za pripravo in izvedbo poslovne sanacije. Kot sporočajo iz Peka, je bil novi predsednik uprave imenovan soglasno ob soglasju Gorenjske banke in SKB banke. Novi predsednik nadzornega sveta Peka je postal Milivoj Samar iz SKB banke. • U. P. Veriga tokrat naprodaj po delih Lesce - Premoženje leske Verige v stečaju, za katero ni bilo kupca na dveh predhodnih poskusih prodaje, je zdaj naprodaj po delih. Razdeljeno je na sedem zaključenih celot, in sicer žicovlek (najnižja prodajna cena je dobrih 83 milijonov tolarjev), objekt proizvodnje lahkih verig (289 milijonov), objekt proizvodnje težkih verig (512 milijonov), dve skladišči (eno za 40,5 milijona, drugo za 118 milijonov), kovačnico (za 72 milijonov) ter objekt orodjarna in servis (za 198 milijonov). Skupna vrednost vseh objektov znaša nekaj več kot 1,3 milijarde tolarjev. Kot nam je povedal stečajni upravitelj Andrej Koželj, so premičnine zdaj naprodaj 20 odstotkov pod likvidacijsko vrednostjo, nepremičnine pa 30 odstotkov pod pošteno tržno vrednostjo. "Upamo, da bomo prodali več kot polovico premoženja," pravi Koželj ter dodaja, da bo verjetno največ težav s prodajo obrata težkih verih in obrata lahkih verig, saj sta objekta zelo velika, poleg tega pa najemniki proizvodnjo šele zaganjajo. Za vse premoženje, ki ga nc bodo mogli prodati, bodo ubrali drugačen način prodaje, napoveduje Koželj, in sicer z razdelitvijo na manjše dele ter ločitvijo nepremičnin in premičnin. Zadnji rok za oddajo ponudb je 2. februar, odpiranje ponudb pa bo 4. februarja. • U. P. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Vojkovo nabrežje 32 6504 Koper, Slovenija Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, delniška družba Na tiskovni konferenci, ki je bila v četrtek, 21. januarja, v poslovni stavbi Intereurope, d.d., v Kopru, so predstavili: - srednjeročni razvojni načrt podjetja 1998 - 2002 - plan za leto 1999 - ocena poslovanja za leto 1998 in - informacija o prvi obletnici kotacije delnic IE, d.d., na borzi Koncem Intereuropa sestavljajo - Intereuropa, d.d. - matična družba - Interagent, d.o.o. - Interzav, d.o.o. - Intereuropa Zagreb Sejem, d.o.o. - Intereuropa Split, d.o.o. - Intereuropa Skopje, d.o.o. - Intereuropa Mostar, d.o.o. - Intereuropa Zagreb, d.o.o. - Intereuropa Sarajevo, d.o.o. s skupnim številom zaposlenih 2.035 KAPACITETE KONCERNA - 220 kamionov, 83 dostavnih vozil in 179 osebnih vozil - 40.000 m2 skladišč z ustrezno pretovorno in skladiščno mehanizacijo - 5.790 m2 delavnic za servisno dejavnost - 37.300 m2 pisarn - 450.000 m2 zemljišč in manipulativnih prostorov Kaj smo danes in kaj hočemo: - vodilni špediter in cestni prevoznik blaga - pomemben nosilec skladiščenja in distribucije v Sloveniji - družba, v intenzivnem procesu prilagajanja zahtevam internacionalizacije in globalizacije - v Sloveniji želimo še vnaprej ostati uspešni in vodilni ponudnik logističnih storitev - v EU pa želimo postati srednje velik ponudnik POSLOVNA VIZIJA INTEREUROPE Poslanstvo - Optimalno pokrivanje potreb po logističnih storitvah v popolno zadovoljstvo kupca (zanesljivost, hitrost, varnost, cena) - Racionalizacija pretoka blaga POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Domel še vedno (in spet) na sodišču Kranj - Na okrožnem sodišču v Kranju sta prejšnji petek potekali kar dve obravnavi v zvezi s podjetjem Domel iz Železnikov. Prva je bila glavna obravnava v zvezi s spodbijanjem sklepov prve skupščine, isti dan pri istem sodišču pa je potekala tudi obravnava pritožbe v zvezi z drugo skupščino. Na glavni obravnavi je sodišče obravnavalo poldrugo leto staro pritožbo skladov Atena, Nika ter odškodninskega in kapitalskega sklada, v kateri so zahtevali ničnost prve skupščine. Naj spomnimo, da so se omenjeni skladi pritožili, ker naj bi bila prva skupščina 29. julija leta 1997 sklicana prepozno (sklic je bil v uradnem listu zaradi praznika objavljen dan prepozno). Sodišče na prvi stopnji je novembra predlani pritožbi ugodilo, na pritožbo Domela pa je vrhovno sodišče odločitev razveljavilo in odločanje o zadevi vrnilo na kranjsko okrožno sodišče. To naj bi upoštevalo tudi druge argumente, zlasti dejstvo, da je Domel vabila na skupščino delničarjem posredoval tudi pisno. Sodnik Andrej Marinček v petek še ni razglasil sodbe, to bo storil pisno. V primeru za Domel negativnega izida v podjetju že napovedujejo pritožbo. Skladi Atene pa so se pritožili tudi na sklepe druge skupščine, ki je v Železnikih potekala 22. julija lani. Izpodbijajo revizijsko poročilo, ki ga je pripravila družba Coopers&Lvbrand. Sodišče je v petek sklenilo, da bo imenovalo sodnega izvedenca, ki bo pregledal poslovno poročilo, del katerega je tudi revizijsko poročilo. Na tej osnovi bo sodišče ocenilo, ali bo poslovno poročilo treba vnovič revidirati. • U. P. Najbolj priljubljen je pohištveni sejem Ljubljana • Ljubljanski sejem je lani organiziral petnajst sejemskih prireditev, ki jih je skupaj obiskalo več kot 467 tisoč obiskovalcev. Daleč najbolje je bil obiskan sejem Veseli december, na katerem so zabeležili kar 95 tisoč obiskovalcev. Seveda pa je to čisti prodajni sejem in je kot tak neprimerljiv z ostalimi sejmi. Zato bi lahko rekli, da je med Slovenci še vedno najbolj priljubljen Ljubljanski pohištveni sejem s skoraj 80 tisoč obiskovalci. Prekosi ga le Slovenski avtomobilski salon, ki se kot bienalna prireditev predstavlja vsako drugo leto (lani ga ni bilo). Dobro obiskan je bil tudi sejem Šport in rekreacija, ki je imel 70 tisoč obiskovalcev, na tretjem mestu pa je sejem Alpe Adria - Dom s 55 tisoč obiskovalci. Po številu razstavljalcev so rekorderji strokovni specializirani sejmi, lani je bil to sejem Sodobna elektronika, na katerem se je predstavilo 582 razstavljavcev. Sledi mu bienalni medicinski sejem Medilab s 473 razstavljavci, na tretjem mestu pa je sejem Dom s 447 razstavljavci. Po kvadraturi je bil lani največji Ljubljanski pohištveni sejem, ki se je razprostiral na 11.300 kvadratnih metrih površin, zato zanj prostori Gospodarskega razstavišča postajajo že pretesni. Za dobrih petsto kvadratnih metrov večji kot leto prej je bil sejem Alpe Adria - Dom (9500 kvadratnih metrov), blizu pa sta mu tudi Alpe Adria in Alpe Adria -Kulinarika. • TJ. P. Unionovo pivo za voznike Kranj, jan. - Pivovarna Union je pred dnevi poslala na trg novo vrsto piva in sicer svetlo pivo Uvoli. "Malce lažje" pivo so zvarili zaradi novega zakona o varnosti v cestnem prometu. Novo pivo Tivoli ima 16 odstotkov nižjo energijsko vrednost od standardnega svetlega piva, zato je bolj pitno in "malce lažje". Poleg tega ima novo pivo za dva odstotka manj ekstrakta v sladici ter za odstotek manj alkohola in tako vsebuje 10 odstotkov ekstrakta v sladici in 4,2 odstotka alkohola. V Pivovarni Union pravijo, da so novo pivo zvarili zaradi novega zakona o varnosti v cestnem prometu. ASTRA* Tehnična trgovina d.d. Staničeva 41, Ljubljana Blagovnica Kranj Prešernova 10, Kranj Vas vabi v svojo prenovljeno blagovnico, kjer smo za vas pripravili pester izbor blaga! NAJVEČJA IZBIRA TALNIH 0BL06 V KRANJU! V ČASU OD 18. 1. 1999 D031. 1. 1999 VAM NA ODDELKU TALNIH OBLOG NUDIMO - 10 % POPUST NA GOTOVINO! Kupljeno blago vam lahko tudi zarobimo in vam ga brezplačno pripeljemo na dom, kamorkoli po Gorenjski! Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. številkah 224-349 in 223-770 vsak dan med 8.00 in 19.00 uro, ter ob sobotah med 8.00 in 13.00! Dobrodošli v prenovljeni blagovnici Astra tehnična trgovina, d.d., Kranj! Obveznice v zameno za certifikate? Kranj - Združenje družb za upravljanje meni, da je šestmesečno podaljšanje roka za prenos državnega premoženja na pooblaščene investicijske družbe škodljivo, in sicer tako za delničarje pidov kot tudi za ugled države. Zato predlagajo novo rešitev v izdaji obveznic z nakupno opcijo za državo. V združenju menijo, da je odločitev vlade o podaljšanju roka za zapolnitev privatizacijske vrzeli škodljiva za ugled Slovenije v svetu, saj ne spoštuje sprejetih obvez in odlaga zaključek privatizacije. Hkrati je to škodljivo tudi za skoraj 1,4 milijona delničarjev pidov, saj so njihovi certifikati vredni le 50 odstotkov siceršnje vrednosti. Nenazadnje pidi večine družb za upravljanje že kotirajo na borzi, s čimer so družbe za upravljanje izpolnile svojo javno zavezo, zato je zavlačevanje z dodelitvijo dodatnega premoženja toliko bolj sporno, opozarjajo v združenju. Zaradi vsega navedenega v združenju menijo, da bi država morala pidom v zameno za lastninske certifikate izdati obveznice z nakupno opcijo za državo ter jih predati pidom v zameno za certifikate. Država bi jih nato lahko v enem letu od izdaje zamenjala za državno premoženje. Kot pravijo v združenju, takšna rešitev ne pomeni nobene nevarnosti za povečanje javnega dolga, obenem pa daje nedvomno večja zagotovila delničarjem pooblaščenih investicijskih družb. • U. P. Končano prvo uradno zaslišanje Acronija v Bruslju Jesenice - Na prvem uradnem zaslišanju v antidumpinškem postopku Evropske unije glede izvoza nerjavnega jekla iz Slovenije so predstavniki Acronija v Bruslju posredovali svoje argumente. Pri tem sta jih strokovno vodila pooblaščeni odvetnik iz odvetniške hiše Van Bael&Bellis ter dr. Mirko Uešič. Naša stran je po obširni in dokumentirani pisni vlogi tokrat tudi ustno podala svoje pripombe na obtožbo o dumpingu. Povedali so, da težav, s katerimi se srečuje Evropska unija, ni povzročil Acronijev agresivni izvoz nerjavnega jekla, temveč splošna globalna kriza na svetovnem trgu jekla. Hkrati so opozorili, da je lani posebna skupina izvedencev Phare ugodno ocenila proizvodno usmeritev Acronija ter izrecno ugotovila, da Acronijeve cene niso dumpinške. Komisija je argumente zgolj poslušala, nanje pa bo odgovorila po skrbni analizi in primerjavi predloženih vlog ene in druge strani. Sklepe naj bi oblikovala najkasneje do 17. junija letos, ko bo potekel dvomesečni rok, v katerem mora biti preiskava zaključena. • U. P. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Oljarica od jutri na borzi Kranj - Jutri, v sredo, se bo na prostem trgu Ljubljanske borze začelo trgovanje z delnicami še enega gorenjskega podjetja - Oljarice Kranj. Uprava Ljubljanske borze je namreč prejšnji petek sprejela sklep o sprejemu rednih prostoprenosl-jivih delnic družbe Oljarica, tovarna olja Kranj, na prosti trg. Kot sporočajo iz Ljubljanske borze, v sodni register vpisan osnovni kapital družbe znaša 704,04 milijone tolarjev in je sestavljen iz 70.404 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo po 10 tisoč tolarjev. Skrajšana skupna oznaka delnic bo MOKG. • U. P. VCDCŽCVniKIAMINn 090 46 07 nMnl k NONcnpouui 4Rt }O904448 Na podlagi Zakona o javnih naročilih (Ur. I. RS, št. 24/97) Občina Radovljica objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok 1. Naročnik: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica 2. Predmet razpisa: prevoz cca 19 učencev Osnovne šole Staneta Žagarja Upnica - podružnica Ov-siše zjutraj v šolo in popoldne nazaj domov na relaciji: Zaloše - Podnart - Prezrenje - Podnart - Ovsiše (šola) 3. Začetek oz. trajanje naloge: takoj po podpisu pogodbe z ustreznim izbranim izvajalcem. Šolski prevozi naj bi se izvajali do konca tega šolskega leta v juniju. Za novo šolsko leto v jeseni predvidevamo ponovni dogovor z istim prevoznikom, vendar je to še odvisno od števila otrok, ki bodo tak prevoz potrebovali. 4. Provoz na razpisani relaciji lahko opravljajo za dejavnost registrirani prevozniki s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno, odgovorno in v skladu s cestnoprometno zakonodajo. 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: ponudbena cena, ustreznost vozila, zagotovljeno nadomestilo v primeru okvare vozila ali bolezni voznika, reference pri izvajanju prevozov, druge ugodnosti, ki jih ponudnik nudi naročniku. 6. Ponudba mora vsebovati: ime firme oz. ime in priimek ter naslov ponudnika, fotokopijo o registraciji podjetja oz. obrtno dovoljenje, predstavitev vozila, ponudbeno ceno km za razpisano relacijo, plačilne pogoje, ugodnosti, ki jih nudi, reference. 7. Naročnik bo z izbranim prevoznikom sklenil pogodbo o prevozih učencev do konca tega šolskega leta v juniju. 8. Ponudniki naj pošljejo svoje ponude na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - Razpis za šolske prevoze". 9. Ponudniki naj svoje prijave pošljejo v 10 dneh od objave v Gorenjskem glasu na naslov iz 8. točke. Odpiranje ponudb bo 11. dan po poteku zbiranja ponudb. O datumu bodo ponudniki naknadno obveščeni. 10. Ponudniki bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb. 11. Razpis se objavi v Gorenjskem glasu. Občina Radovljica Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * jabolka * kislo zelje * čebula * korenje * ohrovt * radič * solata endivija * mehka solata * blitva * bučke 55 - 90 * krompir 45 - 70 100-110 * zelje, glave 60 - 80 55 - 80 * česen 180 - 250 100 - 150 * kumare 200 - 260 * rdeča pesa 80 -100 * repa 40 - 80 * cvetača 200 - 270 * špinača 250 - 360 * zelena 130 - 200 * hren 300 - 400 140 - 160 200 - 250 120 - 220 260 - 300 140 - 180 250 - 400 Poglejmo še na tržnice! Za kilogram krompirja je treba odšteti od 60 do 100 tolarjev, jajca stanejo od 18 do 30 tolarjev, pri zelju se cene sučejo med 150 in 200 tolarji, pri korenju pa je najpogostejša cena od 180 do 250 tolarjev za kilogram. Orehova jedrca je mogoče dobiti že za 700 tolarjev, jabolka stanejo od 60 do 100 tolarjev, čebula je od 150 do 250 tolarjev, česen od 350 do 500 tolarjev - in tako dalje. Novi poskusi predelave krompirja Medtem ko kranjski obrat za predelavo krompirja v čips Sločips spremljajo težave, prihajajo iz drugih koncev Sloveni]e vesti o različnih novih poskusih predelave. Kolinska, ki je eno izmed največjih živilsko predelovalnih podjetij v Sloveniji, je letos v proizvodni enoti Mirna začela krompir predelovati v čips, krompir pa ji bodo dobavljali člani Mercatorjeve kmetijske zadruge Trebnje. Na drugem koncu Slovenije, v Prekmurju, največji pridelovalci krompirja, ki so se organizirali v krompn*' jevo zadrugo Rakitje, načrtujejo, da bodo prihodnje leto začeli s predelavo krompirja v pomirit. Na leto naj bi ga naredili tisoč ton, za kar bi porabili od tri do štiri tisoč ton krompirja. Spet veliko kmetijskih sejmov Letošnja sezona kmetijskih sejmov se bo začela v Komendi; kjer bodo tudi letos na konjeniškem hipodromu pripravili spomladanski kmetijski sejem. Če smo koledarsko natančni, potem se bo sejem začel še pozimi, 19. marca, in končal Že spomladi, 22. marca. Na Gorenjskem sejmu v Kranju bodo novo sejemsko leto začeli z 38. mednarodnim sejmom prehrane, kmetijstva in gozdarstva, ki bo letos od 26. marca do 1. aprila. Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bodo letos trije sejmi, od tega dva s področja kmetijstva. Od 21. do 29. avgusta bo osrednja sejemska prireditev, 37. mednarodni kmetijsko živilski sejem, °d 10. do 14. novembra pa še tretji mednarodni sejem Sadje, v okviru katerega bo letos tudi sejem embalaže. V Kranju dva nova sejma Prosti čas in avtomobili Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju se bosta dosedanjim devetim pridružila še prvi slovenski sejem lova, ribolova, turizma in prostega časa in prvi gorenjski avtomobilski salon. Kranj, 25. januarja - Sejemski utrip se bo letos v Kranju zace' precej prej kot doslej, saj se bosta dosedanjim devetifl* pridružila dva nova. V drugi polovici februarja (od 18. do 2lJ bo na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju prvi slovensk1 sejem lova, ribolova, turizma in prostega časa (PULl> prostost, uživanje, ljubiteljstvo, lov) in v začetku marca (2. d° 7. marca) prvi gorenjski avtomobilski salon (GAS). Lov, ribolov, šport in turizem so bili že nekaj časa načrtovan1 kot predstavitev na posebni sejemski prireditvi. "To s_o dejavnosti, ki jih imajo v programu tako rekoč vse večje sejemske hiše. Za Slovenijo pa je značilno, da ima več kot 2U tisoč lovcev in prav toliko tudi ribičev. Zato tovrstna sejemsk3 prireditev pomeni tudi zanje specializirano ponudbo," pojasnjuje prvo tovrstno sejemsko prireditev direktor Gorenjskeg3 sejma Franc Ekar. V okviru sejma bo tudi okrogla miza Ministrstva za okolje & prostor o pripravi nove zakonodaje o varovanju visokogorja, 0 zakonu o vodah in zakonu o orožju. Pri zakonu o vodah b° predstavljen in obravnavan tudi projekt zaščite reke Kokre. N sejmu pa bo predstavljen tudi paviljon Lovske zveze Slovenije za razstavo v Muenchnu. Gorenjski avtomobilski salon pa je pravzaprav odgovor fl številne predloge, ki so v sejemsko hišo prihajali iz gorenjskeg prostora. Avtomobilski trg je na Gorenjskem pester in tu° kupna moč ni zanemarljiva. Sejemska prireditev, ki bo v začetk marca, bo na neki način izziv za prodajalce in za potencial11^ kupce. Seveda pa bo tudi ta nova prireditev obarvana spremljajočim programom, ki ga bodo pripravili svet ** preventivo in vzgojo v prometu, AMZ, ministrstvo za notranj zadeve in še nekatere druge službe. Že nekaj časa pa potekajo tudi priprave na kmetijski sejem, * bo od 26. marca do 1. aprila. Tudi letos bo namreč 3*! mednarodni sejem prehrane, kmetijstva in gozdarstva tradicionalno ponudbo in zasnovo v okviru predvelikonočneg časa. . Sicer pa v vodstvu Gorenjskega sejma letos pričakujejo, da J konec osemletnega korakanja na mestu. Med obema hala111 bodo, kot kaže, začeli uresničevati projekt izgradnje še ^ pokrite hale. Vse večji problem pa postaja tudi drsali' • Rekreacijsko drsanje namreč upada in ekonomska upravičeno obratovanja je trenutno že takšna, da bi ga morali z^Pre. 0 Problem, ki ga bo treba čimprej razrešiti, je tudi zim8*, kopališče v Savskem logu. Čimprej pa bo tudi v ta del tre "pripeljati" plin. • A. Žalar POSLI IN flNANCE UREJA: Marija Volčjak______________________ Z Delom do bogastva Slovenski borzni indeks je v izmed razlogov za rast so po ^Ot^L1- tent^u Pridobil približno mnenju nekaterih borznikov tudi ? x j o" po Pekovem trgovanju dobri poslovni rezultati. Na pros- znaša J803 indeksnih točk. Borz- tem trgu je sedaj uvrščenih že 30 ' posredniki so bili dokaj opti- investicijskih skladov, s katerimi m.lf}lcni, kar se je poznalo tudi v se dnevno sklene več kot 100 visim dnevnega prometa, ki se )e K/bul v razponu od 700 milijonov do treh milijard tolarjev. V A in B kotaciji so bile v središču pozornosti predvsem delnice Mercatorja, katerih cena je občutno nihala v obe smeri. Cena se dnevno spreminja odvis- milijonov tolarjev poslov. Med najprometnejšimi so delnice Triglav Stebra 1, katerega cena niha nad 714 tolarji. Cena prvega sklada Nacionalne finančne družbe pa se giblje na nivoju 662 tolarjev. Med zadnjimi so se na borzni parket preselile tudi predvsem prevzem Emone Mer- cena je mzja v primerjavi s prej kurja. Kljub temu da se je maratonska skupščina končala M pred zoro, pa je končen rezultat še vedno nejasen. To težavo naj bi rešilo sodišče, ki bo odločilo v prid ene ali druge stranke. Mercatorjeva delnica je teden končala pri 8.291 tolarjih omenjenima skladoma, razlog za to pa je neizkoriščenost lastninskih certifikatov. V novem letu je zelo porasla cena delnicam sklada Zvon 1, glavni razlog za omenjeno rast pa lahko vidimo v delnicah Dela, kjer imajo več kot 20 % delež- Povprečna cena I ulUtnZ Sta se zvišan tudi ceni petkovega trgovanja je znašala ^e Koper ter Intereurope. 588 tolarjev. lahkm r?zi°8 za omenJeno rast Vzdušje med borznimi igralci pod° V- ° v namenu združitve je dokaj optimistično, saj tečaji ln(]etl] ^ovPre^na cena delnice večine delnic v zadnjem obdobju , lreMroPe je po četrtkovem rastejo, kljub temu pa moramo je I tolarjev. Podjetje biti pri nakupih previdni, saj L mPešno poslovalo, saj so težko predvidimo, kdaj bo prišel dan obrata. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Janez Novak *e njihovi prihodki povečali za 15 > ob tem pa so ustvarili 1,2 milijarde čistega dobička. V prihodnjih letih pa pričakujejo 3 % realno rast. Povprečna cena za luške delnice pa je znašala 3.467 tolarjev. Pred kratkim se je začelo tudi trgovanje z delnicami časopisnega podjetja Dela. Začetni tečaj se je ob minimalnem pro-me,u oblikoval na ravni 7.800 tolarjev, nato pa se je cena v Zadnjih dneh ob večjem prometu dvignila vse do 20.000 tolarjev. Časopisno podjetje Delo je v Prvih devetih mesecih lani ustvar-uo kar 495 milijonov tolarjev dobička, kar je v primerjavi z rezultati predhodnih let velik ffPeh. Knjigovodska cena nji-h°ve delnice pa znaša približno l~00 tolarjev. iP0gajanje na prostem trgu se Kliub velikemu številu delnic £°Jieti/ koncentrira le na nekaj j /Zanimivih. Prav gotovo sta to letnici Loke ter Gorenja, ki sta se v zadnjem obdobju tudi občutno Podražili- Cena delnic škofjeloškega trgovskega podjetja je dolgo t«sa nihala na nivoju 2.000 tolarjev, nato pa je v nekaj korakih cena zrasla celo nad 2-700 tolarjev. Podobno rast so "eležile tudi delnice Gorenja, saj 5J.se podražile za več kot 15 %. Njihova zadnja cena pa je že presegla 2.100 tolarjev, eden DOBER IZLET S Pavletom na razprodaje y rubriki GLASOV DO-°ER IZLET še eno izletniško presenečenje: tokrat v sodelo-^»ju s PAVLOM DRINO V-^E,H, s.p., iz Podbrezij a°imo na posezonske raz-TRSTU in izjemno Slovenski borzni indeks Kranj, jan. - S 1. februarjem bo slovenski borzni indeks - SBI sestavljalo devetnajst najpomembnejših delnic, saj je bila 15. januarja opravljena zadnja revizija, naslednja bo 15. maja. Slovenski borzni indeks tako poslej sestavljajo naslednje delnice: Krka, Lek, Petrol, Luka Koper, Mercator, Intereuropa, Radenska, Instrabenz, Droga Portorož, SKB banka, BTC, Kolinska, Etol, Terme Čatež, Aerodrom Ljubljana, Emona Obala Koper, Zdravi-. lišče Moravske Toplice, Probanka in Kovinotehna. Iz borznega indeksa so bile izključene redne delnice Dolenjske banke iz Novega mesta, saj ne izpolnjujejo pogoja o zadostnem številu trgovalmh dni. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si SKB NET tudi za podjetja Kranj, jan. - SKB banka je sredi letošnjega januarja uvedla Poslovni SKB NET - zbirni center, kije namenjen podjetjem, kar pomeni, da je kot prva banka pri nas uvedla elektronsko bančništvo tudi za podjetja. Poslovni SKB NET - zbirni center omogoča podjetjem varen prevzem podatkov o opravljenih transakcijah s posebno položnico in posebno nakaznico neposredno od banke. Podjetjem je na voljo brezplačni vpogled v opravljene transakcije za njihovo podjetje, ki ga lahko opravijo kadarkoli te podatke potrebujejo. Podatki se na bančnem strežniku shranijo, zato lahko podjetje postopek prenosa ponovi kadarkoli. Dostop je zaščiten z enkratno uporabnimi varnostnimi gesli, ki jih podjetje obnavlja s kartico ActivCard, ki jo dobi v svoji matični banki. Za varnost prenosa podatkov prek interneta pa je poskrbljeno z najvišje šifriranim javno dostopnim kodirnim ključem. I I I K I K A ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA, COLOR MEDVODE, ŽnO Ljubljana, EMONA Merkur, KRKA B, PETROL B, TELEKOM PIVOVARNA UNION IN LAŠKO« "prodajamo delnice na borzi '•upravljamo portfelje P/odaje v '"UENCHNU pO H.jcn*w uA°dnih cenah: 5.400 SIT v Muenchen oziroma 1.800 Z za poldnevni izlet v Trst. Pavel Drinovec in Gor-etnjski glas Vas vabita v Trst *VTRI, V SREDO, 27. JQnuarja - prejšnjič smo Pomotoma objavili napačen uutum; v Munchen pa ta Petek, 29. januarja, in po-l*m tudi še naslednjo sobo-°> 6. februarja. \,.mPak to še ni vse: za l^OČNICE in NAROC-^'KE Gorenjskega glasa je ena poldnevnega izleta v Trst / ?° 1,500 toIarJev> za ce' °<*nevno rajžo v Muenchen pa zgolj 4.800 tolarjev! pVba izleta v Muenchen b<> ylve/ začel zelo zgodaj zjutraj *ra3./«> s postanki v Radovlji-l> Žirovnici in na Jesenicah; nwL r bo Jutri> 21 - januarja, P**od ob 11. uri dopoldan iz Kranja, ¥Se dodatne informacije o iSjtodlh, o prijavah in vpla-JJjfc PAVEL DRINOVEC, c*f°n (064)731-050 ali 041/744-160, lahko r? tudi v malooglasni službi *2°3e!$S4ke8a 8lasa> telefon JESENICE Tel 064/861 511 ^y KRANJ Tel 064/221 722 /f DOBER IZLET Na beneški karneval z Integralom Tržič V rubriki DOBER IZLET še en res odličen predlog: INTEGRAL, dd, TRŽIČ Vas prisrčno vabi na karneval v Benetkah po izjemno ugodni ceni 3.800 tolarjev. Integralov izlet bo na pustno soboto, 13. februarja. V programu celodnevnega izleta je, med drugim: prevoz z najudob-nejšim avtobusom do Benetk, do Punte Sabbioni; pustno presenečenje; vožnja z ladjo do središča Benetk, do Trga Sv. Marka; ogled beneških znamenitosti; prosto popoldne in večer za nepozabno pustno rajanje med tisočerimi maskami po beneških ulicah. Povratek na Gorenjsko bo proti nedeljskemu jutru, z odhodom iz Benetk šele ob desetih zvečer. Ampak res ugodna cena za ogled beneškega karnevala še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Integralovega izleta v Benetke 13. februarja samo 3.600 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na karneval se boste lahko podali po naugod-nejši ceni. Ladijska vozovnica je vključena v ceno izleta. Odhod 13. februarja ob 8. uri iz Tržiča, s postankom v Kranju. Najudobnejši Integralov avtobus boste lahko počakali tudi pred halo Tivoli v Ljubljani. Vse dodatne informacije o progra mu izleta, prijave in vplačila: Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ, na tržiški avto busni postaji, telefon 064/563 280, seveda pa tudi v malooglas ni službi Gorenjskega glasa v Kranju v prenovljenih prostorih v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefon: 064/223-444 ali 064/223-111. Tretji katalog iz serije Do odličnosti Kranj, jan. - Nacionalno turistično združenje je izdalo že tretji katalog "Do odličnosti - Za dober okus". Na 112 straneh je predstavljena ponudba 92 slovenskih gostišč in restavracij, med jih je šestnajst z Gorenjskega. Gostišča in restavracije so predstavljene po regijah, ob koncu je dodan zemljevid Slovenije, nasploh je katalog zelo pregleden, zategadelj je dober vodič za "kulinarični sprehod" po naši deželi. Čeprav gre za različne gostinske objekte, s svojevrstno kulinarično ponudbo posameznih slovenskih pokrajin, je za vse značilna nadpovprečna kakovost. Vsakemu gostu ostanejo poleg naravnih lepot, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, v spominu kulinarična doživetja. V uvodu je dr. Stanislav Renčelj zapisal: "Dežela, ljudje, njih govorica, hrana in vino so doživetja, ki nam ob gostoljubnosti domačinov ostanejo v spominu." Tekste je poleg njega napisala še Miša Novak, za obliko kataloga je poskrbela Vanda Mikluž Širše, vodja projekta je bil Janez Širše. Katalog je izšel v nakladi 10 tisoč izvodov, v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Sofinancirala so ga predstavljena gostišča in restavracije, predstavljen je tudi Center za promocijo turizma Slovenije. KOLIKO JE VREDEN TOLAR ■.ukupni/prodani, nakupni/prodajni nakupni'prodajn; KRANJ, 25X1998 Istrabenz sprejema Viso Kranj, jan. - Abanka Ljubljana je v mrežo prodajnih mest ki sprejemajo kartico Visa, vključila tud, bencinske servise OMV Istrabenz Kartica Visa je tako postala plačilno sredstvo na vseh bencinskih servisih po Sloveniji. ® •»MERKUR V KRANJU ODDAMO V NAJEM POSLOVNI OBJEKT primeren za opravljanje trgovinskih in storitvenih dejavnosti - lokacija: Kranj, Gregorčičeva ul. 8, - površina objekta je 100 m2: prodajni del, manjša pisarna in sanitarije - ob objektu je priročno montažno skladišče s površino 75 m2 - objekt je ogrevan s toplovodom - parkirni prostori ob objektu Pisne ponudbe z navedbo ponujene najemnine pošljite do 15. 2.1999 na naslov: MERKUR - trgovina in storitve, d. d., 4501 Kranj, PE Javna skladišča SKLADIŠČNI IN PISARNIŠKI PROSTORI na Gregorčičevi ul. 8 in na Kolodvorski c. (ob železniški postaji) Prostori so ogrevani, primerni za pisarne, skladiščenje in hrambo blaga, za trgovinsko in za storitveno dejavnost. Informacije: 064/266-500 MERKUR - trgovina tn storitve, d. d., Koroška c. 1, Kranj MENJALNICA 1 DEM 1 ATS \ 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 96,30 96,95 13,69 13,78 9,73 EROS (Stan Mayr) Kranj 96,50 97,00 13,67 1 3,77 9,73 GORENJSKA BANKA (vse enote) 96,00 97,10 13,64 13,80 9,70 96,50 96,80 13,68 13,78 9,72 96,50 96,70 13,70 13,73 9,75 96,55 96,78 1 3,75 1 3,79 9,75 96,40 96,90 13,65 13.75 9,70 221-722 96,50 96,90 13,65 13,75 9,70 96,60 96,90 13,70 13,78 9,75 KREKOVA BANKA Kranj, šk. Loka 96,30 96,95 13,68 13,78 9,71 LEMA Kranj 96,50 96,80 13,69 13,78 9,74 V0LKS BANK-LJUD. BANKA.d.d,,Lj, 96,40 96,85 13,66 13,79 9,62 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 96,40 96,80 13,67 13,75 9,76 NOVALBKami*,Kranj,Medvode,šk.toka 96,34 96,99 13,69 13,78 9,73 96,60 96,95 13,73 13,78 94,75 96,75 12,73 13,73 96,50 97,00 13,67 13,77 96,40 96,75 13,71 13,76 96,40 96,80 13,70 13,81 96,40 96,90 13,67 13,77 SKB (Kranj, Radovljica, Šk, Loka) 96,36 97,26 13,69 '13,82 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 96,00 .13,67 SLOVENIJATURISTJesenice 96,45 96,90 13,66 13,75 SZKB Blag. mesto Žiri 96,20 97,05 13,68 13,80 ŠUM Kranj 362-600 TALON škofja Loka 96,45 96,80 13,68 13,75 TENTOURS Domžale 96,50 97,10 13,70 13,85 TRG Bled DO 1.2. ZAPRTO TROPICALKammk-Bakovnik 96,60 96,70 13,72 13,75 VV1LFAN Jesenice supermarket UNION 862-6*6 VVILFAN Kranj 360-260 VVfLFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45h-l& VVILFAN Tržič 563-816 HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 9,85 9,82 9,81 9,82 9,79 9,81 9,80 9,75 9,10 9,73 9,76 9,75 9,70 9,73 9,73 9,72 9,71 9,73 9,70 9,85 9,82 9,80 9,81 9,83 9,83 9,79 9,82 9,80 9,82 9,84 9,89 9,80 9,82 9,82 9,88 9,82 9,90 9,76 9,l h) POVPREČNI TIČAJ 96,34 96,86 13,64 13,77 9,70 9,82 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. PRIMA, d.o.o., Vipava v stečaju, Goriška 5, 5271 Vipava, na podlagi sklepa stečajnega senata pod Opr. št. St 3/98, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnega in premičnega premoženja stečajnega dolžnika Prodajajo se naslednje premičnine: 1. Kombajn ZMAJ 351 s štirimi priključki cena 1.560.000,00 SIT 2. Molzišče ALFA LAVAL (16 stojišč za molžo), ki je sestavljeno iz izmolžišča, mlekarnice in strojnice - cena 3.100.000,00 SIT 3. Mešalna prikolica za silažo CREINA SKF. 10. 75 - cena 324.576,00 SIT Ogled nepremičnin in opreme je možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 065/63-450 (Mitja Premrl) ali 065/640-044 (Miran Naglost). Javna dražba bo v sredo, 3. februarja 1999, ob 10. uri na Okrožnem sodišču v Novi Gorici v sobi št. 108/1. Pogoji za sodelovanje na dražbi so bili objavljeni v časopisu Delo, v petek, 22. 1. 1999. Davek od prometa nepremičnin in prometa proizvodov ni vštet v izklicno ceno in ga plača kupec prodajalcu. Davčna osnova je izdražena cena za posamezno nepremičnino ali premičnino. Osnovna šola GOBJB SVET OSNOVNE ŠOLE Gorje Zgornje Gorje 44a ' 4247 Zgornje Gorje razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje 53. oziroma 144. ali 145. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS št. 12/97) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati 7. 4. 1999. Prijavo z dokazili in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov šole s pripisom "za razpis". KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplottiik Strokovna predavanja Osnove pravilnega gnojenja Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba in zadruga vabita v petek ob 9. uri v sejno sobo zadružne enote Trata (pri železniški postaji) na predavanje o osnovah pravilnega gnojenja. Predavala bo specialistka za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi Marija Kalan, ki bo povedala marsikaj koristnega o gnojenju glavnih poljščin in o uporabi gnojil na vodozbirnih območjih, kamor sodi tudi Sorsko polje. Prosta reja kokoši na kmečkem gospodarstvu Bled - Na kmetijah so zadnja leta popolnoma opustili prosto rejo kokoši, kar je velika škoda za pridelavo zdrave hrane. O možnostih tovrstne reje bo jutri, v sredo, ob 10. uri v gasilskem domu na Bledu predaval Franci Pavlin iz gorenjske kmetijske svetovalne službe. Na predavanje vabi kmetijska svetovalna služba za območje občine Bled. Vitamini in minerali v prehrani živine Cerklje - Lokalni svetovalec Janez Žižek sporoča, da bo v petek ob 10. uri v zadružnem domu v Cerkljah predavanje o vitaminih in mineralih v prehrani živine. Predaval bo Anton Sovinšek iz Leka: Kužne bolezni in promet z drobnico Žiri - Kmetijska svetovalna služba ter občini Žiri in Gorenja vas - Poljane prirejajo jutri, v sredo, ob 16. uri v zadružnem domu v Žireh predavanje o kužnih boleznih in prometu z drobnico ter o varstvu drobnice pred paraziti. Predaval bo mag. Ivan Ambrožič z Veterinarskega zavoda Slovenije. Na predavanje še posebej vabijo rejce, ki bodo letos uveljavljali državne in občinske podpore. Vzgoja sadik pri pridelovanju zelenjave Križe - Prišel je čas setve vrtnin za vzgojo sadik. Kako jih pravilno vzgojimo in oskrbujemo, bo na predavanju, ki bo jutri, v sredo, ob 10. uri v dvorani KGZ Tržič v Križan, povedala Ana Ogorelec s Kmetijskega zavoda Ljubljana. Po predavanju bo še pogovor o izbiri sort in hibridov zelenjave ter o aktualnih vprašanjih s področja zelenjadarstva. Minerali, vitamini in somatske celice Križe - Tržiška enota kmetijske svetovalne službe vabi v četrtek ob 10. uri v dvorano KGZ Tržič v Križah na predavanje Antona Sovinška iz Leka o tem, katere mineralno vitaminske mešanice izbirati, da bi zadostili potrebam živali, in kako ravnati ob povečanju števila somatskih celic v mleku. Zakon o davku na dodano vrednost Podkoren - Specialistka za agrarno ekonomiko Olga Oblak bo v petek ob pol desetih dopoldne v gasilskem domu v Podkorenu predavala o tem, kaj zakon o davku na dodano vrednost pomeni za kmetijstvo. • CZ. Podeželska mladina Nočne tekme na Straži Bled - Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline bo v soboto zvečer priredilo na smučišču Straža na Bledu četrto odprto prvenstvo slovenske podeželske mladine in ostalih mladinskih organizacij v nočnem veleslalomu in snovvboardu. Po tekmovanju bo v zadružnem domu v Rib-nern razglasitev rezultatov, podelitev priznanj najboljšim in družabno srečanje. Prireditelj sprejema prijave za tekme na telefonski številki 874-314 (Boštjan) in 631-210 (Urška) vsak dan med 21. in 22. uro ter na dan prvenstva še najkasneje eno uro pred začetkom. Tekmovalci in navijači se bodo zbrali na smučišču ob sedmih zvečer. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kmečke žene Iz treh aktivov eno društvo Škofja Loka - Aktivi kmečkih žena Log, Škofja Loka in Trata se bodo organizirali v Društvo podeželskih žena Lubnik. Ustanovni zbor društva bo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v restavraciji Nama v Škofji Loki. Na zboru bodo opravili vse potrebne formalnosti za registracijo društva, zaigrali bodo tudi tamburaši iz Reteč, kitarist Jaka Svojšak in mladi harmonikar Uroš Unetič, po uradnem delu pa bo še večerja oz. družabni del. Članarina za letos je 500 tolarjev, za večerjo pa bo treba odšteti 1.200 tolarjev. • CZ. PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Cesta železarjev 1 objavlja prosta delovna mesta za 1. OSKRBNIKA IN KUHARJA OZ. OSKRBNIŠKI PAR za planinsko postojanko Erjavčeva koča na Vršiču 2. OSKRBNIKA IN KUHARJA OZ. OSKRBNIŠKI PAR za planinsko postojanko Koča pri izviru Soče 3. DVE KUHARICI IN DVE DELAVKI V STREŽBI za Tičarjev dom na Vršiču Od kandidatov pričakujemo, da so sposobni opravljati zgoraj navedena dela in da so seznanjeni z dobrimi planinskimi običaji. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave pošljite na naslov Planinsko duštvo Jesenice, Cesta železarjev 1, 4270 Jesenice. Informacije dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po telefonu 064/864-211. Ocenjevanje govedi že po evropsko Večina v drugem in tretjem razredu V Inspectu zavračajo očitke o preostrem ocenjevanju. Lani so v prvi plačilni razred uvrstili 6,1 odstotka mladih pitanih goved, kar Slovenijo uvršča v evropski vrh. Drugačna slika je pri teletih. Ker prevladujejo slabša in lahka teleta, jih je bilo v prvem razredu manj kot odstotek. Ljubljana - Pravilnik o ocenjevanju in razvrščanju govejih trupov in polovic na klavni liniji, ki v Sloveniji velja štiri leta in pol, je že povsem usklajen z evropskimi zahtevami. Čeprav je bilo ob njegovi uveljavitvi predvsem med rejci pogosto slišati mnenje, da bodo z ocenjevanjem pridobile le klavnice, medtem ko naj bi sami potegnili "krajši konec", pa dosedanje izkušnje kažejo, da se je v tem času zaupanje v nepristransko ocenjevanje povečalo. Število rejcev, ki želijo biti navzoči pri ocenjevanju, se zmanjšuje, malo pa je tudi pritožb, le okrog deset na leto. nost. Čeprav pravilnik velja že kar dolgo, ugotavljajo, da rejci premalo pazijo na starost in oddajajo v klavnico tudi bike, starejše od dveh let. V takih primerih so dvakrat "udarjeni": cena je nižja za 10 do 20 odstotkov, izgubijo pa tudi pravico do državne podpore. Glavni razlog za to je nepoznavanje pravilnika, nekateri pa tudi špekulirajo in predolgo čakajo na višjo odkupno ceno. Ker se starosti ne da določiti do dneva ali tedna natančno, so zato, da bi se izognili raznim sporom, tolerantni, vendar se na podlagi okostenevanja hrustanca na trnastih podaljških ne morejo zmotiti za tri, štiri mesece, še zlasti ne, če si pomagajo tudi z določanjem starosti na podlagi zob. Pri mesnatosti, ki jo razvrščajo v pet razredov in označujejo s črkami E, U, R, O, P, je glavni problem, da nekateri razred E še vedno enačijo z nekdanjim ekstra razredom, v katerega bi po novem pravilniku lahko razvr- stili E, U in R razred. Pri zamaščenosti, ki jo ocenjujejo od ena do pet, sta zaželjena predvsem razreda dve in tri. Gorenjska ne odstopa od povprečja V slovenskih klavnicah so lani zaklali okrog 120 tisoč glav goveje živine, od tega približno 81 tisoč mladih goved. V prvem plačilnem razredu jih je bilo šest odstotkov, v drugem 44, v tretjem 40, v četrtem slabih devet, ostalo pa v petem in šestem. Na Gorenjskem je bilo povprečje blizu republiškemu, na Štajerskem in v Prekmurju je bilo boljše od povprečja, na Dolenjskem pa slabše. Med petimi gorenjskimi klavnicami (Škofja Loka, Radovljica, Jesenice, Bohinj in Kamnik) goved v prvem razredu V evropskem vrhu. V Avstriji in Nemčiji je po zadnjih podatkih v tem razredu le 2,4 odstotka mladih pitanih goved, v Veliki Britaniji h'\ na Danskem 1,5, v Italiji 8, v Belgiji pa celo več kot 40 odstotkov. Da so na kmetijah rejo že prilagodili novim merilom, dovolj pove podatek, da je bilo v prvih sedmih mesecih po uveljavitvi pravilnika v prvem razredu le 3,5 odstotka mlade govedine, v drugem 35, v tretjem 42, v četrtem l8 odstotkov - in tako dalje. Koljejo premlada in prelahka teleta Pri teletih je slika precej drugačna. Od skoraj 24 tisoč telet, kolikor so jih lani zaklali v Sloveniji, jih je bilo v Stanislav Bradeško Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ocenjevanje klavne kakovosti goveje živine zaupalo podjetju Inspect. Kot je povedal vodja ocenjevalcev Stanislav Bradeško, ima Inspect v vseh 36 klavnicah, kjer koljejo goveda, ocenjevalce z uspešno opravljenim tečajem in izpitom iz vrednotenja klavne kakovosti govedi, vsako leto dvakrat pa se zberejo na seminarjih, na katerih še usklajujejo merila za ocenjevanje. Rejci premalo pazijo na starost goved Ocenjevalci Inspecta pri ocenjevanju in razvrščanju goved upoštevajo njihovo starost, mesnatost in zamašče- Plačilo po ocenit lahko pa tudi bolje wi/>/» on *vj*m sir\t*7V\fj r\lrtf*rtii rniin/i t\r\ /mt*rivii Klavnice so rejcem dolžne plačat lahko pa jo tudi bolje. To pravilo sili, pri kateri je plačilo odvisno oz. ocene veterinarske službe. ivino po Inspectovi oceni, velja za živino, zaklano v i od zdravstvenega stan/d je bila po ocenah mladih goved najboljša tista, ki veliko živine kupuje na Štajerskem in v Prekmurju. Očitki o preostrem ocenjevanju so po mnenju Stanislava Bradeška neutemeljeni, saj je Slovenija s 6,1 odstotka mladih pitanih Na leto le okrog deset pritožb Vsak rejec je lahko navzoč pri ocenjevanju klavne živine. Če se ne strinja z oceno, mu pravilnik omogoča, da se v 24 urah pritoži in zahteva ponovno oceno, klavnica pa mora v takih primerih zadržati trup. Za ponovno oceno je po odločbi kmetijskega ministrstva določena Biotehniška fakulteta - oddelek za zootehniko oz. prof. dr. Slavko Cepin kot pooblaščeni super-kontrolor. Vsako leto je na Inspectovo ocenjevanje okrog deset pritožb. Lani jih je bilo deset do dvanajst, le v dveh primerih so oceno popravili, v vseh ostalih pa seje izkazalo, daje bila pritožba neupravičena. prvem plačilnem razredu |e 0,7 odstotka, v drugem dobrih 13 odstotkov, v tretjem 63, v četrtem 20 odstotkov, o$tala pa v petem in šestem. Da )e bilo v prvem plačilnem razre-du celo manj kot odstotek telet, sta po mnenju Stanislava Bradeške predvsem dya razloga. Že iz povprečne teze zaklanih telet (70 kilogramov) je razvidno, da večinoma koljejo lahka in mlada teleta, ki še ne morejo poP0'' noma izkoristiti pitovnih možnosti. In drugič: koljej0 največ teleta, ki niso primerna za nadaljnje pitanje, torej predvsem teleta mlečnih pasem, ki pa le redko dosežej0 boljšo mesnatost od O razre* da. • C Zapiotnik Pomen kemične analize zemlje za pravilno gnojenje Kmetje se analiz premalo poslužujejo Ko iz kemične analize izvejo, ali je v zemlji določenega hranila zadosti, srednje ali pa malo, jo lahko temu primerno tudi gnoju0. Kemična analiza tal ima v zvezi z gnojenjem kmetijskih rastlin tako v sedanjosti kot v prihodnje nalogo, da omogoči vpogled v stanje za rastline dostopna hranila v tleh. Ker sprejemajo rastline hranila iz zemlje, je nujno, da smo poučeni o količini rastlinam dostopnih hranil v zemlji. Razvoj in pridelek kulturnih rastlin sta med drugim zelo odvisna od prehrane rastlin. Za optimalno prehrano kultivirane rastline moramo poznati njene specifične zahteve po posameznih hranilih, kakor tudi količino in izkoristek hranil v zemlji. To dosežemo s kemično analizo tal. Postopek in namen preiskave sta naslednja: z večje, tako po kakovosti zemlje kot po obdelavi in prejšnjem gonojenju enake parcele vzamemo povprečni vzorec zemlje (0,5 - 1 kg). Pošljemo ga v kemični laboratorij, kjer ga posušijo in zmeljejo ter vzamejo od njega še manjši vzorec. Ta vzorček zemlje raztapljajo v preskušenih topilih (navadno so to blage kisline). Koliko rastlinskih hranil se je raztopilo iz zemlje, zmerijo s posebnimi aparati in tako ugotovijo, koliko je v preiskani zemlji posameznih rastlinskih hranil. Kemično topilo naj bi imelo približno enako topil-no moč za rastlinska hranila, kakor jo imajo rastlinske korenine. Kemična analiza zemlje precej dobro odkrije, ali je v tleh malo, srednje, dosti ali celo preveč določenih rastlinskih hranil. V vzorcu zemlje določijo: reakcijo tal ali tako imenovano pH vrednost, količino rastlinam dostopnega fosfora in količino rastlinam dostopnega kalija. Lahko se ugotovi tudi potreba po apnen-ju, količina humusa, založenost z borom, magnezijem, itd. Apnimo vedno na osnovi kemične analize zemlje, le tako se bomo izognili napakam. Kisle zemlje moramo apniti, to je razkisati ali nevtralizirati. Zavedati se moramo, da prevelike količine apnenca škodujejo zemlji in rastlinam. Zato potrosimo naenkrat 4 tone mletega apnenca na hektar, če so potrebne večje količine apna za razkisanje zemlje po kemični analizi, jih potrosimo šele naslednje leto. Vsekakor se pred nadaljnjim apnenjem prepričamo o uspehu že opravljenega apnen-ja in pri tem znova določimo reakcijo zemlje. Vsaka rastlina uspeva najbolje le pri neki določeni reakciji zemlje, ki ji najbolj prija. Če nima rastlina te reakcije v zemlji, ne more dati visokih pridelkov in pogosto hira. Zahtevne rastline, ki zahtevajo dobro zemljo in ne prenašajo kisle zemlje, so: pšenica, ječmen, koruza, sladkorna pesa, krmna pesa, črna detelja, lucerna, ogrščica, grah in fižol. Da bodo te kulture dobro uspevale, mora zemlja imeti p H vrednost 6,5. Doseči in ohraniti v tleh optimalno reakcijo je eden od najvažnejših ukrepov, ki se jih lotevamo v skrbi za čimvečjo rodovit- nost tal. Z apnenjem majhno rodovitni zemlje povečamo, primerno rodovitn0 tal pa z optimalno reakcijo ohranil Apnenju kmetijskih tal, seveda na osn kemične analize, posvečamo pri nas premalo pozornosti! i V izvidu o kemični analizi tal poy metodi, ki je pri nas v rabi, je ugotov'Je^ količina fosforja in kalija v miligramih sto gramov suhe zemlje. Da jč zer*1 \ dobro preskrblejna s fosforjem, to je cilj dosežen, mora analiza zemlje po ka*3' uhe ti 15-25 mg fosforja na 100 gramov t zemlje. Za kalij znaša ta vrednost 20' mg na 100 gramov suhe zemlje. Če irV mo take rezultate, potem gnojimo sa toliko, kolikor odvzamemo s povprek1,,, odvzemom na leto in to znaša za fosfor kg na hektar, za kalij pa znaša ta 200 kg. Številčne rezultate kemične an svetuj" usP0' ze naj pojasni in na osnovi tega gnojenje kmetijski strokovnjak, ki je sobljen za to delo. ,:e- Dokler ne dosežemo dobre preski nosti zemlje z rastlinskimi hranili, daJe |, tlem več hranil, kot jih poljščina s Pr kom porabi. Če so tla dobro zaloZe j vračamo zemlji z gnojili odvzem hra ^ Pri pretirani preskrbljenosti dodajam^ j 50 odstotkov odvzema, pri ekstre $ založenosti pa nekaj časa ne gnojij*1 tistim hranilom, ki gaje preveč v tleh- Kmetijski svetovalec: Anton Potočnik, dipl. kmet. inž. XII. mala zimska olimpiada Zasip '99 Kako si mazal sanke, da me je vleklo v levo Na Homu - Zas'plan imajo najboljšo olimpiado na svetu, če na krajanov Zasipa in letos tudi tistih, ki jih je življenjska ni snega, zadeva odpade (škoda), če pa je zima kolikor toliko, je tam Pod Homom dva dni sto na uro veselo. Skoraj tretji-pot zanesla kam drugam po Sloveniji, se je malo za šalo malo zares, pomerilo v skokih, tekih, veleslalomu in sankanju. Pravzaprav je bilo tako, kot na pravi olimpiadi. Prva tekmovanja, v skokih in v tekih so bila že dopoldan pred svečano otvoritvijo Zas'planske olimpiade. Prireditelji KS in Turistično društvo Zasip so skupaj z organizacijskim komitejem olimpiade pripravili res veličastno otvoritev. Po defileju ob koračnicah Pihalne godbe iz Gorij so se na prireditveni prostor zvrstili tekmovalci -vseh devetih delov vasi Zasip, na tablah smo prebrali: Ledina, Dolina, Sebenje, Rebr, Stagne, Dobje, Blejska cesta. Muže in Pod Hribom. Po slavnostnem govoru predsednika OK Cirila Kraigherja je sledila zasipška himna ansambla "Strune", ob fanfarah dvig zastave, prižiganje olimpijskega ognja, otvoritveni nagovor je imel novi blejski župan Boris Malej... skratka, odlična vaja za olimpijske igre 2006. Tokrat so prireditelji imeli zares srečo z vremenom, saj se je na snežnem poligonu Pod Homom oba dni bohotilo sonce, medtem ko je na Bledu, Le katera reprezentanca se je pripeljala z njimi Zmagovalci po kategorijah od najmlajših do najstarejših: veleslalom - fantje: Žiga Špoljar, Matic Marc, Andrej Križaj, Grega Kraigher, Janez Ulčar. Albert Vidic, Andrej Klinar; Punce: Sara Vidic, Kaja Ambrožič, Tjaša Kobal, Nataša Kli-nar, Leja Križaj, Jasna Kaiscr, skoki - fantje: Miha Vidic, Tomi Bohinjc, Grega Kraigher, Vinko Kobal; punce: trika Bohinjc; teki - fantje: Aleš Zupan, Miha Osvald, Aljaž Vidic, Grega Ulamec, Matjaž Ambrožič, Dušan Mandcljc, Janko Poklukar; punce: Nuša Ambrožič, Karolina Sračnjek, Renata Ambrožič, Marija Troha, Ana Čemigoj; sankanje - fantje: Ž»ga Špoljar. Klemen Rešek, Jaka Urh, Kraigher Grega, Borut Povšin, Viktor Pavlic, Milan Dolar; punce: Tjaša Zupan, Kaja Ambrožič. Petra Ambrožič, Barbara Zalokar, Marija Urh, Frančiška Legat. Prehodni pokal je dobil zaselek Ledina (585 točk), sledita pa Dolina (474) in Sebenje (395). V vseh panogah je skupaj štartalo 288 tekmovalcev, med katere je bilo razdeljenih 132 kolajn in 207 diplom. "Porin, porin, " še zadnja pomoč, potem pa na progo. pravzaprav pa ga skozi meglo niti ni bilo videti. Baje Zas'plan igre na snegu prirejajo že precej let, po olimpijskih igrah v Sarajevu leta '84 pa so tudi oni svoje tekme poimenovali za olimpijske. Sicer pa, kako jih ne bi, saj je Zasip dosedaj dal kup odličnih športnikov, državnih reprezentantov, smučarja Andreja Klinarja, hokejista Janeza Pipana, njihova je smučarka Špela Pretnar (tokratno Olimpiado je izpustila zaradi tekme svetovnega pokala), v Zasipu so doma veslači kot Milan Janša, Grega Sračnik... Letos so na tekme povabili tudi vse tiste domačine z njihovimi družinami, ki so Zas'planske gene ponesli tudi izven domačega kraja, najboljši del vasi pa je prejel prehodni pokal. Letos so se na tekmah najbolj izkazali tekmovalci iz novejšega dela Zasipa, zaselka Ledina, sledili pa so Dolinci in Sebenjci... Najbolj množično je bilo tekmovanje s sankami, na 800 metrov dolgi progi je tekmovalo mlado in staro, fantje in punce, eni malo bolj hit', drugi pa počas... "Koko s' ti men' čudn sanke namazov, mene je skoz v levo ulekl...," je po tekmi sestrica "nakurila" bratca, ki je z "žajfo" poskušal V vrsti pred startom dobiti nekaj prednosti pred drugimi. Čeprav je res, da kar se tiče hitrosti, v primerjavi s kilami tekmovalca nobene maže niso pomagale. Več na tehtnici, hitreje je šlo... Po dveh dnevih bojev so v nedeljo popoldne podelili še zadnja priznanja in sneli olimpijsko zastavo, ugasnili ogenj in si obljubili ponovno snidenje, če ne prej pa drugo leto ob istem času. • Igor K. Na nočnem sankanju z bohinjskega Vogarja Gor z džipom, dol s sankami in z lučko na čelu ovinkov prevrnil baklo. Ce je župan, ki se je tudi sankal, po logiki stva Stara Fužina - "Novinarji me v teh zimskih dneh pogosto kličejo in sprašujejo, kaj je novega. Vsega jim ne morem opisati, Pravim jim, pridite in boste videli. To je tudi razlog, da vas je °bčina skupaj z organizatorji povabila na nočno sankanje s planine Vogar, kar je novost letošnje zimske ponudbe. Nevarno ni. Ce se je upal spustiti moj stric pri sedemdesetih letih, se boste tudi vi," nas je v petek zvečer v znani gostilni Mihove v Stari fužini nagovoril (in opogumil) bohinjski župan Franc Kramar ,n nas potlej povabil na "predstavitveno vožnjo". Posedli smo na klopi v stari v°jaški džip in se v slogu prizo-rov iz filma Ko to tamo pjeva °dpeljali po zasneženi gozdni Poti proti planini Vogar. Šofer, °citno že dobro navajen vseh strrnin in ovinkov, je med potjo Vklopil k avtu še prikolico s San'ni in nas zapeljal do križiš- ča Poti 'ogar, •150 za planini Blato in na nadmorsko višino metrov, odkoder smo se potlej s sanmi in z lučkami na Celu spustili po štiri in pol kilometre dolgi progi na vsega šesto metrov nadmorske višine, na Začetek doline Voj. Organiza-torJi so na reklamni letak zapi- sali, da sankanje traja približno dvajset minut, odvisno od sankačev. Ko smo slišali še za podatek, da je najhitrejši razdaljo in višinsko razliko zmogel v dobrih šestih minutah, smo si bili bolj ali manj enotni: da ne bi preveč "nasankali", bo bolje voziti dvajset minut ali še več. Nasvet, da je treba povodec sani vleči tako kot konja za vajeti, vsaj na začetku ni dal rezultata. Sani so ubirale svojo pot in se dvakrat zarile tudi v sneg -brez škode za sani in za sankača, ki so mu na cilju celo hoteli naprtiti krivdo, da je v enem od ostrih ovinkov podrl tudi baklo. navdušeni, ko bi se jim izza ovinka pripodila hitrih) sankačev. skupina (• 'Glavni"pri sankanju: Boštjan Logar, Boštjan Zupane in Klemen Arh. Pred startom na vrhu sankališča Pretirano zaviranje s čevlji se ni obneslo, le sneg je neslo v glavo, za očala - in še kam. Med vožnjo ni bilo časa gledati na uro, a sankanje je zanesljivo trajalo več kot dvajset minut. Nekateri so se na cilju hvalili s časom, bolj počasni smo se branili, češ - sankanje je bilo tako prijetno, da je bilo na progi treba uživati dlje časa... Podnevi si ne upajo Pobudo za nočno sankanje z Vogarja je dal mladi Boštjan Logar iz Stare Fužine, ki je za idejo navdušil še sovaščana Boštjana Zupanca iz gostilne Mihove in Klemena Arha ter sevedo občino in njenega župana Franca Kramarja. Ker je cesta, ki je sicer v občinskem upravljanju, zaprta za promet, jim je občina izdala začasno odločbo o uporabi ceste za organizirano sankanje, za začetek pa jim je tudi pomagala z Sankala se je tudi "televizij-ka " Miša Molk. nakupom desetih sani. Zdaj imajo skupno dvajset sank, naenkrat pa lahko z dvema dži-poma peljejo na start dvanajst sankačev. Prvi so se po cesti spustili že pred novim letom, natančneje - 26. decembra, odtlej je predvsem med bohinjskimi gosti za nočno sankanje precejšnje zanimanje. Informacije dajejo v gostilni Mihove, v turistični agenciji Alpinum, v Turističnem društvu Bohinj in v vseh hotelih. Sankanje organizirajo, če se prijavijo vsaj štirje; odhod pa je na vsaki dve uri -ob petih, sedmih in devetih zvečer. Prevoz do vrha sankališča ter izposoja sani in svetilke stane 1.500 tolarjev, zaključene skupine se za odhod in ceno dogovorijo posebej. In zakaj sankanja ni tudi podnevi? Cesta je resda zaprta za promet, vendar se po njej čez dan radi sprehajajo tudi domačini in turisti, ki verjetno ne bi bili niti malo V Ljubljani megla, v Bohinju pa sonce Ko smo se čez Hudičev most in kanjon Mostnice vrnili na izhodišče, v gostilno Mihove, smo v pogovoru s turističnimi delavci Bohinja zvedeli še marsikaj zanimivega o letošnji bohinjski zimi. Lovro Sodja, direktor Žičnic Vogel, je povedal, da na Voglu "vrtijo" vse žičnice, z izjemo sedežnice Šija, kjer jim je veter odpihnil preveč snega. Žagarjev graben je odprt, snega je do 80 centimetrov, seveda pa bi bili zelo veseli, če bi ga še kaj zapadlo. Letošnja zimska sezona je po besedah Jane Repine iz Alpinu-ma trenutno slabša kot lani. Manj je ruskih in madžarskih gostov, precej je Hrvatov in Turkov, dokaj dobro pa kaže za zimske počitnice. V Bohinju je, kot smo slišali, okrog sto kilometrov urejenih tekaških prog, letos se prvič smučajo tudi na novourejenem smučišču Seno-žeta v zgornji dolini, na Kobli je vsak konec tedna tudi nočna smuka, na Poljah so obnovili Hansenovo skakalnico, od 5. do 7. februarja bo tradicionalni balonarski festival... V minulih dneh, ko je bila v nižjih legah vsak dan megla, v Bohinju pa sončno, se je po besedah tajnika turističnega društva Marjana Maleja precej povečal obisk dnevnih gostov, ki ob snegu v dolini in po hribih imajo kaj početi. Zmrzuje tudi jezero, a so že namestili table, s katerimi drsalce opozarjajo na nevarnost. • C. Zaplotnik, foto: M. Golobic KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled arheološka razstava Nakit - magična moč oblike. V hotelu Brdo razstavlja slike Irena Polanec. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V prostorih hotela Bellvue na Šmarjetni razstavlja pokrajinske fotografije z naslovom Ob Slovenski planinski poti Ciril Velkovrh, član FK A. Ažbe Škofja Loka. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Jeseniški plavži in 100 let železarne v Skednju pri Trstu. JAVORNIK - V Kulturnem domu na Javorniku razstavlja fotografije Hanzi Reichman z avstrijske Koroške. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Pripovedi s panjev. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja akad. kiparka Andrejka Čufer. V galeriji Pasaža so na ogled fotografije društvene razstave 1998 Fotografskega društva Radovljica. BLED - V hotelu Astoria razstavljajo fotografije na temo Živalski svet v TNP člani Foto kluba TNP. V prostorih Občine Bled je na ogled razstava likovnih del iz vsakoletnih triglavskih slikarskih taborov. Razstava je odprta do 15. februarja. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara razstavlja fotografije Aleksander Čufar. V Okroglem stolpu Loškega gradu so na ogled fosilni glavonožci škofjeloškega in polhograjskega hribovja, avtorja Matije Križnarja s sodelavci. V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava Kje je Miki miška? V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava "Deset let pozneje" reprezentančnih prekmurskih slikarjev Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana G um ilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesarica. Loški muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. V Knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka črnobele in barvne fotografije na temo "Tibet - dežela menihov popolnega sočutja" razstavljata Kristina in Jure Furlan. ŽELEZNIKI - V Galeriji Muzeja Železniki je na ogled klubska razstava fotografij Fotokluba Anton Ažbe. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slikar Žarko Lavička. KAMNIK - V razstavišču Veronika fotografije pod naslovom "Misel svetlobe" razstavlja Lado Jakša. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad je na ogled razstava Temna stran meseca. V Mestnem muzeju Ljubljana, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava Jedilnica -srce doma in družine, drobci iz bivalne kulture ljubljanske meščanske družine. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja so konec minulega tedna odprli razstavo, na kateri so pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja v likovni delavnici Sklada RS za ljubiteljska dejavnosti lani julija v Šmartnem sodelovali tile slikarji: Rowena Božič, Ana Cajnko, Barbara Demšar, Laszlo Herman, Ivan Kolar, Klara Ogorevc Jenko, Tomaž Pavčič, Petra Smolej in Cilka Žmahar. Na razstavi se likovniki predstavljajo z različnimi likovnimi pristopi na temo subjekta-podobe. • L.M., foto: Miha Golobic Radovan Rakovec GEOMETRIJA TAROT Studio Odprti krog, Žabnica 1998, Cena: 3.000 SIT. Radovan Rakovec se je slovenski javnosti prvič predstavil s knjigo "Od prebujanja......do prebujenja" (samozaložba, Kranj 1987), kjer opisuje svoja mistična doživetja ter iz njih izvirajoča spoznanja mikrokozmosa in makrokozmosa. Na Gorenjskem smo njegovo ustvarjanje lahko zasledili tudi na dveh razstavah tapiserij (v hotelih Creina in Transturist), na katerih je predstavil svoje videnje Tarota. In ravno iz teh tapiserij, je v sodelovanju s pesnikom Andrejem Šušteršičem-Sarom, nastala pričujoča knjiga. Verjetno bi težko našli bralca, ki ni (vsaj) slišal za tarok karte in istoimensko, priljubljeno igro. Po drugi strani pa je malo tarokistov, ki poznajo izvor in globlji simbolni pomen tarok kart - predvsem tarokov (I-XXI). Na kratko: tarok karte so nastale iz Tarota, starodavnega sistema simbolov, v katerem naj bi bilo shranjeno vse znanje o človeku in vesolju. Rojstno mesto Tarota (še) ni natančno določeno; eni ga postavljajo v Indijo, drugi v Egipt ... Ena od legend govori, da so egipčanski svečeniki, da bi ohranili svoje znanje, le-tega zavili v simbole in zgodbe, hkrati pa izumili igro s kartami ("hudičevimi podobicami"?!), saj so vedeli, da hazard pri ljudeh ne bo nikdar izumrl, za razliko od propadajoče faraonske države. Skozi zgodovino je nastalo več različic Tarota: Srednjeveški, Marsejski, Klasični, Španski, Egipčanski, Crowleyjev ... Geometrija Tarot Radovana Rakovca je nedvomno nekaj posebnega in izvirnega. Temelji na simboliki barv in geometrijskih likov. S "tradicionalnim" Tarotom ga vežejo le imena posameznih kart, kar pa nepoznavalcem tematike ne pove dosti več. Nekaj več pove s svojimi komentarji - pesmimi Andrej Šušteršič-Sar, v prvem delu knjige, v drugem delu pa avtor še sam komentira posamezne karte. Čeprav Geometrija Tarot meri na tisto v človeku, kar je onstran časa in prostora, mu bo neizprosni sodnik Čas sčasoma določil umetniško in uporabno vrednost. • Edin Saračevfcć PESNIK V OČEH SODOBNIKOV Kranj - Od 2. do 5. februarja bo v veliki predavalnici Fakultete za organizacijske vede na Zlatem polju potekal mednarodni simpozij z naslovom Prešernovi dnevi v Kranju. Prireditev sodi v okvir praznovanj ob 150-letnici smrti Franceta Prešerna - mesto Kranj, kjer poldrugo stoletje počiva pesnik - pa s tem tudi uvaja druge prireditve, ki bodo sledile temu in tudi naslednjemu jubileju 3. decembra leta 2000. Pod pokroviteljstvom predsednika Milana Kučana (tudi odprl bo simpozij) se bo v torek, 2. februarja, začel v Kranju štiridnevni simpozij, na katerem bo 43 doslej prijavljenih predavateljev, trinajst tudi iz tujine; med predavatelji je kar 24 univerzitetnih profesorjev in znanstvenih delavcev drugih raziskovalnih ustanov predstavilo tudi nekatere nove poglede v prešernoslovju. Podrobnosti priprav na simpozij je konec minulega tedna v prostorih Gorenjskemu muzeja, v gradu Khislstein predstavil predsednik trinajstčlanskega pripravljalnega odbora akademik prof. dr. Boris Paternu. Prireditelj simpozija Mestna občina Kranj je simpozij podprla že prej pod vodstvom prejšnjega župana Vitomira Grosa, zamenjava v županstvu z Mohorjem Bogatajem pa seveda kranjskih načrtov glede tega nikakor ni spremenila. To je na tiskovni konferenci zatrdil tudi novi kranjski župan, ki je povedal, da je za izvedbo simpozija in ostalih prireditev ob jubileju občina namenila kar zajetno vsoto 17 milijonov tolarjev. K simpoziju pa bo določen delež primaknilo tudi ministrstvo za znanost, ministrstvo za kulturo pa podpira izhajanje zbirke Prešernova pot v svet, v kateri je doslej izšel dvojezičen izbor Prešernovih pesmi v nemščini in italijanščini, v začetku februarja pa izide še francoska izdaja. "Simpozij, ki ga pripravljamo, zaznamuje 150-letnico pesnikove smrti, je pa tudi hkrati tudi zelo viden uvod v slovenske počastitve obeh jubilejev obletnice smrti in obletnice rojstva," je na tiskovni konferenci povedal prof. dr. Paternu, ki je tudi Ob simpoziju - uradni del se zaključuje v četrtek, 4. februarja zvečer, sledi pa še ekskurzija udeležencev v Vrbo, na Bled in Bohinj, bo tudi koncert, ki si ga je zamislil akademik Lojze Le-bič, tudi član pripravljalnega odbora. V sredo, 3. februarja, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi nastopili: Ljubljanski godalni kvartet bo izvedel Godalni kvartet v a molu Franca Schuberta, basbaritonist Marko Fink bo ob spremljavi pianistke Nataše Valant zapel šest samospevov na besedila Franceta Prešerna, Trio Lorenz pa bo zaigral Dumky v e molu Antonina Dvoraka. osebno izbral predavatelje za simpozij. "Predavatelji prihajajo iz Italije, Avstrije, Nemčije, ZDA, Kanade, Rusije, Poljske, Češke in BiH. Simpozij je zasnovan interdisciplinarno, na njem bodo sodelovali predstavniki različnih strok od literarne zgodovine s komparativistiko in literarno teorijo, kulturno politična zgodovina, pravna zgodovina, zgodovina likovnih umetnosti, zgodovina glasbene umetnosti, etnologija, arheologija, arhitektura, urbanizem, muzejstvo. Skratka - gre za enciklopedičen tip simpozija, ki naj pomaga osvetliti in na novo spoznati Prešernovo osebnost, njegov čas, kulturo tistega Časa. Po simpoziju bo izšel tudi zbornik." Dr. Paternu je podrobno predstavil tudi glavne tematske sklope simpozija; vsekakor po obsežnejši Prešernov čas in njegovo okolje, na to temo bodo govorili etnologi, pravniki, arheologi, umetnostni zgodovinarji. Med pomembnimi temami so tudi komparativistične teme, ki bodo Prešerna predstavile s stališča takratne in tudi starejše evropske literature. Poseben ciklus predavanj pa je namenjen Prešernovemu prodoru v svet. Ta zagotovo zelo pomemben del simpozija je seveda povezan f zbirko Prešernova pot v svet i? I jo izdaja Mestna občina Kranj■ Serija dvojezičnih knjig, urejata jo prof. France Pibernik in prof« Franc Drolc, naj bi se s p° dvema knjigama na leto nadalje- j vala še vrsto let. Predavanja so seveda odprta za vse, ki jih te teme zanimajo, med imeni pre' j davateljev pa so nekatere znana imena, kot sta zakonca Žontar, Boštjan M. Zupančič, Taras Kermauner, Jože Pogačnik, Jan' ko Kos, Henry R. Cooper. Marija Pirjevec, Klaus Detle1 Olof, Tom Priestlv, Nace SunU Milček Komelj in drugi. • Lea Mencingc' 0SL£TN(04.o, £' pa čeprav gre za novo poglavje v njegovi poeziji.__j. Pesnik Tone Pavček je občinstvu svoje pesmi predstavil sk°^ obdobja svojega življenja. Najprej je nekaj besed namenil Dolenjs : od koder tudi izvira in ki je po njegovem mnenju tudi naj h , slovenska pokrajina. Predstavil je dve pesmi o Dolenjski, rn . drugim tudi svojo najstarejšo pesem, ki nosi naslov Moj rojstni kH Pripovedoval je tudi o spominih na svoja otroška leta, saj je pj\jj sedem let svojega življenja preživel v Šentjurju. Od tu izvira : njegova pesem o materi, o učiteljici iz prvega razreda in tudi ne otroških pesmi. , . ^ Otroške pesmi je resneje začel pisati na univerzi, ko je že P's^ su odrasle, vedno pa je želel pisati tudi pesmi za najstnike, torej v c prvih ljubezni. Pisal takšne pesmi, ki so bile všeč otrokom, kasn # pa je hotel v otroški verz ujeti čimveč lepote, da bi jih brali t ^ odrasli. Poskušal je torej združiti otroške in odrasle pesmi, kar se ^ je z zadnjimi knjigami tudi posrečilo. Skratka, Pavček je 1 ^ plodovit klasik slovenske poezije, s čimer se strinjajo tako njeg kolegi kot tudi petkovni obiskovalci literarnega večera. • P« DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc________ Kranjska glasbena šola dotrajana in s premajhno koncertno dvorano "Za glasbo pol stoletja ničesar Stavba kranjske Glasbene šole že leta ne sledi več potrebam - Podstrešne učilnice neprimerne za glasbeni pouk - Načrti obnove pripravljeni, čakajo občinski denar - Novi prostori v nekdanjem hotelu Evropa -Ena najmočnejših glasbenih šol v Sloveniji, še vedno brez koncertne dvorane. Kranj, 26. januarja - Stavba na koncu mesta deluje kar nekam Pozabljeno in dotrajano. Devetdeset let je pustilo svojo sled. Kranjska glasbena šola bo letošnjo jesen namreč praznovala devetdesetletnico delovanja. Zunanjost je nujno potrebna obnove, poleg tega bo treba urediti tudi nove učilnice. Podstrešne učilnice ne izpol- da nam bo naklonjen vsaj letoš-nJUjejo pogojev za nemoteni nji občinski proračun. Zaradi glasbeni pouk, saj je zvočna izo- prostorske stiske smo se obnove ac'ja slaba. Muziciranje ene morali lotiti takoj. Z lastnim s°be se meša z igranjem v drugi, denarjem od šolnin, okoli mili-"° dolgotrajnem prizadevanju jon tolarjev, ki bi jih sicer mora-; ravnatelju omenjene šole li porabiti za nakup novih inštrumentov, smo preuredili dve sobi, še vsaj dvajset pa jih bomo morali, zato je za nemoteno delo šole zelo pomembno, da bi čimprej dobili občinski Petru Škrjancu uspelo pridobiti nove prostore, ki bodo omogoči-11 nemoteno delo in poučevanje. •Mestna občina Kranj je pred časom odkupila nekdanji hotel b-vropa in del prostorov konec denar, saj večjih stroškov sami ne zmoremo," je pojasnil Škrja-nec. Kranjska Glasbena šola je ena najmočnejših šol v Sloveniji, letos je vpisanih več kot 500 učencev in v zadnjih letih tudi med najuspešnejšimi. V Tržiču, Radovljici in v Škofji Loki so prostorske težave uspeli rešiti, v lanskega šolskega leta dodelila glasbeni šoli. Vodstvo šole je že lani poleti pripravilo načrte preureditve hotelskih prostorov v glasbene učilnice, potem pa se je delo ustavilo. "Tako kot ponavadi se je tudi v našem primeru ustavilo zaradi denarja. Z načrti Srno pohiteli, saj smo računali, ----— da bomo že lani pridobili občin- Kranju pa dotrajana stavba na ska sredstva in začeli obnavljati obnovo še čaka. Tudi nujno Prostore. Vendar denarja še do potrebne in zelo želene koncert-danes nismo prejeli, upam pa, ne dvorane to mesto še ni dobi- —Bamaamv f.,.,-,-:-—-_____--—— Bo letošnja devetdesetletnica pospešila obnovo Glasbene šole! lo, vsi dosedanji predlogi pa so "padli v vodo". "Občina je svojo voljo in pripravljenost za njeno ureditev pokazala, več od tega pa ne. Tudi koncertno dvorano v Udinah smo si ogledali, vendar je ostalo le pri obljubi," je povedal Škrjanec. Koncertna dejavnost je zato omejena, seda- nja šolska dvorana pa ne more sprejeti niti vseh staršev, da ostalih ljubiteljev glasbe sploh ne omenjamo. "V tem mestu skoraj pol stoletja niso kaj dosti namenjali za glasbo, zato je stanje tako kot je," je še dodal Škrjanec. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Gostilna Pod Dobrčo zopet odprta Priljubljena gostilna dobro obiskana v dvanajstih letih so se zamenjali trije najemniki gostilne. Gostilna je postaja planincev, ki obiščejo bližnje planinske postojanke ftfezje pri Tržiču, 25. januarja - Pred desetimi dnevi, točneje )s- januarja, so spet odprli gostilno Pod Dobrčo. Gostilna, ki ^e fcila priljubljena predvsem pri planincih, je bila zaprta več mesecev, sedaj pa jo je vzela v najem Rezka Novak, ki je prej pet let imela v najemu bife na tržiški avtobusni postaji. Gostilna je odprta vsak dan, be preselila v restavracijo Raj v razen ponedeljka, od 10. do 22. ure, postrežejo pa vam z dobrotami iz domače kuhinje. Za Valentinovo in pusta pa pripravljajo tudi večere z živo glasbo. Tržiču. Omenjena hiša je v kratkem času glede na napisano zamenjala kar tri najemnike. Zakaj je Marjan Rajsar zamenjal lokacijo in se preselil v Gasilski Pred gospo Novak je bil najem- dom, bomo poskušali izvedeti in n'k gostilne pet let domačin napisati v naslednji številki časo- ^Jarjan Rajsar, ki je nato zamešal lokacijo in odprl bife v Gasilskem domu na Brezjah. Še Pred njim pa sta imela pet let gostiln o v najemu njegov brat in ffakinja Drago in Darja Rajsar, sta se še pred iztekom pogod- pisa. Marjan Rajsar trdi, da zato, ker je bila najemnina previsoka in ker je upadel promet. Lastnik hiše pa trdi, da je prometa v vseh dobrih gostilnah dovolj in da so razlogi drugje. • Besedilo, foto: P. B. Nataša Selak: "Na poti k sreči nas najbolj ovira ego. Odločena slediti svojemu poslanstvu ^jena pot je bila določena že od samega začetka - Nazivi ji niso pomembni, kanje so jo pripravljale na trenutek odločitve - Brez svojih slabih izkušenj ne £ anJ, 26. januarja - Njene oči vas prcbodejo skoz in skoz. °veka se dotaknejo tam, kjer ga ne pustijo ravnodušnega. • 0 vas njen pogled ali zasvoji v trenutku ali pa vzbudi nepri-n°st jn ne|agodje j0 vzljubite ali pa, nemara zaradi njene l)e')0srednosti in prodornosti, zavrnete. Njena prisotnost ljudi ga. Se zlasti tiste, ki se ne želijo srečati sami s seboj. Gre v c za najtežje srečanje. Saj kdo bi si pa želel kar naprej zreti astne pomanjkljivosti in omejenost?! vodi jo le pomoč ljudem moreš pomagati ljudem, Temnolasa Nataša vas preseki tudi s svojo odločnostjo in dela in kar krepko presega ^rezpogojnim zaupanjem v to, kar dela in kar krepko presega p°jem dela in posega v vse pore njenega življenja. Morda njena Radost človeka prvi hip nekoli-*° zmede, vendar že nekaj nje-n,h besed tako misel zmelje v ?rah. Izniči. Da je bila "čudna" /e kot otrok, bi vam potrdil mar-Jjkateri njen sosed in znanec. teT niti ne preseneča, saj je že °aj verjela, d* nekaj čaka in v srečevala" ljudi, ki jih je v resnici srečala in čedalje bolj prepričana, da njeno sanjah jj^m tudi je p -jviiu mesto ob človeku, la ??8at' mu pri premagovanju prS predsodkov in omejenih edstav o naših sposobnostih. Ne želi etiketiranja in se nima za jasnovidko, terapevtko ali astrologinjo. "Pravzaprav ljudem le svetujem in jim poskušam pomagati. Egipčanski tarot uporabljam bolj zaradi dobrega občutka ljudi, meni pa je dovolj, da človeka vidim. Vidim vanj in skozenj, vendar te sposobnosti ne zlorabljam, saj vem, da je tako kot mi je bila dana, lahko tudi odvzeta," je s posebnim žarom in vero v svoje poslanstvo pripovedovala Nataša. Pri 16. letih je prvič v dlaneh začutila toploto, se leta borila z vprašanjem, jc to tisto pravo in srečevala z vsakršnimi težavami, za katere sicer pravi, da so v življenju morale priti, saj ob njih človek notranje zori in raste. brez tega pa sočloveku tako ali tako ne moreš pomagati. Nataša zaupa svojemu vodniku in sanjam, njena sreča pa je v njej. "S silo v življenju bolj malo dosežemo, saj vse prevečkrat pustimo "kraljevati" lastnemu egu, zato smo vedno korak od sreče. To pa jc pogubno. Želim ohraniti svojo skromnost in nenavezanost na materialno, moja najboljša reklama pa so zadovoljni in srečni ljudje. Pri- hajajo tako moški, kot tudi ženske, jaz jih soočim z njihovimi težavami, to soočenje pa poraja tudi rešitve, poleg tega jih energetsko uravnovesim," je še dodala Nataša, ki se v svojem kranjskem studiu Izis, na Cankarjevi ulici, od ljudi poslovi z upanjem, da so dobili želeno in se bodo odslej lahko sami dograjevali. Ja, iz take je snovi, kot sanje. In sanje jo vodijo. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Maškctrade, pustovanja, karnevali Tri dodatne pustne ponudbe V petek smo objavili, da za dva od Glasovih pustnih izletov na pustno soboto, 13. februarja - v Belo Krajino s poštovanjem v restavraciji Grad v Črnomlju podjetja Gostinstvo Bela Krajina, ter v Naravnem zdravilišča Topolšica - ter za izlet v Topolšico to soboto. JO. januarja, ne zbiramo več prijav. Zaradi izjemnega interesa za pustovanje v Topidšici smo se dogovorili, da nam bodo v restavraciji hotela Vesna rezervirali še dodatnih 50 sedežev in z velikim veseljem objavljamo: za pustni Glasov izlet v Topolšieo v soboto, lJ. februarja, ponovno sprejemamo prijave. Najudobnejši avtobus INTEGRALA Tržič bo rajžo začel v Tržiču, s postanki v Radovljici, Kranju, Zabnici, Škofji Loki, Vodicah, Mostah in Mengšu. Tudi vsi ostali pogoji za ta celodnevni pustni izlet z ogledom Naravnega zdravilišča Tbpolšica, s kopanjem v obeh pokritih bazenih s termalno vodo (32 ali 36 stopinj Celzija) so nespremenjeni, če želite puslovati v Topotšici, s prijavo pohitite! ***** Cez natanko tri tedne, 16. februarja, bo torej že Pust. Pred tem bo ta debel' četrtek', tri dni prej bo pustna sobota s pustovanji, dva dni prej pustna nedelja s pustnimi sprevodi, laufarijo v Cerknem, kuren-tovanjetn na Ptuju, coprnicami v Cerknici... Zadnji pust v tem stoletju in tisočletju bodo maškare prav povsod dvojno proslavile. Na pustno soboto, 13. februarja. Vas vabimo še na dve pustovanji: v Toplice Dobrna ali v Dolenjske toplice. V Dobrni bo čez dan dovolj časa za 'pretegovanje udov' v bazenu s termalno vodo; kdor še ni bil v Dobrni, bo krepko presenečen, ko bo ugotovil, kam .so projektanti hotelske zgradbe umestili bazen. Zatem bo pustna večerja v Zdraviliškem domu in veliki pustni ples z vsem, kar sodi zraven in kar v Dobrni vselej imenitno naredijo. V soboto, 13. februarja, bo pustovanje tudi v Dolenjskih toplicah, kamor Vas prav tako prisrčno vabimo. Kdor bo želel, bo lahko popoldne užival v termalni vodi, v hotelu bo večerja in zatem mega pustna abava. Podrobnosti o poteku obeh pustnih izletov: avtobus Integrala Tržič bo rajžo do Dobrne začel zgodaj dopoldan v Tržiču, s postanki Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah, Mostah pri Komendi in Mengšu. Prispevek k stroškom: 3,500 tolarjev na osebo za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane; za ostale 4. S00 SIT Za mlajše od 17 let. ki boste rajžali z nami na pustovanje v Dobrno, bomo zagotovili kar tisoč tolarjev nižji prispevek! Pustne maske, bolj ali manj izvirne in vseh velikosti: priporočljive in nujne na vseh Glasovih pustnih izletih. Izlet v Dolenjske toplice pa bomo 13. februarja začeli sredi dopoldneva na Jesenicah, s postanki v Lescah. Radovljici. Kranju, Zabnici, Škofji Loki in Medvodah. Prispevek k stroškom je zgolj 2.800 tolarjev /naročniki Gorenjskega glasa in družinski člani, ostali J.500 SIT/ za udoben prevoz do Dolenjskih toplic (in seveda nazaj), za pustno večerjo In participacijo k stroškom pustovanja v Zdravilišču Dolenjske toplice v okviru družbe Krka Zdravilišča. * * * * * Kaj pa pustna nedelja, 14. februarja? Lahko se odločite za kuren-tovanje na Ptuju, kjer bo pred ogledom karnevala nekaj časa za sprostitev v bazenu Term Ptuj. zatem pa, po ogledu povorke kurentov a/ drugili pustnih mask. pustno rajanje v velikem ptujskem prireditvenem Šotoru. Za veselo razpedoženje bo skrbel popularni ansambel Ptujskih 5. Izlet bo vodila Hote na Avsec, prispevek k stroškom je 3.200 tolarjev za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane; za ostale 4.000 SIT. V tem znesku sta upoštevanivstop-ui/ii za bazenski kompleks v Termah Ptuj in za prireditveni šotor, popotnica in pustni kroj. ***** Na pustno nedeljo. 14. februarja. Vas vabimo tudi v Cerkno, zaradi dve/i dogodkov: v Cerknem bo v pustnih dneh, poleg tradicionalne laujarije, letos organizirana društvena razstava malih živali in okrasnih ptic članov DGMŽ Kranj. Zaradi laufarije se Cerkno v pustnih dneh spremeni v pravo karnevalsko središče; v program nedeljskega izleta pa smo vključili tudi ogled razstave. Za nedeljski laufarski potep v Cerkno je prispevek k stroškom samo 1.500 tolarjev. Izlet ne bo zahteven, saj se bomo vrnili zgodaj zvečer. Za udeležence do 17. leta je strošek zgofj 500 STT. Najav/jamo še eno februarsko rajžo: Pavle Drinavec, s.p. nas bo soboto, 20. februarja, peljal po nakupih v NC Alpe Adria v bližini Vidma, kjer so Bernardi, Interspar. l.idl, itd. Spotoma se bomo ustaviti v 'sladki tovarni' Gordolpri Gorici: avtobus ho startal v Radovljici, s postanki v Kranju, Zabnici, Škojji lx>ki in Medvodah. Ker bo povratek čez mejni prehod Rateče, na izlet vabimo tudi Kranjskoga/ ce, Mojstrančane, Jeseničane in okoličane, ki boste na povratku čer lahko izstopi/i na domači postaji. Prispevek k stroškom: 2.000 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa, za ostale 2.400 tolarjev. Za izlet v /talijo se lahko prijavite, enako kol za vse ostale G/asove izle te, po telefonu 064/223-444 ali 2.73-111 - lahko pa tudi pri Pavleta Drinovcu, telefon 064/731-050 ali GSM 041/744-160. Izlet bo vodila Marjetka Kocijančič. * * * * * Ostale informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE v letu 1999 dobite po telefonu 064/ 223 - 444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na vseh izletih bo tudi v letu 1999 avtobusni prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi /eleli počakati Glasov avtobus, da bodo to vnaprej vedeli tudi vozniki. Pri prija« i ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izlt ta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bom< vs»lahko uredili med izleiom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem hipu dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del organizacijskih stroškov. PIVOVARNA UNION ZA DOM IN DRUŽINO ureja: Danica Dolenc Siva, znova odkrita barva elegance Poskusimo še mi Naj bo enobarvna umirjena siva, naj bo metalno svetleča se ali progasta, vsaka bo modna, po svoje elegantna. Kratek siv plašč, zelo enostavno, ravno krojen bo najbolje pristojal k mali črni obleki -obvezno morata biti kratka obleka in plašč, da pride do pravega izraza. Če eleganten bo izgledal posebno ob črni kombinaciji -mehko padajočih široko krojenih hlač in srajce ali pulija. se odločimo za metalno svetlikajoč se material za blazer, naj se ta zapenja klasično, z dvema vrstama gumbov, in naj ima široke reverje. Če se boste pa odločili za črtast model, naj bo širok, ravno krojen s širokimi rameni - a brez blazinic spodaj - z dolgim ovratnikom. Sproščeno Da jc bilo življenje nekoč na Koroškem trdo, priča tudi kaj malo bogatih receptov za kuho v primerjavi z drugimi slovenskimi deželami. Prav bi bilo, da bi sem in tja malo segli po Prežihovih črticah: on je najlepše opisal skromne razmere in življenje ljudi pod Peco. Ajda je bila včasih tam doma in koroške gospodinje so bile prave mojstrice pri pripravi jedi iz te moke. Praznik je seveda bil, če so doma zredili in zaklali prašiča. Takrat so bili obvezno na mizi nravžlji, zelo okusna koroška jed, s katero vam v času kolin z veseljem postrežejo skoraj v vsaki domači gostilni. Pa poskusimo kakšno njihovo jed še mi in skuhajmo že enkrat prave koroške ajdove žgance. Koroška smetanova juha 1 kg svinjskih nog, jušna zelenjava, sol, pol l kisle smetane, 5 dag moke, 1 do 2 rumenjaka. Svinjske noge in jušno zelenjavo skuhamo v slani vodi. Ko je meso mehko, juho odcedi-mo, jo ponovno zavremo in ji dodamo kislo smetano, v kateri smo razžvrkljali moko. Legi-ramo še z enim ali dvema rumenjakoma. Meso oberemo od kosti, zrežemo, vložimo v juho in ponudimo. Manj znana Koroška Mavžlji I kg svinjske glave, 15 dag belega kruha, 5 dag masla, 1 drobna čebula, peteršilj, strok česna, 4 žlice mleka ali smetane, pimenta, limonina lupinica, majaron, 20 dag riža, svinjska mrežica. Svinjsko glavo skuhamo. Možgane očistimo in jih skuhamo posebej ali pa jih prepražimo z malo maščobe. Kuhano meso ločimo od kosti in ga sesekljamo. Na drobne kosce zrežemo tudi možgane. Kruh namočimo v vodi in ga ožmemo. Na maslu najprej prepražimo sesekljano čebulo, primešamo strt česen, sesekljan peteršilj in kruh. Pražimo nekaj minut, dolijemo mleko, premešamo, da je gladko in odiša-vimo. Hladnemu kruhu pri- DRUŽINSKI NASVETI DamjanaŠmid (socialna pedagogi njo) Preko pravic do varnosti Otroci so ranljivi prav zaradi pomanjkanja informacij. (Elliotj Ko se pogovarjamo z otroki o nasilju in zlorabah, je najtežja stvar vprašanje, kako jih posvariti pred nevarnostjo, da jim ne bi hkrati uničili njihovega zaupanja v ljudi in v življenje. Resnično ni potrebno, da jih strašimo ali obremenjujemo s podatki, ki jih preberemo v črni kroniki. Skušajmo skrb za otrokovo varnost pred nasiljem in zlorabo vzeti kot nekaj vsakdanjega. Manj kot bomo komplicirali, bolje bo. Nekaj čisto običajnega se nam zdi, da učimo otroke plavati, da se ne utopijo, učimo jih prometnih pravil, ker jim grozi nevarnost v prometu. Zobe umivajo zato, da ne bodo imeli kariesa. Kaj če bi k vsemu temu preprečevanju dodali še vzgojo za preprečevanje nasilja, ustrahovanja, izsiljevanja, zlorabljanja? Otroci imajo pravico živeti varno! Najlažje bomo začeli pogovor z otrokom ob kakšnem delu, ki ga opravljamo skupaj ali na sprehodu, ko se razvije sproščeno vzdušje. Vsekakor pa nam vsem skupaj odsvetujem, da otroka enkrat na leto posedemo na stol, globoko vdihnemo in začnemo s predavanjem o nevarnostih, ki zunaj na cesti prežijo na otroke. Že nekaj časa je namreč znano dejstvo, da storilci spolnih zlorab in drugih nasilnih dejanj v večini niso nevarni, grozni, smrdeči moški, ampak so otroku znani ljudje, prijazni možakarji, ki vedo, kako morajo delati z otroki, da jih lahko zlorabijo. V takšnih trenutkih otroku naše predavanje nič ne koristi, še kako pa mu lahko koristijo informacije o njegovem telesu, o otrokovih pravicah, njegovih občutkih, o prijetnih in neprijetnih dotikih. Nikar ne silimo otrok k izkazovanju naklonjenosti, niti svojim lastnim staršem (daj te tiči poljubčka..., pa si pridna punčka j. Kako bi se mi počuti/i, če bi nas silili, naj poljubljamo vsakogar, ki se mu zahoče našega poljuba? Kriza, kajne? Ko se z otrokom pogovarjamo o nasilju ali zlorabi, lahko s pridom uporabimo knjige in slikanice, v katerih so opisane in narisane pravice otrok. V knjižnici dobimo prikupne knjige, ki otrokom na razumljiv način opisujejo pravice. Z otroki pravice na riši m o na velik plakat, da vidimo, kaj si otroci pod tem pojmom sploh predstavljajo. Pravice lahko prikažemo tudi preko igre z otrokovimi najljubšimi igračami ali z lutkami. Spodbujajmo otroke k razmišljanju o tem, kako bi ravnali v določenem primeru in razpravljajmo z njimi o pravici do varnosti. Povejmo jim, da pravica do varnosti zajema tudi pravico do tega, da vedo, kaj se dogaja z njihovim telesom. Seveda pa moramo pogovor prilagoditi starosti in zrelosti otroka ter njegovemu razumevanju. Pa še nekaj ko smo ravno pri pravicah, omenimo otroku še tistih par dolžnosti, za katere je tudi dobro, da se jih zaveda. Za vsak primer in za lepše dni... mešamo dišave (pimento, limonine lupinice, majaron), meso in možgane. V juhi, v kateri se je kuhalo meso, skuhamo riž, ki mora biti gost in ne premehak. Ohlajenega primešamo pripravljeni mesni masi. Vse skupaj solimo. Če je zmes pre-gosta, jo razredčimo z juho, vendar mora biti tako gosta kot sekanica. Na mizo razgrnemo dobro oprano svinjsko mrežico. V primernih razdaljah polagamo nanjo za žlico velike kupčke nadeva, ki ga je lahko tudi več, če želimo večje mavžlje. Mrežico razrežemo ob kupčkih po dolgem in počez in zavijemo v nastale krpice nadev. Mavžlje spečemo. Ponudimo tople ali mrzle. K toplim ponudimo kislo zelje ali razne solate, kuhane ali surove. Kisla repa po koroško 1 kg kisle repe, 1 jabolko, četrt kg suhe svinjske glave ali parkljev, kumina, 10 dag suhe slanine, 1 čebula, 1 žlica moke, 2 stroka česna, skodelica kisle smetane, sol. Repo denemo kuhat z razrezanim jabolkom in suho svini-no ter kumino. Dobro zrezano slanino segrejemo in na njej zarumenimo sesekljano čebulo in žlico moke. Razkuhano prežganje denemo v repo, dodamo strt česen in nazadnje še skodelico kisle smetane. Jed solimo po okusu. Tako kislo repo ponudimo k žgancem, krompirju, cmokom in podobnemu. Luknja 4 dl prosene kaše, 8 dl mleka, 6 žlic masla, sol, cimet. Dobro oprano kašo vlijemo v vrelo osoljeno mleko in jo kuhamo pri zmerni temperaturi približno 25 minut. Med kuhanjem mešamo, da se kaša na dnu ne prismodi. Kuhano kašo vsujemo v skledo, oblikujemo kupček, v sredini naredimo s kuhainico luknjo. Vanjo vlijemo stopljeno maslo in potresemo s cimetom. Luknjo so včasih kuhali le ob težkih kmečkih delih, navadno ob mlačvi, lickanju koruze in ko so melsi proso. Še danes pa Pet minut za lepši videz Deset počepov Trebuh je tisti, ki nas v poznejših letih (pa tudi že prej!) najbolj izdaja. Če bi vsako jutro napravili deset počepov, deset predklonov in deset odročenj, pa vsakokrat dobro zadržali sapo in stisnili trebušno prepono, bi se nam zagotovo poznalo. Nimate časa? Ne govorite! Tisti čas, ko čakate, da bo mleko zavrelo, stojite zraven in buljite vanj. Izkoristite ta čas. Vsakokrat, ko se dvignete iz počepa, lahko pogledate, kako visoko je že mleko. Ne bo vam skipelo, pa še za postavo boste naredili veliko. je jed primerna za močnejši zajtrk ali lažjo večerjo. Ajdovi žganci po koroško 1 kg ajdove moke, približno liter in tričetrt slanega kropa, 10 dag olja ali masti, 10 dag ocvirkov. Ajdovo moko med mešanjem močno segrejemo v kozici, ki ima cel lošč (najbolj primerna pa je nepološčena posoda iz nerjavečega jekla). Čeprav jo močno segrevamo, ne sme spremeniti barve, ne sme zaru- meneti kot pri suhem prežganju. Zalijemo jo s slanim kropom. Ker je od vlažnosti moke odvisno, koliko tekočine bomo porabili, ne vlijemo vse vode naenkrat, tem* več je del prihranimo in dolivamo. Mešamo tako dolgo, da se začno delati žganci. žgance zabelimo z maščobo in j° dobro vmešamo. Pokrijemo in pustimo na toplem še kake pol ure. Nazadnje zabelimo še z ocvirki. Če pa nam je bolj všeč, lahko uporabimo le zaseko. Paziti pa moramo, da žgancev z njo ne presolimo. Sladico za danes Koroni mehovi zavitki Testo: pol kg moke, 2 jajci, 3 dag masla ali olja, sol, mlačn* voda. Nadev: četrt kg zmletih orehov, l/H 1 mleku, 1 jajce, sladkor-ju po okusu, drobtine, malo cimeta, klinč ki in sesekljana limonina lupinica. ^OO-IBC^^ Testo naredimo kot za rezance, le da mora biti mehkejši i" prožnejše. Pokrito naj počiva pol ure. Razvaljumo gu precčj na tanko. V razdalji 4 cm od roha polagamo na testo v vrsti kupc~ ke nadeva v velikosti oreha. Med seboj naj bodo kupčki oddaj" jeni kake 3 cm. Kupčke pokrijemo s testom, ki smo ga pustil1 ob robu. (Debele robove prej odrežemo, j Testo s prsti pritisnemo najprej po dolgem ob robu vzdignjenega testa, nato še med kupčki. S petelinčkom ali nožem izrežemo kvadrate. Tako ponavljamo v naslednji in nadaljnjih vrstah. Zvitke skuhamo v slanem kropu. Zabelimo jih s prepraženimi drobtinicami Za nadev orehe poparimo z mlekom, ko se malo ohladi, dodamo jajce, sladkor, drobtinc in dišave. Nadev mora bit1 gost, da se da oblikovati. Za vsako bolezen drugačen čaj Čir, razjeda na dvanajstemiku Pater Ašič svetuje: Čaj iz mešanice ajbiša, angelike, bladrijana, islandskega lisaja« kamilice, lapuha, slezenovca in šentjanževke. Z litrom kropa poparimo 2 žlici te čajne mešanice in pijemo 3-krat dnevno po 1 skodelico pol ure pred obroki. Čaj iz mešanice ognjica, plahtice in preslice. S pol litra kropa poparimo 1 žlico mešanice teh zelišč in pijemo 3-krat dnevno po 1 skodelico pred obroki. Čaj iz mešanice repinca, rmana, sivke in žajblja. V pol htra vode zavremo 1 žlico mešanice teh zelišč. Pijemo 3-krat dney' no po eno skodelico Čaj iz slezenovca; s pol litra kropa poparimo 1 žlico zelišča« precedimo čez 10 minut in pijemo 1 do 2 skodelici dnevno. Pomagamo pa si lahko tudi z obkladki obkladek si naredimo s poparkom šetraja in žajbeljna. Na liter vode damo 3 žlice ene ali druge rastline; ali pa si pomagamo s svežimi zeljnimi listi. Naj bodo vroči! Lahko jih enostavno polikamo z vročim likalnikom in položimo na boleče mesto- ŽELITE HITRO IZGUBITI ODVEČNE KILOGRAME IN CELjJjJl KOKUSAI naravni dietetični preparat - glukomano iz gomolja japonske rastline KONJAC »KUSAI med najboljšimi - vam bo odigral glavno vlogo za dose*°ky VITKE POSTAVE! V? Inf. tel. 063/813-113, fax: 064/814-933 POKLIČITE NAS, RADI VAM BOMO POMAGALI NAJTI POT DO ZDRAVE IN I " VITKE POSTAVE! Ob viafrem naročilu vam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teze-DOBITE TUDI V LEKARNAH Ladv S.D.. Celiska c. 7. Rogaška Slatina RTC |lM«rt*l£C 4000 Kranj Bleivveisova c. 2 tel.: 064/222-579, fax: 064/221-829 VOGEL S K l CENTER Vogel je edino smučarsko središče, ki leži v Triglavskem narodnem parku. Leži na višini 1800 metrov in omogoča dolgo smučarsko sezono, včasih celo šest mesecev. Do vrha Vogla nas Popelje nihalka, na smučišču pa Jo nam na voljo vlečnice in sedežnice. Smučamo lahko po 15 progah različnih težavnostnih stopenj, tako da vsak smučar, od začetnika do vrhunskega smučarja, lahko pride na svoj račun. Poleg sonca, snega in urejenih Pfog imajo še izposojevalnico smuči, smučarski servis in za naučil smučarskih in bordarskih tiste, ki vam morda smučarske veščin do popolnosti, veščine Še predstavljajo trd oreh, V teh dneh na snežnih poljanah obstajata tudi smučarska in bor- smučišča Vogel poleg množice darska šola. Šoli imata večletno Slovencev lahko slišimo tudi tradicijo, usposobljene in prijazne učitelje in ni ga nerodneža, ki se pod njihovim vodstvom ne bi govorico Nemcev, Angležev in celo Litvancev. Torej, pred nami je konec tedna, megli v dolini pobegnimo na sončna smučišča Vogla! ŽIČNICE, TURIZEM, GOSTINSTVO, d.o.o. CESTA NA RAVNE 40 4264 BOHINJSKA BISTRICA Informacije po tel.: 064/721-414 GSM: 041/639-495 Kobla: do 90 centimetrov snega, vozijo dvosedežnice Kobla I, Kobla II in Kobla III ter vlečnici Ravne in Kozji Hrbet. Naprave obratujejo od 9. do 16. ure, smuka je odlična. Simonov ■ zaliv PRIVOŠČITE SI TOPLO MORJE TUDI POZIMI IZLETNIŠKI KOTIČEK GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ ^, (mmmmmmGitAS RADIO Na novo odprta pizzerija in mehiška cantina Desperado, na Stari cesti 17, v Škofji Loki, telefonska številka 064/654-654, vam nudi tradicionalno mehiško hrano in pijačo. Odprto imajo vsak dan od 7. do 23., ob vikendih od 12. ure dalje! POSEBNA PONUDBA POČITNIŠKI PAKETI ZA UPOKOJENCE januar, februar, marec 1999 HALIAETUM 5-dnevni paket - polni penzion 24.770 - SIT 7-dnevni paket - polni penzion 34.678.- SIT DEPANDANSE 5-dnevni paket - polni penzion 22.370.- SIT 7-dnevni paket - polni penzion 31.318.- SIT Cene so na osebo v dvoposteljnih sobah. Vse sobe TWC, ^telefon, SAT-TV. Turistična taksa je vključena v ceno. • Kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo • jutranja telovadba v bazenu • Sprehodi po lepo urejenem parku in ob obali • Samopostrežni zajtrk • Izbira menijev pri večerji • Pestra ponudba izletov • Posebni popusti za vaše vnučke • Možnost plačila na več čekov Informacije in rezervacije: HTP SIMONOV ZALIV, D.D. Morova 6a, 6310 Izola, telefon 066/463 100, faloc 066/648 402 FOTO ^•■egorčičeva 6 (za Globusom) ljubljanska 5 (pod Jelenovim klancem) TeL: 064/226-160, 064/212-442 FOTOKOPIRANJE Prvim 500 strankam v novem letu foto GM podarja člansko izkaznico, s katero bodo imeli DO KONCA TEGA TISOČLETJA posebne popuste pri izdelavi barvnih fotografij. BARVNE FOTOGRAFIJE IZDELAMO V 20 MINUTAH! Vaš FOTO GM Fotografije so izdelave na originalnem Kodak papirju. PARK K RALJA /V\A F J A Z A Organizatorji prireditve; A.L.P. PECA, d.o.o. Okrepčevalnica Pri Matjažu, Občina Črna na Koroškem Prijavo in informacija: A.L.P. PECA, d.o.o., Center 25, 2393 Črna na Koroškem Tel.: (0602) 38 269, 287 860 Matjaž Mrdavšič, tel.: (0602) 38 444 Gradovi kralja Matjaža '99 Kralj Matjaž, legendami in opevani vodja, kralj kmečkih in uporniških krdel, se je pogreznil v Pečice pred 500 leti. Vemo, da še danes spi tam, a ne čakamo več nanj. Vračamo ga ljudem in njemu v čast in slavo pripravljamo razvedrilno tekmovalno prireditev gradnje snežnih gradov kralja Matjaža. To je le ena izmed oblik njegove prebuditve in kot kaže, najuspešnejša, saj se je po dosedanjih šestih ponovitvah uveljavila kot svojstven slovenski dogodek. Gre za sprostitveno kreativni dan na sončni ravnici v Podpe-ci, daleč od zapravljenih zim. Ob vznožju gore si naredimo sproščen in razigran zimski dan. Takšnega, ki daruje vsaj malo pozabljenih zimskih užitkov ter s svojo vizionarsko domišljijo prinaša bolj optimistične dni. Tako ga, kot nekaj drugačnega, udeleženci še dolgo ohranjajo v svojem spominu. Ta dan bo v soboto, 30. januarja, in bo prestavljen le v primeru "tropskih" temperatur ali "arktičnega" snežnega viharja. Doživite zimo v Parku kralja Matjaža! Program prireditve Petek, 29. januarja 1999, Črna na Koroškem 19.00 Tradicionalni črnjanski nočni slalom ob baklah. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim tekmovalcem. 21.00 Zabava v Hotelu Club Krnes. V galeriji Hotela Club Krnes bo predstavljeno gradivo o preteklih prireditvah Gradovi kralja Matjaža. Sobota, 30. januarja 1999, Podpeca 9.00 Zbiranje prijav za tekmovanje v gradnji snežnih gradov. 10.00 Začetek celodnevne gradnje snežnih gradov s spremljevalnimi prireditvami. Športno zabavne igre. Prihod kralja Matjaža in izbor Alenčice. Srečanje Matjažev Kraljev iz Slovenije. 17.00 Zaključek gradnje. Ocenjevanje gradov. Glasovanje občinstva za najlepši grad. 18.30 Prižiganje bakel na gradovih. 19.00 Fanfare. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim ekipam. Zabava ob kresu na prizorišču gradnje in pri gostincih v Črni na Koroškem. Nedelja, 31. januarja 1999, Podpeca Ogled gradov. 12.00 Snežni popek - zabavna prireditev za najmlajše. 13.30 Kralj Matjaž podeli nagrade avtorjem najboljših prispevkov z literarnega natečaja. Zabavno popoldne z družabnimi igrami. Pogoji tekmovanja v gradnji snežnih gradov 1. Tekmovanje je ekipno (5-8 članov), starost je neomejena. 2. Za gradnjo lahko ekipe uporabljajo le sneg, vodo, led in šibje. 3. Vsaki ekipi je dodeljen prostor v velikosti 5 x 5 m. 4. Vsaka ekipa si orodje za gradnjo prinese s seboj (vedra, žagice, lopate, sani,...) 5. Ob prijavi mora vsaka ekipa oddati skico gradu, ki ga namerava zgraditi. 6. Nagrajeni bodo najboljši trije gradovi po oceni strokovne komisije in najlepši grad po izboru občinstev. Ostale ekipe pa sodelujejo pri žrebanju nagrad sponzorjev. 7. Ekipe z Eskimi lahko nastopajo le izven konkurence. Kriteriji ocenjevanja gradov 1. Izvirnost 2. Umetniški vtis 3. Tehnična dovršenost Pri ocenjevanju bodo upoštevani tudi drugi elementi, ki bodo dopolnjevali celovito podobo gradu. Salon bo, kljub zapletom Organizatorji 21. Slovenskega avtomobilskega salona sporočajo, da so priprave na osrednjo slovensko avtomobilsko razstavo v polnem teku. Čeprav nekateri zastopniki proizvajalcev z udeležbo še oklevajo, naj izvedba salona ne bi bila vprašljiva. Večino tistega, kar premore svetovna avtomobilska industrija, bo obiskovalcem na ogled na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču med 17 in 25. aprilom. Slovenski avtomobilski salon je sicer med najbolj priljubljenimi slovenskimi sejemskimi prireditvami. Predlani je na njem sodelovalo 287 razstavljavcev, ki so skupaj zasedli 13.000 kvadratnih metrov površin, ogledalo pa si ga je 95.000 obiskovalcev. Tako kot v minulih letih bodo tudi letos poleg razstavljalcev avtomobilov sodelovali še proizvajalci sestavnih in nadomestnih delov ter opreme. • M.G. Združevanje avtomobilskih proizvajalcev se nadaljuje Rahlo obnovljeni megane še s kombijevsko različico Čigav bo japonski Nissan? Šesti lian in prenovljeni obraz Spoštovani lastniki vozil Podjetje MMS d.o.o., generalni uvoznik za vozila MAZDA v Sloveniji, vas želi obvestiti, da smo v letu 1998 v Kranju odprli nov sodoben servisno prodajni center AVTO MOČNIK, ki je od sedaj tudi edini pooblaščeni servis za vozila mazda na Gorenjskem. Vse cenjene lastnike vozil mazda zato vabimo, da se oglasite v novem servisnem centru, kjer vam bo prijazno in strokovno usposobljeno osebje vedno na razpolago. Hkrati vas želimo opozoriti, da morajo biti vozila, ki so še v garanciji (splošna garancija 3 leta ali prevoženih 100.000 km oziroma 6 let za prerjavenje), ustrezno servisirana izključno pri pooblaščenih serviserjih, sicer proizvajalec vozil ne more priznati vašega garancijskega zahtevka. _XP__vp_VP_>v£_>vJ> P*^ Z7% >r% "7% AVTO MOČNIK, d.o.o. Britof 162 4000 Kranj tel.: 064/241-696 Vabi vse lastnike vozil ITISL^DS v svoj servisno prodajni salon. S priloženim kuponom lahko izkoristite naše servisne storitve in sicer: KUPON UGODNOSTI - brezplačno delo pri rednem servisnem pregledu za vozila, mlajša od I. 1993 - brezplačno delo pri rednem servisnem pregledu in 10 % popust na vgrajeni material za vozila, starejša od I. 1993 (ne velja za dele karoserije) Verižni reakciji, ki jo je v dobršni meri sprožila združitev nemškega in ameriškega velikana Daimler Benza in Chryslerja, ni videti konca. Tako se v zadnjih dneh precej glasno govori o prevzemu japonskega Nissana, ki sicer slovi kot najbolj zadolžena avtomobilska tovarna. Nissan naj bi samo lansko leto pridelal okoli 100 milijonov dolarjev dodatnega dolga, v celoti pa znaša več kot 20 milijard dolarjev. To je med vsemi svetovnimi proizvajalci največ, zato si pri Nissanu prizadevajo pridobiti močnega strateškega partnerja. Med najresnejšimi kandidati se omenja četrti najmočnejši avtomobilski koncem DaimlerChrvsler. Predstavniki obeh strani so se prejšnji teden sešli na uradnem sestanku, vendar ni še nobenih znakov, ki bi kazali na končno odločitev, predvsem ker še ni jasno, kakšna naj bi bila povezava z japonskim finančnim bolnikom. Vendar pa se utegne zgoditi, da se bo kaj premaknilo že v tem tednu, saj so nameni nemško ameriškega velikana menda resni. Sicer pa se je o morebitnih strateških povezavah Nissan dogovarjal tudi z Renaultom, ki bi logistiko japonskega partnerja lahko uporabil predvsem za prodor na daljnovzhodne trge, kjer ne dosegajo posebej dobrih rezultatov. Kot je znano, naj bi Renault pod svoje okrilje kmalu spravil tudi romunsko Dacio, ki je izdelovala licenčne avtomobile na osnovi opuščenih Renaultovih modelov. Tako bi se francoski proizvajalec dokopal do znamke z manj zvenečim imenom, ki bi lahko proizvajala cenovno dostopnejše avtomobile, predvsem za manj zahtevne trge. • M.G. Pri Oplu so prodali že skoraj pol milijona novih aster Predlani izguba, lani dobiiek - Evropski del največjega avtomobilskega koncerna General Motors je uspešno zaključil lansko poslovno leto. Zabeležili so namreč proizvodni rekord z 1,84 milijona izdelanih avtomobilov, poleg tega pa še 419 milijonov dolarjev dobička, kar je posebej pomembno zato, ker so se predlani poslovali z izgubo. Skupaj so z avtomobilsko proizvodnjo lani zaslužili 463 milijonov dolarjev, kar je krepko več kol leta 1997, ko se je ; na račune steklo 313 milijonov. V državah Evropske unije ter na \ področju Srednje in Vzhodne Evrope so prodali že 460.000 primerkov nove Oplove astre, ki je tako že postala prodajna \ \ uspešnica, dobro pa se godi tudi pravkar osveženi vectn, ki je že tretje leto zapored najbolje prodajani evropski avtomobil v I srednjem razredu. Lani je bil Opel zelo uspešen na nizozemskem trgu, kjer že j celih trideset let velja za najuspešnejšo znamko, podobno jc v I Švici, kjer je vodilni 17 let, na Finskem pa so prodajo lani I \ povečali kar za 24 odstotkov. Najmočnejši so od lani tudi v I I sosednji Hrvaški, kjer so s prvega mesta sneli Fiata, s 7.969 prodanimi avtomobili pa imajo 13,9-odstotni tržni delež. I Na celotnem območju Srednje in Vzhodne Evrope je bilo lani prodanih 115.000 avtomobilov. V mestu Glivvice na Poljskem, ki 1 I sicer velja za sedmi najmočnejši evropski trg, so lani oktobra j odprli novo sodobno tovarno, ki bo najprej izdelala 70.000, 1 kasneje pa tudi do 150.000 avtomobilov letno. • M.G. 00 AVTOMOBILA Sodelujte v nagradni igri NAGRADNI KUPON Izpolnjeni kupon nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: PANADRIA. Koroška 53 d. 4000 Kranj IZBERITE VAŠ NAJLJUBŠI MODEL IZ DRUŽINE VOZU DAEWOOl maRAONOVPRAŠANJE: vamm£NSiovoziujEiKX^Kumzhv Ime in priimek: Katova 534 4000 Kan« DAEVUOO MOTOR Obnovljeni Fiatev dostavnilc Italijanski Fiat je na domačem trgu konec lanskega leta začel prodajati renovirano izvedbo lahkega dostavnika fiorino, ki so mu nadeli še dodatno oznako lupo. Zanimivo bo vedeti, kako se bodo glede uporabe tega imena dogovorili s Volkswagnom, saj se tako imenuje njihov novi malček. Kakorkoli že, fiorina lupo poganja 1,7-litrski turbodizelski motor, serijsko je opremljen z odprtino na zadnjem delu tovornega prostora, kar omogoča prevoz zelo dolgih predmetov, edina zelo vidna novost na karoseriji pa so zelo zajetne plastične bočne letve. Med pre- Za razvoj nove, šeste različice popularnega modela megane so pn francoskem Renaultu porabili 22 mesecev in 245 milijonov frankov. Skupaj z novincem, ki bo pri nas naprodaj konec aprila ali v začetku maja, se bo megane tudi nekoliko pomladil, največ sprememb jc opaziti na sprednjem delu, k novostim sodi tudi nov 1,4-litrski motor. Megane v različici break, kot je že ustaljeno francosko ime za kombijevske karoserije, je torej že šesti član te družine in prvi tovrstni Renaultov avtomobil v spodnjem srednjem razredu. Zanimivo je, da novinec nastaja izključno v Renaultovi turški tovarni v mestu Bursa, od koder bodo avtomobile pošiljali v vse evropske države. Megane break meri v dolžino 4,41 metra, torej je nekoliko daljši od vseh ostalih različic, glavni adut pa je prtljažni prostor, ki ima kar 1,68 metra dolgo nakladalno površino in ob podrtih naslonjalih na dve in eno tretjin0 deljive zadnje klopi sprejme kar 1,6 kubičnega metra prtljage, kar je najboljša številka v tem razredu. Tako kot pri drugih avtomobilih so Renaultovi strokovnjaki poskrbeli za visoko stopnjo varnosti; megane break bo tako najbrž že pri osnovnem nivoju opreme premogel obe čelni varnostni vreči, serijsko vgrajen protiblokimj zavorni sistem z elektroniko, ki preprečuje zdrsavanje gnanih koles, pn motorjih 1,6 16V in 1,9 dTI pa tudi vse štiri kolutne zavore. Seveda zraven sodi tudi Renaultov varnostni sistem SRP (Svstem for Restraint and Protection), ki omogoča usklajeno delovanje varnostnih vreč ter zategovanje tritočkovnih varnostnih pasov s programiranim popuščanjem. Po predstavitvi jeseni leta 1995 so meganu namenili tudi nekaj lepotnih sprememb, ki so najbolj vidne na sprednjem delu. Odbijač je preoblikovan v stilu lagune, kar pomeni zajetnejše reže za dovod zraka v motorni prostor in okrogle meglenke, povsem novo obliko pa imajo tudi žarometi in maska hladilnika, ki so jo pri najbogatejšem nivoju opreme RXE za nameček olepšali še s ponovno modnim kromom. Novost, vidna pod motornim pokrovom je 1,4-litrski 16-ventiJ^1 bencinski štirivaljnik, ki zmore 95 konjskih moči. Za njegovo osnov« \e služil večji 1,6-litrski motor, dokazuje se z dobro prožnostjo, skromp° porabo goriva in nizkimi vsebnostmi ogljikovega dioksida v izpuŠnltl emisijah, ki so med najnižjimi med primerljivimi motorji. Renault namerava v meganu za doplačilo ponuditi tudi tako imenovan' Odvsline sistem. Sistem omogoča natančno pozicioniranje avtomobilas. pomočjo satelita ob morebitni prometni nezgodi ali, če voznik zgreši želeno pot. • M.G. dnostmi prenovljenega dostavnika naj bi bila tudi cena, ki v Italiji znaša okoli 17,7 milijona lir. Ime lupo sicer zelo spominja na že vrsto let upokojena Fiatova dostavna vozila kot na Priii\ : lupeto, leoncino in tigrotto. KpaJ in za koliko denarja bo fionfl1 lupo naprodaj pri nas, zaenkra še ni znano. • M.G. VOZILA LETNIK 1998 115.000,00 SIT CENEJE MODEL COMBO TOUR 1,4i (60 KM); davek 5% CORSA ECO 1,01 12V (55 KM); 3 vrata CORSA ECO 1,0i 12V (55 KM) 3 vrata CORSA ECO 1,4i (60 KM) 3 vrata CORSA SVVING 1,0i 12V (55 KM) 3 vrata avtOtehna WH in Pintar Koroška c. 53a, 4000 KRANJ, tel: 064/224- OPREMA servo volan/barva: bela radio, voznikova zračna blazina/ barva: briljantno rdeča radio, vozn. zračna blazina/ barva/ met. zvezdnato srebrna radio, tretja zavorna luč, vozn. zrae. blazina/ barva: met. rdeča zračna blazina voznik/ sovoznik tretja zav. luč, radio, servo volan, el. pomična tonirana stekla, centr. zaklepanje / barva: met. brokatno rumena 621 REDNA CENA CENA S POPUSTOM 1.725.578,00 1.650.732,00' .610.578,00 .535.732,00 1.674.760,00 1.559.760,00 1.704.585,"00 1.589.585,00 1.861.693,00 1.746.693,00 Ah MITSUBISHI CARISMA 1,6 GtX« DARILU (4 x m BAG, klima, ABS, el. paket) KUPCEM ■NOVIH .IN 2.708.000 SIT (28.000 MM) Subelj DOMŽALE :5f»ZA!NOVO Ot»r*lr*išika 8 3 230 Domžale tet ^061/716-221 (PRODAJA) toL/f0X306 K /71 f>-6&£ GORENJSKI AVTO «* LETA 1999 Bralci strani Avtomobilski trg v Gorenjskem glasu in poslušalci oddaje Od svečke do volana na valovih Radia Sora ste med 27 novimi avtomobili na slovenskem trgu aoločili zmagovalca, ki ga bomo svečano razglasili v PETEK, 29. JANUARJA, OB 17. URI V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU Gostujejo: OPEL ASTRA PEUGEOT 206 zabavala nas bosta glasbeni duet PINO in TOM Včast zmagovalcu bo zapela BARBARA KOBLAR, prvi glas Q°renjske ^rezali bomo TORTO VELIKANKO, ki jo bodo iz 100 jajc, 3 kg ^°ke in 3 kg sladkorja v prahu spekli v Srednji gostinski šoli Radovljica. Pogostili se bomo z dobrotami, ki jih pripravlja Višja s°ia za gostinstvo Bled. ^ed 2341 prispelimi glasovnicami bomo izžrebali več kot 20 nagrad: 1' Nagrada: mobilni telefon Mobičuk - Janus Trade Kranj o' Ograda: sončna očala Optika Monokel Kranj «?P.rada: sredstva za zaščito in nego motorja QMI - Vertigo Šk. Loka VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE! VSTOPNINE NI! 89.8 1 91 2 š RADIO SORA sPonzorji: (^22) VERTIGO «| JOAUrf Vdajam«™.: Bcosmos A* Ji^bljana, Celovška 182 GSM TELEFONI AuOi AVTOSERVIS PAULUS Stane Paulus s. p. Partizanska 23, Škofja Loka °*ELeavtotehiia ^čna avtopralnica in gorenjski pooblaščeni prodajalci Optikza Monok\eC generalni sponzor: ACG - Avtocenter Gorenjske Pooblaščeni prodajni center za vozila BMW, Rover, Land Rover in MG "a cesta 25 (Gorenjski sejem), 4000 Kranj, telefon 064/223-492 Prestižno športni Maserati odslej pri ljubljanskem Motoklubu Za petične kupce tudi 3200 GT Med slovenskimi zastopniki tujih proizvajalcev avtomobilov je tudi nekaj takih, ki zastopajo samo ali predvsem prestižne znamke. Mednje vsekakor sodi družinsko podjetje Motoklub, ki je najprej začel prodajati vrhunska kolesa KHS, nato so začeli zastopati Ferrari in od začetka leta še legendarno tovarno Maserati. Na čelu podjetja, ki je začelo poslovati prav na dan razglasitve samostojnosti Slovenije, je prekaljeni avtomobilistični maček in predvsem poznavalec športnih avtomobilov ter strokovnjak za Formulo 1 inženir Niko Mihelič. Potem ko je na prvi Slovenski avtomobilski salon leta 1992 pripeljal Ferrari in tri leta kasneje pod okrilje svojega podjetja še ameriško legendarno znamko motociklov Harlev Davidson, imajo odslej na skrbi tudi Maserati. Ko je to kovnico prestižnih športnih avtomobilov, ki je bila ustanovljena v dvajsetih letih, v celoti prevzel Ferrari, je to po dolgih letih zatona pomenilo ponoven začetek vzpona legendarnega imena, ki ima v svojem znaku simbol trozobe osti. Tako je Ferrari, ki seveda sodi pod okrilje grupacije Fiat, pridobil zanimiv program, ki dopolnjuje legendarne športne avtomobile v segmentu, ki je zanimiv tako po cenovni plati kot tudi po uporabnosti. Lansko jesen je Maserati na avtomobilskem salonu v Parizu predstavil nov model 3200 GT, ki so ga v celoti razvili pri Ferrariju, že takoj ob predstavitvi pa je razburil marsikatero športno nastrojeno vozniško dušo. Za izvirno in razburljivo obliko je poskrbel Giorgeto Giugiaro, avtomobil pa poganja 3,2 litrski motor z dvema turbinskima polnilnikoma in največjo zmogljivostjo 370 konjskih moči. To zadošča za najvišjo hitrost več kot 280 kilometrov na uro in pospešek do 100 kilometrov na uro v 5,12 sekunde. V izvedbi z ročnim menjalnikom pri nas stane 16,8 milijona, z samodejnim pa 17,4 milijona tolarjev. Ostala dva modela quatro porte in ghibli, ki sta še na voljo nadpovprečno finančno zmožnim slovenskim kupcem, sta nekoliko cenejša, cene se gibljejo od 13 do 15,9 oziroma od 11,2 do 11,7 milijona tolarjev. Obe znamki Ferrari in Maserati prihajata v Slovenijo preko italijanske firme Ineco, s sedežem v Bolzanu, ki jo je Ferrari pooblastil tudi za zastopanje na Hrvaškem. Ineco je sicer eden vodilnih pooblaščenih trgovcev v Italiji, zadolžen za območje Benečije in Furlanije. Na sliki: maserati 3200 GT. • M.G. Dobra tudi prodaja gospodarskih vozil Poleg rekordne prodaje osebnih avtomobilov (nekaj nad 68 tisoč), smo lani v Sloveniji beležili tudi dobro prodajo lahkih gospodarskih vozil. Po podatkih o registracijah so kupci, med katerimi gre predvsem za večja ali manjša podjetja obnovila svoje avtoparke s 6.483 vozili. Med najuspešnejšimi je na prvem mestu Renault, ki sije z 2339 vozili zagotovil kar 36,1-odstotni tržni delež. Drugo in tretje mesto zasedata Citroen s 1157 (17,8 odstotka) in Volksvvagen z 809 vozili (12,5 odstotka) tržnega deleža. Do desetega mesta so se zvrtilLše Peugeot, Fiat, Mercedes-Benz, Seat, Hvundai, Iveco in Mazda. Najpopularnejše vozilo je bil lani rcnault kangoo, sledijo pa citroen berlingo, volksvvagen caddy, seat inca in hvundai H 100. • M.G. Pod varno streho bo vsak dom toplejši klasični strešnik ;BRAMAC J**: 330 x420 mm |)0,aba: pnfcBžno 10 koma/mm? Količine so omejene! - *Bowma m •torto«, d. d,, *Son**nMtoH Ugodno z Merkurjevo kartico zaupanja: večja kofeina - nižja cena Primer, pri nakupu ffeeinfcov od 300,001 do 500.000 SIT 139,40 SfT/kos 4*MERKUR JTCDOM «Mc«rf S. do 20 utm, ob •obeti* od S do 13. um AC Cosmos novi prodajalec Toyote Avtomobilov japonske Tovote je na slovenskih cestah manj, kot bi jih lahko bilo glede na pestrost ponudbe različnih modelov in kakovosti, po kateri slovijo. Tako razmišljajo tudi pri novem zastopniku Tovota Adsrai, ki je uradno že začel z delom, med prvimi koraki pa so f spremembe v prodajno servisni mreži. Med prvimi pooblaščenimi koncesionarji je podjetje AC i Cosmos, ki sta ga skupaj ustanovili delniški družbi j Autocommerce in A Cosmos. Autocommerce ima v j mešanem podjetju lastniško večino, medtem ko so i avtomobili dobili novo streho v salonu ob Celovški cesti v I Ljubljani, kar je tudi za gorenjske kupce najbližja lokacija. Med načrti novega pooblaščenega prodajalca je vsekakor j okrepitev Tovote na dobršnem delu slovenskega trga, saj I naj bi AC Cosmos postal največji slovenski trgovec, je ob f otvoritvi nove pridobitve povedal direktor podjetja Matic ! Vojsk, ki je pred tem opravljal naloge pomočnika direktorja za marketing v družbi Autocommerce. Doslej se je letna prodaja Toyot gibala okoli 240 avtomobilov, pri AC Cosmosu želijo letos prodati vsaj 300 novih in rabljenih avtomobilov. Poleg ponudbe vozil bodo pri AC Cosmosu skrbeli tudi za dobro in hitro oskrbo z rezervnimi deli ter vzdrževanje po navodilih in standardih proizvajalca. • M.G. Avto Mlakar & Podboršek KRANJ VELIKO ZNIŽAM CEN VOZU PANDA, SEICENTO - 50.000 SIT UNO, PUNTO, LANCIA Y - 100.000 SIT BRAVO, BRAVA, MAREA - 120.000 SIT +2,5% POPUSTA ZA ČLANE SVETA KNJIGE Vabljeni v našo prodajalno rezervnih delov in dodatne opreme BLEIVVEISOVA 10, KRANJ, TEL.:064/224-540 SERVIS: STRUŽEVO 1, TEL.:064/224-244 mm d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL., FAX: 222-624 HTTP://WWW.ALPETOUR REMONT KRANJ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK • BARVA CENA V SIT CENA V DEM VW Golf JL 1,1 3v 1980 rdeča 75.600 780 VW Jetta JL 1981 beš 78.750 810 Alfa Romeo 33 1,8 TI 1988 modra 231.000 2.380 Cit. BX 15 TGE 1989 rdeča 290.000 2.990 VW Jetta 1,6 1987 bela 313.950 3.240. Fiat Uno 45 1990 modra 398.500 4.170 R-21 Nevada (karavan) 1987 met. sv. zelena 429.980 4.430 Volvo 340 GL 1987 met. siva 454.770 4.690 R-5 Campus 5v 1991 rdeča 491.400 4.960 R-5 Campus 5v 1992 met. siva 555.450 5.730 Škoda Favorit 135 LX 1994 modra 579.600 5.980 Fiat Fiorino 1,7 DS 1995 bela 650.000 6.700 Honda Civic 1,5 I 3v 1991 bela 719.000 7.410 Suzuki Swift1,3 GL 1995 bela 826.880 8.520 Hvundai Sonata 1,8 GLI 1993 bela 979.440 9.990 Kia Sephia 1,6 GTX 5v 1995 met. turkizna 1.057.350 10.900 R-19 RT 1,4 4v 1994 bela 1.165.500 11.890 R-19 RT 1,8 5v 1994 rdeča 1.168.000 11.920 R-Clio RT 1,4 5v .1996 bela 1.260.000 12.990 Volvo 460 GLE 1994 rdeča 1.690.500 17.430 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že za T+3,75 %. Kranj, 25. 1. 1999 Tokrat začenjam brez številke, saj ste se nas do sedaj že zagotovo navadili. Še en mesec je za nami (kako čas leti). Ne samo, da smo preživeli prihod novega leta, z že kar velikim korakom smo vstopili vanj. Pa pojdimo lepo po vrsti. Še preden se je pisalo 1999. leto gospodovo, smo imeli v gosteh pesnico Nežo Maurerje-vo. Naj ob tej priliki pohvalim vse gimnazijce, ki so se kljub zadnjemu dnevu pouka pred prazniki udeležili tega srečanja in s tem res presenetili Nežo. V knjižnici je še vedno na ogled postavljena razstava slik dijakov Maja in Luke. Najbolj pretresljiv dogodek v centru vesoljne kremšnite pa sta zagotovo bili izpovedi dveh zdravljenih narkomanov. Prejšnji torek nas je obiskal pater Slavko Barbarič iz komune sv. Elvire, kjer se zdravijo narkomani. Vincenzo in Neno sta nam verjetno še bolj odprla oči, kako nevarna je droga in kakšne posledice prinaša njeno uživanje. S srečanja smo odšli duhovno bogatejši in zrelejši. Zdi se mi, da je taka antipropaganda res najboljša, saj človek začne treznejše In IV m/mm 1 r t razmišljati in popolnoma drugačen občutek je, kot pa če bi vse skupaj le prebral. Fanta, tega verjetno ne bosta brala, ampak vseeno hvala vama! No, danes vam serviramo še vroče intervjuje s tremi nadvse uspešnimi gimnazijci. Borderka Špela Lokar je v zadnjem mesecu dosegla toliko lepih rezultatov, da ne moremo mimo njih. Klemen Peternel in Jasna Pavlic, oba odličnjaka, sta nam zaupala skrivnosti uspešnega učenja. Intervju z njima je pravzaprav recept, kako uspeti na elitni gimnaziji. Ne smejte se, ko vam bomo povedali, da smo doživeli še en hud poraz v ŠKL in ne zamerite nam, saj smo šele začetniki. Za vsakim dežjem posije sonce, pravijo in to bo prej ali slej posijalo tudi na gimnazijski ekipi. In za konec... saj bi že skoraj morali vedeti. Seveda, to je še en odlomek zgodbe S starcem na morju, ki vas bo kljub minusu tam zunaj zagotovo ogrel. Krtovci, ne zamerite mi, ker sem tako dolga in vam jemljem dragocen prostor, ampak ta mesec je bil res poln zanimivih doživetij... Mojca Sodnik Vsako literarno srečanje, ki se odvija v naši knjižnici, ima svoj čar. Sam sem se udeležil šele dveh, pa se razveselim vsakokrat, ko vidim, da se prireja novo. Mnogi dijaki teh vabil najbrž sploh ne opazijo, če pa že jih, si verjetno mislijo: »Kot da nimamo že rednih štirih ur SJK - ja dovolj. Zakaj bi se jih udeleževali še po pouku!« Škoda, ker tako razmišljajo, predvsem za njih, saj te ta srečanja notranje obogatijo, dajo ti razmišljati o stvareh, ki so v življenju pomembne. Res je, da temeljijo na življenju in delu tistih ljudi, ki znajo oblikovati umetnost, vendar pa so ta življenja in dela polna spodbude in mladostne, vedno žive modrosti. Taka sta tudi življenje in delo pesnice Neže Maurer. Neža Maurer je že na videz nekoliko posebna, prava pesnica, bi lahko rekel, še bolj zanimiva pa je njena notranjost, prava zakladnica bistrosti duha, tiste, ki je pri ljudeh redka. To bogastvo se kaže tudi v njenem opusu, v silno raznovrstnih pesmih, ki so na eni strani vesele, radostne, polne sreče, na drugi žalostne, otožne. V mnogih, tako veselih kot žalostnih, pa je polno hrepenenja in ljubezni. Zakaj toliko različnih tematik? Pesnica sama nam je postregla z odgovorom, pripovedovala nam je o delcih svojega življenja, skozi katerega jo spremlja poezija. To je življenje, ki se vseskozi spreminja, življenje, ki je polno vseh razpoloženj in čustev, življenje, ki je zapolnjeno, a se še vedno polni. Prepričan sem, da smo mnogi občudovali to zapolnjenost, da smo si zaželeli, da bi vsaj kratek čas v svojem življenju znali živeti tako polno, kot zna Neža Maurer, da bi bili vsaj za trenutek >LN] ^ ir^^i tako pogumni, drzni, bistri in polni čustev in da bi nas EH vodilo najpreprostejše in najčudovitejše pesničino spo > C/D 'fc^l ročilo: ŽIVLJENJE JE LEPO. Miha Zor V torek, 12. januarja, smo v knjižnici naše šole pripravili prav posebno srečanje - naši gostje so bili psihoterapevt pater dr. Slavko Barbarič iz Medžugorja, dva zdravljena narkomana - Neno s Hrvaške ter Vincenzo iz Italije, pomagala nam je prevajalka Alexia, celotno srečanje pa je omogočila gospa Maja Zalar. Gostje so nam pobliže predstavili enega največjih problemov današnje mladine - zasvojenost z drogami. Prisluhnili smo Nenovi in Vincenzovi zgodbi, kako sta sama prišla v stik z mamili, kako sta postala zasvojena, kako so to sprejeli njuni starši, prijatelji, sorodniki, okolica in kako so ju poskušali na razne načine odvrniti od drog - vendar brez uspeha, kako se je njuna pot nato iz dneva v dan strmo spuščala, dokler nista zagledala majhne lučke rešitve - Skupnost Cenacolo sv. Elvire iz Zagreba. Tam prostovoljci in nekdanji narkomani pomagajo zasvo- mm hh V^VV1 JH" *Mtf f IM JnLK JLV v# 1VJL JnL XV - NAJDENI BISER jencem vseh koncev Evrope na poti do ozdravitve. Dnevi so sestavljeni iz molitev in dela. »Začetek je izjemno težak,« sta povedala Neno in Vinzenco, »najprej ti dodelijo t. i. angela varuha, zdravljenega zasvojenca, ki prve tedne in mesece bedi nad teboj 24 ur na dan, ti pomaga, ko ti je hudo,... in na začetku ga zasovražiš iz dna duše.« Povedali so, da so do popolnega ozdravljena potrebna vsaj tri leta, vendar poanta ni v tem, da prenehaš jemati mamila, marveč v tem, da povsem spremeniš način življenja. Tako se večina že ozdravljenih narkomanov kasneje posveti delu z zasvojenci ter boju proti drogam. Pater dr. Slavko Barbarič nam je predstavil tudi svojo knjigo Biseri ranjenega srca. Gostom smo nato še sami postavili nekaj vprašanj in vse so nam rade volje razložili. Po koncu smo se (kot ponavadi) okrepčali s sladkarijami ter ob soku še na samem poklepetali z gosti. To srečanje je bilo eno mojih najljubših - bilo je zabavno, presunljivo, predvsem pa poučno. Hvala patru Slavku, g. Maji, Alexiji ter Nenu in Vin-cenzu, ki so z nami delili svoje zgodbe in čustva, hvala tudi knjižničarki Tini, ki s takimi gosti vedno poskrbi, da kremšnitarji stopamo v svet bolj razgledani in bogatejši za marsikatero spoznanje. Na koncu smo se še vsi soglasno odločili - življenje je lepše brez drog! Špela Pangeršič "K yr TT T Že kar nekaj časa si v šol- J_V±jLJL I ski knjižnici lahko ogledu- J jemo razstavo risb in slik naših dveh perspektivnih risarjev, Maja Blatnika in Luke Stepana. Maj je že stari znanec razstavnega prostora, saj smo si pred kratkim že ogledali njegovo razstavo. Tokrat se predstavlja v duetu z Luko Stepanom. Skupaj razstavljata zbirko risb in slik. Tehnično dovršene slike in odlična interpretacija tistega, kar sta verjetno hotela povedati s svojimi slikami, sta zagotovo dober razlog za ogled razstave. O njej res nima smisla besedičiti, saj slike povejo vse. Enostavno začutiti je treba energijo, ki jo izsevajo. Razstavo si lahko ogledate še do 9. 2. 1998, saj veste kje (knjižnica Gimnazije Kranj, za vse ki nas še ne poznajo). In Gorenjci, ne skrbite, vstop je seveda prost, kakopak. Mojca Sodnik BLATNIK LUKA JASNA KLEMEN Jasna in Klemen sta vzorna dijaka na Gimnaziji Kranj in prihajata iz 2. g razreda. Marsikoga od nas verjetno zanima, koliko časa dnevno posvetita učenju, koliko imata prostega časa in še marsikaj drugega. Z veseljem sta mi odgovorila na nekaj vprašanj. Kako gledata na to, da sta najboljša dijaka v razredu in med najboljšimi na gimnaziji? Jasna: Jaz na to nimam izoblikovanega kakšnega posebnega pogleda, ker tako pačje. Eni imajo boljše ocene, drugi pa slabše. To zame ni kriterij. Klemen: Ja, tudi jaz mislim tako. Nikoli se nisem hvalil, vsaj poskušam se ne. Nikoli pa ne veš, kdaj se ti vse obrne. Koliko časa dnevno posvetita učenju? Jasna: Jaz čim manj. Kako ti pa potem uspe imeti tako dobre ocene? Ali se sproti učiš ali ima tu prste vmes naravna inteligenca? Jasna: Ne, učim se toliko, kolikor vidim, da rabim. Ja, imam pa blazno hudo inteligenco (smeh)!! Klemen: Jaz se bolj sproti učim, z nalogami približno tri ure na dan. Zbrano se lahko učim do desetih zvečer, potem pa že nima več smisla. Ali imata potem veliko časa zase? Jasna: Ja, čas si moraš vedno vzeti, da se sprostiš, razvedriš, da za nekaj časa pozabiš na vse. To je pomembna stvar v šolskih dneh. Kaj pa, če bi dobila nezadostno, kako bi odreagirali doma? Jasna: Se zgodi! Klemen: Se zgodi! Ali za konec tedna hodita ven na žure ali ne? Jasna: Takrat sem najraje z Gregom in delam stvari, ki mi tisti trenutek padejo na pamet. Najraje grem z Gregom v naravo, v hribe. Klemen: Za konec tedna grem v naravo. Ko pridem iz Kranja, grem najraje v naravo. Ali ti ostane za konec tedna kaj učenja? Jasna: Ne, nič se ne učim, razen ob nedeljah zvečer. Kaj bi svetovala dijakom? Kako naj se učijo, da bodo uspešni? Klemen: Sprotno učenje, pri pouku moraš slediti in ne smeš gledati skozi okno. Saj je lepo pogledati sneg ali sonce in bi bil najraje zunaj, vendar si v šoli. Bolje je, da slediš pouku in greš ven potem, ko si doma. Jasna: Nekdo rabi več časa za učenje, drugi manj. Vsak naj se prilagodi svojim potrebam. Kaj menita o Krtu? Jasna: Zelo dobra, najboljša revija, ker piše o tem, kar se dogaja na šoli. Klemen: Jaz sem tako ali tako novinar. Za pripravo članka mi ponavadi zmanjka časa in članek oddam zadnji trenutek Maja Lavrič 1. Kdaj si začela z horda njem in kdaj s tekmovanji? Z bordanjem sem se začela ukvarjati leta 1993, tekmovati pa sem začela leta 1996. 2. S kakšnim boardom tekmuješ? Tekmujem z race in free style boardom, ker vozim v kombinaciji. 3. Kakšno je tvoje mnenje o bor-derjih, ki posedajo na Krvavcu? Hmm...šminkerji.... 4. Kaj pa smučarji; kakšno posebno mnenje? Ne, nič posebnega. Morda le sporočilo, naj poskusijo z bordanjem. 5. Ali hordanjc vpliva na tvojo prihodnost in uspeh v šoli? Na prihodnost ja, seveda...uspeh se pa na žalost tudi slabša. 6. Kakšen je tvoj stil? Nimam posebnega stila, oblačim se vedno manj bordarsko, pri glasbi pa poslušam popolnoma vse, no skoraj. Špela Lokat državna prvakinja half pipe bx 7. Kako se koncentriraš pf* tekmo? Običajno se pred tekmo ogrevamo in pogovarjamo. 8. Kateri so tvoji največji uspel" • DRŽAVNA PRVAKINJA / hali pipe bx 6. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu 3. mesto na Dunaju 3. mesto na državnem prvenstvu /mladinke DU 9. Kakšno je tvoje sporočilo za v§e gorenjske navdušence bordanja-LIFE IS SNOWBOARDING. 10. Imaš kakšne posebne želje * prihodnost? Da, tekmovati na zimskih skih igrah, seveda pa tudi konča*1 gimnazijo. 11. Špela, želim ti še velik« uspe-hov! Hvala. , Jerca MMe* Gimnazija Bežigrad : Gimnazija Kranj dekleta 69:7, fantje 72:40 Tokrat so naši košarkarji in košar-karice gostovali za Bežigradom. Najprej so na igrišče stopila dekleta. Kot nam že rezultat pove, tekma ni bila zanimiva, saj so bile zmagovalke dokaj hitro znane zaradi razlike v koših. Sedmica v rezultatu pa nam nikakor ne pravi, da naša dekleta niso prišla do meta, temveč da so imele dokaj veliko lepih priložnosti, ki pa so jih zapravile, morda tudi zaradi neizkušenosti. Za dekleti so na igrišče stopili še fantje, ki so pokazali boljšo igro kot dekleta, a tudi oni niso imeli možnosti za zmago, saj so se Bežigrajčani pod vodstvom mlade ga Luke Bassina potrudili za zmago, kajti v Kranju je kazalo dnj gače. Kljub temu pa je bila tekma zanimivejša kot tekma dekl6 * čeprav atraktivne poteze niso zdra mile zaspanega občinstva. Odmore med tekmama je zapojnl la plesno - navijaška skup"1 Gimnazije Bežigrad. To srečanje je bilo f eno izmed mnogi11, kjer je Gimnazij* Bežigrad pokazala-kaj zna. KU11 porazu pa ne vel) obupati, saj n3 nekje še vedn^ čaka dan, ki %' ne bomo nik°l ~pozabili. Vesna Todorovic S STARCEM NA MORJU - UTRINEK S POTOVANJA PO DALMACIJI s>> Tomislav pohvalno gode, ko mreža enakomerno polzi v morje. "Ponj0^ ziš kao pravi Dalmatinac," mi pomežikne. Ponosen sem na to pohva ^ nočem kazati, da sem turist. Rad imam preproste ljudi in vesel senl'.^,j me ti sprejmejo - med njimi se počutim bolje kot med finimi, uglajenifr izobraženci. ^ Mreža je vržena, obema se iz prsi izvije vzdih olajšanja. Nihče od naj ne bi imel rad opravka s policijo - kazni so za žepe ribičev nepredstaVJ vo visoke, jaz pa care Dalmacije uživam kar tako, na "šverc" - brez ti*1 stične takse in "prijave boravka". g3 Motor spet veselo zabrni. Vprašam Tomislava, če greva zdaj "pecat s udicami", pa mi na kratko odvrne: "Sad čemo prvo vrše!" Seveda, zjutr ; sva na drugi strani zaliva nastavila dve vrši. Zares upam, da seje ujela v ena hobotnica. Je namreč prava poslastica in vedno jo dobim jaz - Ton1 lav namreč trdi, da se jih je preobjedel. . ^ Doživiva razočaranje. Vrši sta skoraj prazni, razen nekaj malih rib1 treh rakov se ni ujelo nič zadovoljivega. Tomislavu se omrači celo, ze ta ^ redkobeseden popolnoma obmolkne. Vse njegovo početje je odvisno uspeha pri ribolovu - seveda, saj je to zanj delo, zabava, konjiček - vse o nem. In če so vrše prazne, to pomeni, da ne bo ničesar, kar bi lahko P dal. Z drugimi besedami: pojesti bo treba malo manj kruha. Po kratk v molku starec spet prižge motor. Prihaja najrazburljivejši, najzabavnejs1^ večinoma tudi najuspešnejši del lova - lov na trnek. Andraž %v mesto graditi so ga učenci osnovne šote Cvetka Gotarja ** trati. Kako, piše drugošolec ttejc Štalec. * ura: Prišel je dan, ko smo zidali sneženo mesto. Vsi smo se strpno zbrali pred šolo in odšli na gradbišče. Označili smo °8. v katerem naj bi bilo naše mesto. Učiteljice so nam Sladile cesto, mi pa smo začeli z gradnjo stavb. *ai spekli. Tako zanimivih dejavnosti si otroci in starši v Soli še želijo. Stikatiice za najmlajše Tržičane Takole trdno so se oprijeti malčki iz tržiškifi vrtcev za knjige, ki jim jih je pred novim letom izročit eden izmed treh dobrih mož. Z otroki so se veselile tudi vzgojiteljice, saj vedo, da so jim pri iskanju odgovorov na otroška vprašanja dobre slikanice v veliko pomoč. Založba Učila iz Križev je s tržiško občino podarila vsakemu otroku eno slikanico. Odnesli so jih domov in obogatili domače knjižnice. Ravnateljica VVZ Tržič Erna Anderle-pravi, da se ji je ob sončkih, ki jih je videla v otroških očeh, utrnila misel Alberta Einsteina: "Če želite, da bi bili vaši otroci bistrijim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bolj bistri, jim pripovedujte še več pravljic." Naj zato staršem ne bo škoda časa, ko bodo skupaj z otrokom gledali slikanice ali brali pravljice. To je dobra naložba za naprej! Fotografija, ki so nam jo poslali iz tržiških vrtcev, je res iz pred novoletnega časa, ki je že krepko mimo; vendar pa je blizu slovenski kulturni praznik, ko bomo malo več slišali tudi o knjigah. • Foto: Aljaž Anderle S* NAVRT1L3AKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM Uganka, uganka, uganka Tokrat vam uganko zastavljajo mladi novinarji iz osnovne šole Orehek. Če ste dobro poslušali naš sobotni klepet, rešitev že veste. Kar pisala v roke, dragi prjateljčki, pa naslov še napišite (Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak), da bomo dobili vašo pošto. Komaj že čakam. Pozdravček od • Romane. Narisala Saša Kampič, 4. a r. OŠ Orehek <=?Anj 97.3 Ff) STIREO LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA Pisali ste nam: Anja Križaj, Žiga Žižek, Jan Zavrl, j^ace Likozar, Matej Čop, Urška Korbar, Maruša £°bal, Urška Vavpotič, Zina Džamastagič, Anita £uPan, Jernej Zupan, Alenka Dolinar, Petra Jaberšček, Andreja Kunšič, Petra Kunšič, dru-8°šolčki iz Poljan, Sara Radej, Tjaša Jereb, Andrej Demšar, Vojko Dimitrijevič, Špela Dovžan, Mateja Govekar, Anja Marin, Uroš Zupane, Aleš Marcnk. Na izlet z Gorenjskim glasom vabimo Špelo Dovžan. ^ŠA DRUŽINA Kii'l!l<:LIK() potuje, mami rad. i m TA- POLONA Ml POMAGA \0 nalogah, jernej igra La°MET. /IGA KAD IGRA M4aI,AInii<- MARTIN SPI PRI KO OČKA NI. Vau_18a Žižek, l.b.r. OŠ Matije ^Uav /V,; barve s črnimi pikami. Njegov sijaj so poudarjali še sončni žarki, ki so vdirali skozi okno. Bilo je Rogovo kolo z osemnajstimi prestavami. Nekaj rasa sem vanj samo strmela, nato sem ga pograbila in se začela voziti po garaži. Vožnja je bila čudovita. Zdaj hodim v šesti razred. Kolo ima že nekaj časa sestrica, jaz pa sem. ca, Preddvor išla Smuči je bilo težko nesli na vrh hribu. Tečaj je potekal v dveh izmenah. Enkrat smo ga imeli dopoldne, drugič popoldne. Domu so se čudili, ker sem hodil po d vidi rut na dan. Trenirali smo tri ure. Navzgor smo se vozili z vlečnico. Tečaj je trajal en teden, ol> zaključku smo imeli tekmovanje. Imel sem startno številko 27. Ko sem prišel na vrsto, me je bilo kar mulo strah. Ko sem prišel v cilj, so rekli, da sem il je velik in močan. Lovec Nande je po neuspešnem čakanju v j> režali odšel na Lajnar, kjer je splezal na drog od žičnice. Po dolgotrajnem čakanju je v temi zagledal medveda. Ni kaj dosti takoj ustrelil je zima u.]e zima, barvaliJ ^Cali in sankali se homo, dobila novega, večjega. Vendar včasih še pogledam staro kolo; kolo, niče. Julija gremo na morje. Avgusta premišljeval, ampak ki sem ga prerasla, kolo, ki ga bo lep- hodimo v hribe. Septembra, grem v tretji (ga dne prerasla sestrica in za njo še razred. Oktobra, borno obirali grozdje. Novembra pada listje z dreves. Decembra bomo pričakovali darila. proti medvedu, in bil prepričan, da je medved obležal mrtev. Poklicali so lovca Braneta. Hrane je zjutraj odšel s svojim lovskim psom in drugimi lovci na Lajnar. A ko so prispeli do kraja, kjer nuj l)i ležal medved, tega ni bilo več. S pomočjo />sa so lovci sledili lavne madeže medveda. Po nekaj sto metrih se jim je zazdelo, da je medved verjetno še živ, zato je lovec Brane stekel po puško v avto. S puško je nadaljeval jiot /jo Druvhu. I nekem grmu je res poč'wal medved. Ko ga je posvetilo sonce izza Ratitovcu. se je povzpel na dve šapi in Hrane ga je trikrat ustrelil v predel grbe. Medved se je zvalil čez litih in, vstal, že />o nekaj minutah pa je mrtev obležal na tleh. Lrojcjo je dobil lovec Nande, saj je on prvi ustrelil medveda. • Anja Marina, 4. r. OŠ Sorica sneg, ves breg. "t8 "treh h*o dot dneve preživeli bomo. ze visijo svece, ko.-'«>volj bi sreče. fluorescenčno rumene je, bratec. Mogoče ga bo nekoč dobilo sestrična, mogoče ga bomo prodali ali pa ga bomo odpeljali na odpad. Vendar je nekoč bilo novo, bilo je moje j)rvo gorsko kolo, ki ga ne bom pozabila. Starega kolesa se bom vedno spominjala, saj sem z njim preživela veliko sončnih dni. Z njim sem se »•'—'•'" P" vasi, kol se spj&j vozi dvoja sestra. ,S/„.,/ fcolč bodo nekoč gotovo odpeljali na odpad in tam bo čakalo, da ga morda spremenijo spet v novo, bleščeče kolo. • Urška Korbar, 6. a r. OŠ Gorje Smučarski tečaj na Površnici Med božično novoletnimi /točilnicami je športno društvo Dražgoše pripravilo smučarski tečaj na Površnici. Naš trener je bil Gorazd Jelene. I čil nas kako se vozi smuk in podobno. • Gašper, Jasmin in Robi, 2. a r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Mladost Ko se vdfiif, ne veš, da s/)loli živiš. Imajo radi te vsi, saj le majhna stručka si. Vsi te po rokah, valjajo, te s hrano bašejo, ti starši vedno govorijo, da za tebe le živijo. Ko odrasteš v dekle, vedno starše nekaj žre, tO in oni ti težijo, te nikamor ne pustijo. Ce bi oni vedeli, da zame so prijatelji, da znam sama jnizit nase, če dovolj zaupam vase. NAGRAJENA PE5EM Računalnik Računalnik je zares nabrit, z njim se da celo učit. Dolgčas mu nikoli ni, čeprav ves dan sedi. Računalnik je za vse ljudi, z njim se da igrat. Za tiste bolj zgovorne je pa irc za klepetat. Kako lepo, oh, internet, vrlih- res je tu naš svet. Tudi email tukaj ni problem, vse po pošti lahko izvem. II indons, Dos, aha, to je zabava, računalniška. Vsak ho našel zase kaj, groza, kakšen direndaj. • Špela Dovžan, 5. r. OŠ Mojstrana AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerfem LAŠKA GODBA Pozdrav prijateljem, melodija avtorjev Ivana Prešerna in Vinka Strucla je med drugim simbolično zadonela sredi Vaduza... Slovenske koračnice so odmevale po glavni ulici Vaduza v kneževini Liechtenstein, ko so Laške mažoretke in za njimi godbeniki Pihalnega orkestra Laško prikorakali na osrednje prizorišče pavilijona pred mestno hišo... Laška pihalna godba deluje 137 let in začetki segajo v leto 1862, ko se je iz francoske vojaške godbe vrnil Franc Klepej in z nekaj instrumenti začel z rednimi vajami. Ob podpori Cementarne Laško je zaživela glasba, koW zvesta spremljevalka občanov, skozi obdobja so se zvrstilo preko deset različnih imen godbe, številne generacije glasbenikov in 17 dirigentov; sedaj jo tretje leto vodi Ivan Medved, poklicni glasbenik, pomočnik poveljnika orkestra Slovenske policije. Največji vzpon godba beleži po letu 1975, ko se je začela krepiti z učenci Glasbene šole Laško. Še večji vzpon se je pokazal, ko je pokroviteljstvo prevzela Pivovarna Laško, ki je omogočila nakup instrumentov in uniform ter odprla pot promocijskim nastopom, ki v sodelovanju s pivovarno segajo širom domovine, pa tudi v tujino. Godba združuje 53 aktivnih članov, predsednik godbe je Jože Sadar. V okviru godbe uspešno deluje že osmo leto mažoretna skupina pod vodstvom Majde Marguč. Ob 135-letnici delovanja je Godba na pihala Laško posnela svojo prvo kaseto in zgoščenko. V tekmovanju slovenskih godb na pihala so laški godbeniki dosegli v tretji teževnostni stopnji leta 1997 zlato listino in v drugi težavnostni stopnji leta 1998 srebrno plaketo. Pred kratkim smo na TV Slovenija pre-mierno videli polurno oddajo, ki je bila posneta v okolici starega gradu Laško. Dejavnost je organizirana v okviru Kulturnega društva Laška pihalna godba, ki ga je ustanovil Jože Ojstršek pred 10 leti. Godba ima letno 80 samostojnih nastopov; med vidnejše nastope sodijo koncerti v Pliezhausnu, Mionici, Trsteniku, Vrbovcu, Varaždinu, Poreču, Opatiji, Portorožu, Ljubljani, Lipici in seveda v domačem Kulturnem centru ter na vsakoletni turistični prireditvi Pivo cvetje v Laškem. Laške godbenike je glasbena pot popeljala tudi v Liechtenstein, kjer je zaigrala na koncertu ob 5. obletnici Slovenskega društva dr. France Prešeren v kneževini Liechtenstein in ogrela dlani in srca občinstva... • D.P., foto: D.P. TV KRANJSKA Dokomentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Program za poletje Ansambel Borisa Razpot-nika, ki bo letos predvidoma oktobra proslavil 10-letnico, trenutno predstavlja svojo zadnjo zgoščenko na radijskih postajah. Boris Razpotnik pravi, da na ta način tudi širijo krog poslušalcev in se hkrati pripravljajo na poletno sezono. Sicer pa ansambel, ki ima redno vaje vsak teden pri Borisu doma na Rodici, pripravlja tudi nove skladbe. Kar nekaj skladb za snemanje se je tako že nabralo. Vse pa bodo seveda obogatile tudi poletni program in njihove nastope po različnih krajih. Mimogrede, kar lepo se polni koledar njihovih nastopov, zato velja no odločite in jih pokličete. Pravo ime za dogovor je Boris Razpotnik, pokličete pa lahko tudi na telefon 061/723-548. Minuli teden so nastopili v Laškem na dobrodelnem koncertu za obnovo kulturnega doma v Laškem, ki so ga lani pred koncem leta prizadele poplave. In kako doživljajo začetek letošnje sezone nastopov in praznovanja desetletnice. Različno. Vodja ansambla Boris Razpotnik si želi, da bi v ansamblu še naprej bilo takšno delovno razpoloženje, kot je zdaj in da bi jim vreme čez poletje ob koncu tedna bilo čimbolj naklonjeno, tako njim kot prirediteljem. Sicer pa ima Boris trenutno kar precej opraviti tudi okrog poltretji mesec starega prvorojenca Luke. Menda se Luka zelo uspešno kosa z ansamblom na vajah in dokazuje, da tudi njegov glas ni in ne bo kar tako. Boštjan, Robi in Igor so se odločili za izpopolnjevanje nemščine, Zoran in Rok večkrat zavijeta na smučišča, Renata pa nadzornic zadnja aiai lovanjska dela. Izvedeli pa smo tudi, da Boris vneto peče piškote in se pripravlja na peko torte velikanke, ki bo tako velika, da bo dobil kos vsakdo, ki bo prišel na praznovanje 10-letnice ansambla. Ansambel Borisa Razpotnika, ki bo jeseni praznoval 10-letnico, pa bo 6. februarja na stopil, tudi na 15. Mengeški mareli. GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za Borisa Razpotnika Ime in priimek.................................................................................................... Naslov......................................................................Pošta................................ Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: PODLANEC Zanima me moja nadaljnja življenjska usoda, in sicer: zaprosila sem za novo službo, sicer nisem brezposelna, ali bom sprejeta? Posel je mnogo zahtevnejši od sedanjega in je tudi izven domačega kraja. Ali naj sprejmem ta izziv, kako mi kaže za naprej in ali bom sposobna opravljati novo delo? Zanima me še zdravje, šolanje in odnosi v službi kot tudi izgledi v ljubezni in nadaljnja zveza z nekom, ki si ga zelo želim. Hvala lepa za odgovor. ARION: Ste izredno bojevita, drzna, vztrajna, odločna in močna osebnost, ki ji uspeh veliko pomeni. Vsekakor hočete doseči svoj položaj, za katerega menite, da vam pripada, na vseh področjih življenja, tudi v službi. Niste polovičar, za uspeh se boste znali bojevati in si ga boste tudi prislužili. Službe, ki jo imate sedaj, ne tvegajte, dokler niste popolnoma prepričani, da ste v novi sprejeti za določen čas. Izziv vsekakor sprejmite, kajti življenje brez izzivov za vas nima prave vsebine. V vas se skriva velik erotičen naboj, ste izredno privlačni za nasprotni spol in mogoče še sami ne veste, da lahko pravvi diktirate pravila medsebojne igre na ljubezenskem področju. Največ energičnosti in bojevitosti boste imeli v času od februarja do aprila in ponovno junija, ko se bo v vašem znamenju zadrževal Mars, ki je vaš dvojni vladar. V tem času ne bodite napadalni, ne tvegajte nobenih novosti, kajti kaj hitro bi lahko bili v zablodi. Najbolj idealen čas za vse vrste aktivnosti in odprta pot se vam kaže v juliju, takrat boste polni energije in vaša moč bo nadpovprečna. Vaš organizem je močan, vendar vseeno skušajte z bolj zdravo prehrano (zelenjavni in sadni dnevi) in kakšnim postom ob pitju vode ob polni luni, prečistiti organizem. Skupaj s tem skušajte preiti tudi bolj na ribe, kar se mesa tiče, uživajte izključno jedi, soljene z morsko soljo in kuhane z olivnim oljem. Najbolj se pazite prehladov, občutljivo bo celotno okostje, sklepi, tudi zobje. Oblačite se toplo, bodite veliko na svežem zraku. Glede zdravja se ne kažejo bistvene težave. Želim vam vse dobro. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:....................... Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 40001 Kranj, Zoisova I. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTO. CANKARJEVA 8. CELJE TEL. 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE TEL.: 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJEGA RADIA LOGATEC 1. Mehanika Peljhan Idrija (065/73131, 73121, 71685) in Postojna (067/200820 & 200821) Vprašanje: Katere blagovne znamke vozil zastopajo? Nagrada: Gumijasti avtotepih 2. OPTIKA PRIMC, Cesta na Klanec 3/a, Kranj, 064-324-465 Vprašanje: Delovni dan, ko je Optika Prime zaprta popoldan? Nagrada: darilni bon 4.000 SIT Odgovore pošljite do sobote, 30. 1. 1999, NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 10. 1. 1998: - PE MODIANA, Ljubljana Vič: Polonca Štemberger, Ilirska Bistrica - Uredništvo ČASOPISA 99, Logatec: Denis Pajnič, Kočevje Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel. 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 &91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja ekskluzivno pri: ZLATI ZUOKI p.p. 46, 61410 Zagorje TUDI DRUGJE JE LEPO ANKETA; NASLOV: Turizem v Tržiču in okolici Namne: Raziskava - dodatke k seminarski nalogi 1. STAROST_SPOL _ _ IZOBRAZBA OŠ SR VŠ VIS 2. Kako ocenjujete Tržič in okolico kot turističen kraj? (V oceni od 1 - 5)_ utemeljitev_ 3. Ali kaj pogrešate v samem kraju? Bi kaj dodali, spremenili? i.------------- e>o.o o i r.K«l~ • IrtkMta 14« 3. Kaj menite o naitiv,,,. -~^nikih, znamenitostih? So dovolj izkoriščeni?__;_ 4. Ali menite, da so kulturno, zgodovinske in turistične zanimivosti dovolj jasno prikazane turistom in domačinom? 5. Ali menite, da so objekti namenjeni domačim in tujim turistom jasno označeni z napisi - KAŽIPOTI? dovolj 6. Kakšna se vam zdi informiranost in promocija samega kraja navzven? 7. Katera prireditev Vam je v Tržiču najbolj blizu? 8. Ali ste turistične informacije že kdaj potrebovali? 9. Moj predlog za razvoj turizma v Tržiču Odgovore pošljite - RADIO TRŽIČ, Balos 4, za Tudi drugje je lepo do 28. 1. 1999. Hvala za sodelovanje, Janja Budič TA DOBRIH lO RADIA TRŽIČ MESNICA DOLHAR - Tržič - dolgoletna tradicija, priznana kakovost, mesto pestre izbire in pozornost do kupca... Na pustno soboto bodo odpotoval trije zvesti kupci na prijeten izlet (žrebanje bo 11. februarja za vse tiste, bodo potrdili zaupanje v višini nad 1.500 tolarjev...) . . K poslušanju in sodelovanju vas vabimo in pričakujemo spet 30. januarja o pol treh do takrat pa zvesto poslušajte frekvenci 88,9 in 95 MHz in pišite n naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Naše iskrene čestitke še Boštjan K. iz Škofje Loke in Janezu D z Golnika pa srečno vsem v imenu ekipe dobr'h 10. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. VVenner -Ti si mi luč v temi (3) 2. N. Kolšek - Cvetovi ajde (3) 3. H. Blagne - Pogrešam te (2) 4. S. VVeiss - Ti si ljubezen (8) 5. Mlada pot - Vedi, jokal se ne bom (2) 6. SANJA MLINAR - Nocoj (novost) 7. DUO KORA - Adelina (novost) 8. NUDE - Balon (novost) 9. DAN- D - Ko hodiš nad oblaki (novost) 10. JOLANDA ANŽLOVAR - Ximeroni (novost) KUPON TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišat-a: VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovi v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in taka da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 26, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 01.02.1999 tAMO 1NJIŠČE Popevke: 1. 2. 3. VILE, NE PUSTITE ME - skupina CMOK GLAS GORA - REGINA JOLANDA BELA ŠKOLJKA ANŽLOVAR Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. LAURE NI VEČ -MIRAN RUDAN 2. LJUBEZEN JE K.RJVA ZA VSE - ans. NIKA ZAJCA Nz - viže 1 TOPLO DOMAČE OGNJIŠČE - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2. NIMA CAJTA - ŠALEŠKI FANTJE 3 MLADI VESELJAKI - ans. ZARJA VAŠA PESEM |_ GLASUJEM ZA Popevko: Narotlnozahavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo ob 14.30 uri na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah: 88,9 in 95.00. Ker želimo oddajo popestriti, bomo tudi letos, seveda z vašo pomočjo, &® rali ansambel meseca. Za prvi krog smo izbrali le tri: ans. Ekart, an Zasavci in ans. Petra Finka. Izpolnjene kupone pošljite na naš naši Radio Tržič, Balos 4, "za Kolovrat domačih". Posebej pa vas vabim k poslušanju oddaje v nedeljo, 31. januarja, praznujemo 5. (peto) obletnico "Kolovrata domačih". ko Lep pozdrav in nasvidenje čez teden voditelj oddaje: Marijan * dni-Murk" KUPON Moj naslov: Ansambel: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: Majo ~r~x.;,i Šmartno v Rožni dolini 39 a, 3201 Šmartno v n^i dolini' Lucija Razdevšek, DvoržaKuvc o . 9000 Maribor in Robi Motoh, Cankarjeva 3, 3310 Žalec. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. Izn ežite, KUPON ŠT. 3 1. ans.MODRI VAL - Primorske kelnarce 2. VESELE ŠTAJERKE & VILI RESNIK - Podajmo si roke 3. ans. LAUFARJI - Narobe svet 4. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Ančka 5. FRANC FLERE - Za tvoj najlepši dan (novi predlog) BAZEN - SAVNA Del čas Na kresu 25, Železniki K^ft UK 'el.: 064/646-381 tor., čet., od 15. - 22. ure in ob sob. ter ned. od 10. - 20. ure totinkA UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canyoning - Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Naši alpski smučarji in smučarke so pred odhodom na svetovno prvenstvo v dobri formi in polni načtov GORENCIV VAILU PRIČAKUJEJO TUDI KOLAJNE Seveda si največ obetajo Mojstrančan Jure Košir, Blejka Špela Pretnar in Škofjeločanka Nataša Bokal, ki so na zadnjih tekmah osvajali mesta prav pri vrhu ■ Zadnji hip v reprezentanci Mitja Valenčič s Spodnjega Brnika in Grega Sparovec z Jesenic Ljubljana, 26. januarja - Toliko optimističnih besed, kot smo jih novinarji slišali na včerajšnji tiskovni konferenci naših alpskih Bučarjev in smučark, nam ti niso izrekli že precej časa. Celo *ncna kriza v Smučarski zvezi Slovenije je bila potisnjena v Rnar °2s"lje, direktor alpskih disciplin in alpskega smučarskega sklada Tone Vogrinec pa se je pohvalil celo z nekaj novimi sponzorji (med nJ»mi Luko Koper, Krko...), ki so jih v zadnjem času navdušili uspehi "asih fantov in deklet, še posebej seveda zmagovalca Kranjske Gore ,n Kitzbuehla Jureta Koširja. Prva bodo na pot proti prizo-r,sču letošnjega svetovnega Prvenstva v ameriškem Vailu že dan es odpotovala dekleta. To f5?° ^pe,a Rračun, Anja Kalan l7e Alpetour Škofja Loka) in Jjojca Suhadolc (SD Vrhnika). Te Da|SmUČarke bodo namreč nasto-icj v.smuku 'n superveleslalomu, Doer si na^a ekipa sicer ne obeta ^seganja prav po najvišjih mes-> načrtujejo pa vsaj eno uvrsti-rZ med deseterico in dve do Petnajstega mesta, sta ^ V na^em ženskem taboru lorn1J° na s'a,ornistke in velesla-■nistke, saj imamo trenutno v *lP' dekleta, ki prav vse lahko Režejo v sam vrh. To so: Nataša S? ■ 1 saj se za četrto mesto f0!e8 Urške Hrovat, Špele Pre-k\'m Nataše Bokal potegujejo ^Alenka Dovžan, Mojca Suha-v Špela Bračun. Tekmovalke lu/ ničnih disciplinah bodo čez ° odpotovale 1. februarja. Tako dekleta kot fantje odha- Mitja Valenčič se je zli. mestom izkazal na nedeljskem slalomu v Kitzbuehlu in se zadnji hip uvrstil v slovensko reprezentanco. jajo v Ameriko z željo po osvojitvi medalje. Veseli bomo, če se načrti uresničijo, če pa se ne bodo, tudi ne bomo "crknili"," je na kratko cilje reprezentance strnil Tone Vogrinc. S kar nekaj poškodbami se v tej sezoni ubada vodstvo naših moških reprezentanc, saj v ekipi zaradi poškodbe in operacije še ni Andreja Miklavca, prav tako manjka "hitri" Peter Pen, pred kratkim pa se je poškodoval še Jure Košir po zmagi v Kitzbuehlu in pred SP Imam občutek, da lahko vse premagam! "Ko enkrat zmagaš, ti to da veliko volje in energije tudi za naprej. Hkrati to pomeni tudi Potrditev, da si sposoben to res narediti. Če ne bi zmagal v Kranjski Gori, verjetno ne bi Zrnagal tudi v Kitzbuehlu. Počutim se super, zelo močnega, Saj vem, da je moje smučanje v te>n trenutku v primerjavi s ^atomsko konkurenco eno najboljših. Dobil sem občutek, da l^hko vse premagam, in mislim, ^ mi bo to pomagalo tudi v Afneriki." ALPSKO SMUČANJE SUPER . G ZAHODNE REGIJE ^issh^' 261 JanuarJa - v soboto, 23. januarja, je bil v avstrijskem Zahod acnu superveleslalom za mlajše in starejše dečke in deklice na sm x-rc&'Je za P0*48' zavarovalnice Triglav. Proga je bila postavljena ki ;e ucišču Enzianboden, tekmovanje je potekalo pod vtisom zapleta, strjnj,n,asta' zaradi postavitve proge, s katero se nekateri treperji niso ^enir ^ da ne zagotavlja varnosti tekmovalcev v zadostni meri. teren uSO' da Je postavljena neustrezno, vsebovala pa je tudi dva Pr0p skoka, kar za mlajše starostne kategorije še ni sprejemljivo. srrm£° So.sicer popravili, kljub temu pa so svoje tekmovalce trenerji TekJ^kih, klubov Radovljice, Tržiča in Bohinja umaknili s starta. te£av 0valci, ki so na tem terenu že trenirali, pa so jo presmučali brez 3. M^u,tati' st. dečki: 1. Tomaž Lipušček (BI), 2. Matevž Menčak (Rad), (&lD?Yiribar (B,T)' st deklice: t- MoJca Ferk (Jes)> 2- Petra Robnik Grnaj • Polona Razinger (Jes), ml. dečki: 1. Andrej Križaj, 2. Grega 2. u{.'d?' 3- Mar*o Koblar (vsi BID), ml. deklice: 1. Katja Hafner (Ble), dleJa Terseglav (Jes), 3. Alenka Kurner (Ble). • D. K. ^PERVELESLALOM %A POKAL RADENSKE Sre^1?' 26. januarja - Mladi smučarji iz vseh slovenskih klubov so se v bil0 tr t- JanuarJa> prvič pomerili v superveleslalomu na Kopah. To je " Je W\ tekmovanje v sezoni za pokal Radenske, končno uvrščenih t i« _? ^3 mlajših dečkov in deklic. Ker so se s hitrimi disciplinami, dv0(je suPerveleslalom, srečali prvjč, so bili vsi tudi predhodno na sta Dnevnem treningu na istem smučišču. Zmagovalca prvega super G WoTa,a Andrej Križaj iz Blejske Dobrave, ter Anja Valjavec iz cleclciV ■' V kupnem seštevku točk pa po treh tekmah med mlajšimi pgr Bleddi Matic PaJnik iz Črne, med deklicami pa Alenka Kurner iz Oa^^ti, dečki: 1. Andrej Križaj (BID), 2. Matic Pajnik (Črna), 3. "Vražje Škojjeločanke" (na sliki Anja Kalan, Špela Bračun, Nataša Bokal) proti Ameriki ne odhajajo čisto brez skrbi, vse pa si želijo prav v Vailu pokazati se v najlepši luči in doseči svoje najboljše rezultate. Tudi Mojstrančanka Alenka Dovžan si po bolezni spet obeta povratek med najboljše. eden izmed mladih upov, Tržičan Andrej Jerman. "Želim si, da bi bile na tekmi regularne razmere za vse tekmovalce, in da bi našim fantom dobro služilo zdravje. Optimizma nam ne manjka," je poudaril trener Janez Šmitek. Medtem ko reprezentante v hitrih disciplinah: Jerneja Koblar-ja (SK Bled), Aleša Brezavščka (SD Dovje - Mostrana) in Grega Sparovca (Jesenice) te dni v Ameriki čakajo še zadnji pomembni treningi, pa se bodo slalomisti in veleslalomisti na nove napore najprej pripravljali v Portorožu, nato bodo imeli nekaj dni počitka, 2. februarja pa bodo odpotovali proti Vailu. V slalomsko ekipo so se uvrstili: Jure Košir (ASK Kranjska Gora), Drago Grubelnik (SK Branik), Mitja Kune (SK Črna) in mladi član SK Triglava iz Kranja Mitja Valenčič. Prav Mitja je bil v reprezentanco izbran tik pred zdajci (iz nje je "izrinil" Matjaža Vrhovnika), saj je v nedeljo navdušil z odličnima vožnjama in končnim v Kitzbuehlu. • V. Stanovnik, foto: T.Dokl Wn7 ^arkič (Trž); deklice: 1 3- Tjaša Jan (obe Bled). Anja D. K. Valjavec (Rad), 2. Alenka S IVI U C A RS IC1 TEKI ŠTAFETA PLANICE Z OSMIM NASLOVOM SAMA NA PRESTOLU Planica, 26. januarja - Člani športnega društva Planica so rešili zagato Smučarske zveze Slovenije, ki nikakor ni našla prireditelja drugega dela državnega prvenstva v smučarskih tekih in kot izkušeni organizatorji brez težav, v idealnih razmerah v okolici planiške velikanke izpeljali preizkušnjo štafet in posamične preizkušnje na 30 km za člane in 15 km za članice. In prav domačini, tekači domače Planice so bili glavni zvezdniki sobotnih štafet, saj so Joško Kavalar, Matej Soklič in Aleš Novak z lepo prednostjo osvojili še osmi zaporedni naslov državnih prvakov v štafeti. Na 3 x 10 km dolgi progi, na kateri ie prvi tekač tekel v klasični tehniki, so dosegli čas 1.19:42, pred Valkartonom iz Logatca so si pritekli kar 4:47 minute prednosti. Tretji so bili mladi tekači Olimpije iz Medvod (Mehle, Ponikvar, Brvar), ki so dolgo časa držali celo drugo mesto. Druga štafeta Planice (Lah, Šmehil, Dolhar) je bila četrta. Med dekleti so bile najhitrejše mladinke Olimpije (sestri Ines in Tina Hižar, Renata Podviz), ki so imele bolj izenačeno zasedbo kot Jub Dol. Bronasto medaljo pa so v Kranj in okolico ponesle tekačice Merkurja (Maja Benedičič, Lea Zupan, Nika Jelene). Med starišimi mladinci so zmaglai tekači Olimpije (Jesenovec, Okršlar, Šiler), med mlajšimi mladinkami Corning Vrhnika in mlajšimi mladinci Valkarton Logatec. V nedeljo na srednji razdalji na 30 km prosto je bilo zanimivo, kot že dolgo ne, saj smo bili priča redkemu biatlonsko-tekaškemu obračunu. "To bo tekma resnice za slovenski tek," je že teden dni nazaj menil Marko Dolenc. Resnica se je pokazal že pred desetim kilometrom, ko je na vmesnem času Dolenc že nadoknadil uvodni finiš Blejca Mateja Sokliča. Do cilja težke selektivne proge na počasnem snegu, saj je bilo na startu ob 9. uri minus 10 stopinj, je Ljubljančan, ki je že imel sedem naslovov državnega prvaka, prednost konstantno povečeval, kar do 1:43 minute. "Imel sem manjšo krizo v tretjem krogu, takrat pa sem tudi napravil največjo razliko proti Sokliču. Dobro sem pripravljen, v biatlonu pa nikakor ne zadenem tarče in mi dober tek nic ne pomaga," je povedal tekač Brda, ki je 30 km zmogel v času 1:15:46,4. "Preveč me je zeblo, tekli bi lahko pozneje na soncu," je bil redkobeseden poraženi Matej Soklič (Planica). Kljub zdravniškim priporočilom se teku na svoji zemljici, del posesti, na kateri poteka proga, je Kavalarjevih, ni mogel odreči njihov Joško. V boju za tretje mesto (zaostanek za Dolencem +3:00 minute) je bil le malenkost hitrejši od Gorjana Tomaža Žemve (+3:07) iz močne biatlonske sredine z (naj)boljšimi tekači, a za biatlonce (pre)slabimi strelci. Peti je bil tekač iz Logatca Jože Petkovšek, šesti pa njegov soimenjak, biatlonec Poklukar iz Gorij. Osmo mesto je pripadlo A reprezentantu v tekih Alešu Novaku (Planica), doma iz Gozd Martuljka, deseto Metodu Močniku (Celciat Kamnik), enajsto pa biatlonskemu reprezentantu Gašperju Grašiču, dvanajsto Gabru Lahu (Planica). Premoč med dekleti je na 15 km razdalji z desetim naslovom kronala Kamničanka Andreja Mali (Jub Dol, čas 43:43), kar je njen tretji zaporedni naslov. V boju za drugo mesto je imela njena klubska kolegica Petra Majdič (+1:21), branilka naslova, že lepo prednost pred Tejo Gregorin (Ihan, +1:22), pa je s padcem v spektakularnem spustu v zadnjem delu izgubila skoraj vse. Spela Strasser (Planica) je bila četrta, sedma pa Ingrid Kobler, prav tako tekačica Planice. "Za svetovno prvenstvo v Ramsauu naslednji mesec imata izpolnjeno normo le Matej Soklič in Jože Kavalar, tekačici pa Andreja Mali in Nataša Lačen, ki počasi okreva. Upam, da se bo na ICC pokalu pridružil še kdo." je naslednje tekaške cilje napovedal trener A reprezentance Marko Gracer. Naslednji teden sta na Gorenjskem napovedani dve tekaški prireditvi, v nedeljo. Na Pokljuki bo peta tekma Emona pokala, organizator JUB Dol. Med Kranjsko Goro (start 10.00), Planico in Ratečami pa tek za pokal Novic za tekače vseh starosti, ki bo skupaj z Bohinjsko smučino, Tekom treh dežel (14. februarja) na Tromeji (Peč) in še enim tekom v Planici štel v posebni seštevek pokala. • M. Močnik SMUČARSKI SKOKI PRIMOŽ ZUPAN URH ODLIČNO Schonwald, 23. - 24. januarja - Na dveh tekmah alpskega pokala v Nemčiji so se odlično odrezali slovenski skakalci in nordijski kombinatorci. Na tekmovanju je nastopilo več kot 160 skakalcev iz alpskih držav. Daleč največ uspeha je imel Primož Zupan Urh, ki je bil v soboto drugi, v nedeljo pa je dosegel že tretjo zmago v tem tekmovanju. Rezultati: sobota: 1. Primož Zupan Urh (Triglav) in Igor Medved (Ilirija Feršped), 7. Blaž Bilban (Dolomiti), 8. Grega Bernik (Triglav). Nordijska kombinacija do 20 let: 1. Jure Kosmač (Alpina Žiri), mladinci do 18 let: 2. Andrej Jezeršek, 3. Marko Šimic (oba Triglav). Nedelja: 1. Primož Zupan Urh (Triglav), 5. Igor Medved (Ilirija Feršped), 6. Matic Zelnik (Triglav). Nordijska kombinacija do 20 let: 5. Jure Kosmač (Alpina Žiri), mladinci do 18 let: 2. Andrej Jezeršek, 3. Marko Šimic (oba Triglav). • J. Bešter ZMAGA MIHU RIHTARJU Gallio, 23. • 24. januarja - Slovenski skakalci so odlično nastopili na dveh tekmah kontinentalnega pokala v italijanskem Galliu. V prekrasnem spomladanskem vremenu je nastopilo 63 skakalcev iz 15 držav sveta, razen velesile Japonske. V obeh dnevih je točke dobilo po šest slovenskih skakalcev. Najboljši izmed njih pa je bil Kranjčan Miha Rihtar, ki je v soboto ugnal vso konkurenco v nedeljo pa je zasedel še vedno odlično peto mesto, ki ga je delil z mnogo bolj znanim Robertom Cekonom, tudi preostali so imeli lepe uvrstitve, posebno Bine Norčič, ki je bil peti in sedmi. Rezultati: sobota: 1. Miha Rihtar (Triglav), 2. Roberto Cekon (Italija), 5. Bine Norčič, 17. Urban Franc, 18. Milan Živic, 21. Gašper Cavlovič (vsi Triglav); nedelja: 1. Ville Kante (Finska), 5. Miha Rihtar, 7. Bine Norčič (oba Triglav), 9. Grega Lang (Trifix Tržič)... J. Bešter BENK0VIČ NAJBOLJŠI V SEBENJAH Sebenje, 23. - 24. januarja - SK Trifix iz Tržiča je pod pokroviteljstvom "Hribar Blesk" organiziral dve tekmovanji za pokal "MIP" pionirjev do 14 let. Na 50 m skakalnici je oba dneva slavil Mengšan Rok Benkovič. V sklopu tekmovanj so izvedli tudi državno prvenstvo v nordijski kombinaciji za pionirje do 14 let, kjer je slavil Mislinjčan Dejan Plevnik. Sobota: 1. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Dejan Plevnik (Mislinja), 3. Tadej Vegelj, 4. Jure Kurner, 5. Gašper Mlinar (vsi Alpina Žiri). Nedelja: i. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Dejan Plevnik (Mislinja), 3. Jure Kurner, 4. Tadej Vegelj (oba Alpina Žiri), 5. Rok Urbane (Triglav), 6. Branko (Stara Fužina Bohinj). Državno prvenstvo NK: 1. Dejan (Mislinja); 2. Damjan Vtič (Zabrdje), 3. Jure Kurner (Alpina Žiri), 4. Anže Obreza (Mislinja), 5. Tadej Vegelj (Alpina Žiri), 6. Andraž Kern (Triglav). • J. Bešter ZMAGA V ILIRIJO Gorenja Sava, 23. januarja - SSK Stol iz Žirovnice je v skakalnem centru na Gorenji Savi organiziral tekmovanje za pokal "MIP" za dečke do 10 let. Nastopilo je 87 skakalcev, ki so se pomerili na skakalnici K 22 metrov. Pokrovitelji tekmovanja je bila Cedevita iz Ljubljane. Rezultati: 1. Luka Brnot (Ilirija Feršped), 6. Andraž Jurca (Alpina Žiri), 10. Matej Jerman (Trifix Tržič), 11. Erik Penič, 12. Matej Jaki (oba Triglav). • J. Bešter ATLETIKA UMNIKOVA SPET ČEZ ŠEST METROV Kranj - Atletinje in atleti kranjskega Triglava so minuli konec tedna nastopili na treh tekmovanjih. Na državnem dvoranskem prvenstvu za pionirje in pionirke v Celju sta se najbolj izkazala Maja Kalan s petim mestom v skoku v daljino (483) in David Celar, ki je bil v isti disciplini osmi (531). Na sobotnem atletskem mitingu v Ljubljani je Marcela Umnik skočila v daljino 6,15 metra in se uvrstila na drugo mesto, za Ksenijo Predikako iz ŽAK Ljubljana, ki je bila pet centimetrov daljša. Špela Voršič je bila v troskoku tretja z novim osebnim rekordom (11,37), Tjaša Ovniček pa četrta v skoku v višino (160). V konkurenci mlajših mladink je bila Neža Sagadin druga v skoku v daljino (516), Eva Sede j v isti disciplini tretja (511) in še šesta v teku na 60 metrov (8,42), Špela Zevnik peta v skoku v višino (150), Anja Ažman peta v teku na 60 metrov (8,42) in Špela Voršič šesta v teku na 60 metrov z ovirami (9,46). Na atletskem mitingu v nedeljo v Novi Gorici se je Tina Murn v teku na 60 metrov uvrstila na drugo mesto (7,71), Rožle Prezelj je bil v skoku v višino tretji (207), Miloš Šakič sedmi v teku na 60 metrov (7,04), Matjaž Polak pa v isti disciplini osmi (7,06). • CZ. PLAVANJE V SOBOTO PLAVALNO TEKMOVANJE DR. FIG Kranj, 26. januarja - V soboto, 30. januarja, bo v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju mednarodno tekmovanje za najmlajše plavalce. Plavalni klub Triglav Kranj, sicer znan po dveh mednarodnih tekmovanjih, junijskem za pokal Kranja in novembrskem Špelinem memorialu, je sobotno tekmo poimenoval Dr. Fig. Razloga za to sta dva: bližina slovenskega kulturnega praznika, ki bo ob letošnji 150-letnici pesnika dr. Franceta Prešerna v njegovem mestu še slovesnejši; in dejstvo, da je tekma namenjana otrokom. O Prešernu kroži anekdota, da je bil med kranjskimi otroki zelo priljubljen, saj jim je na ulici večkrat delil suhe fige, zato so ga tudi klicali doktor Fig. Organizatorji na sobotnem tekmovanju, ki se začenja ob 11. uri, pričakujejo več kot tristo plavalcev, ki se bodo pomerili v vseh plavalnih disciplinah na 50 metrov, na koncu tudi v štafetah. Štafete pa bodo morali odplavati tudi njihovi trenerji in spremljevalci. Prijavljeni so najmlajši plavalci iz vseh slovenskih in nekaterih hrvaških klubov. • D.Ž. HOKEJ ODBOJKA ROKOMET DERBI BREZ ZMAGOVALCA, PRESENEČENJE V VEVČAH Jesenice, 26. januarja - V hokejskem državnem prvenstvu so gledalci videli kar dva derbija. Veliki derbi v dvorani Tivoli med Olimpijo in Acroni Jesenicami se je končal brez zmagovalca z rezultatom 1:1 (0:1, 0:0, 1:0). Jeseničani so tako že petič v letošnji sezoni ostali neporaženi na tekmah z večnim tekmecem. Trener Pavle Kavčič je znova dokazal, da je mojster svojega poklica, pri tem so mu obilo pomagali igralci, ki so njegove zamisli na igrišču povsem izpolnili. Uspeh je še toliko večji, saj so Jeseničani nasto-pli brez obolelega Andreja Razingerja in poškodovanih Kunčiča in Kastelica. Za veliko točko osvojeno v petkovem derbiju so zasluženi vsi igralci, še posebej pa vratar Gaber Glavič, ter mlada jeseniška napadalna trojka Milan Hafner, Grega Por in Boris Pretnar, ki je tudi dosegel odločilni zadetek. Za Olimpijo je izenačil Tomlak. V našem komentarju pred začetkom državnega prvenstva smo napisali, da bo v Vevčah izjemno težko zmagati. Naša napoved se je uresničila že ob prvi tekmi Slavije - Merkatorja na domačem ledu. Žrtev je bil Marc Interieri Bled. Očitno je za zunanje igrišče v Vevčah potrebno imeti določene izkušnje, ki pa jih mladi Blejci še nimajo. Zmaga Slavije s 5:1 je povsem zaslužena. Z izkušenim Stolbunom na čelu so Vevčani pokazali dopadljivi in zrel hokej. Blejcem ostane tolažba, da je do konca prvenstva še kar nekaj možnosti za popravni izpit. S prihodom trenerja Borisova in njegovimi izkušnjami, pa bodo lahko izkali priložnost na naslednjih tekmah. S tekmovanjem so v soboto začeli tudi v skupini, ki igra za uvrstitev od petega do osmega mesta. HIT Casino Kranjska Gora je doma zlahka odpravila z HDK Bled s 14:1. V drugi tekmi je kranjski Triglav Cloetta gostoval v Mariboru. Predvsem v prvi tretjini so Kranjčani igrali zelo dobro, v nadaljevanju pa je prišla do veljave večja izkušenost igralcev Maribora, ki so, okrepljeni tudi z ljubljanskim "upornikom" Juretom Vnukom, zmagali z 6:3 (1:1, 2:1, 3:1). V prvi skupni bodo nadaljevali z boji že nocoj. V Podmežakli pri Acorni Jesenicah gostuje Slavija Mercator, na Bledu pa bo tekma Marc Bled : Olimpiji. V sredo pa bodo igrali tudi v "spodnjem domu". Na Jesenicah bo zelo zanimiva tekma med HIT Casinojem in Mariborom, v drugi tekmi pa se bosta pomerila Triglav Cloetta in HDK Bled. • B. J. V Cavalezu so se včeraj začele zimske mladinske igre Alpe - Jadran HOKEJ JE NAJLEPŠA IGRA Tako pravi 16-letni Kranjčan Žiga Slavec, ki kot član hokejske reprezentantance zastopa barve Slovenije v Italiji Kranj, 26. januarja - Zimske mladinske igre Alpe - Jadran so na sporedu vsaka štiri leta, na njih pa nastopajo mladi iz Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije. V okviru tega tekmovanja poteka tudi hokejski turnir, ki se ga letos udeležuje tudi slovenska kadetska reprezentanca, fantje stari petnajst in šestnajst let. Poleg sedaj že tradicionalne udeležbe na neuradnem svetovnem otroškem hokejskem prvenstvu v Kandi je to za mlade hokejiste prva priložnost, da nastopijo kot slovenski reprezentantje. Letos je glavni trener naša ekipe Valerij Šahraj, njegov pomočnik pa je trener kranjskega Triglava Gorazd Drinovec. V ekipi je triindvajset fantov, med njimi tudi precej Gorenjcev. Iz ekipe Acroni Jesenic so Anže Bergant, Aleš Remar, Jaka Mauko in David Rodman, z Bleda so Matevž Burja, Denis Radič, Anže Krivec, Marjan Manfreda, Matej Mišic in Miha Željan in iz ekipe kranjske Cloette Triglava Gregor Kert, Aleš Jauh in Žiga Slavec. Žiga Slavca sem tik pred odhodom na turnir poprosila tudi za kratek pogovor. Da si pri šestnajstih že v reporezentanci, si gotovo moral z igranjem hokeja začeti že zelo zgodaj? "Ja, ko sem bil star tri leta, je oče tako mene kot dve leti starejšega brata Primoža peljal v kranjski hokejski klub. Takrat je bilo v Kranju še malo hokejistov in vsi smo trenirali v isti ekipi. Kasneje, ko je prišlo v klub več fantov, se je hokej v Kranju začel hitro razvijati in sedaj ima klub vse selekcije, od najmlajših do članov." V Kranju se imajo mladi možnost odločati za veliko športov. Kako to, da vztrajaš ravno pri hokeju? "Zame je hokej najlepši šport. Igra je hitra, dinamična, kolektivna. Všeč mi je, ker imam v ekipi veliko prijateljev, skupaj treniramo, hodimo na tekme, na priprave. Rad sem v družbi, ravno zato mi individualni športni niso tako zelo všeč." Za uspehe je treba trenirati vsak dan, ob koncu tedna pa vas fante čakajo še tekme. Kako ti to uspeva ob šoli? "Sedaj hodim že v drugi letnik kranjske gimnazije in kljub temu, da veliko treniramo, lahko uskladim oboje. Ko sem na treningu, pač treniram, ko se posvetim šoli, mislim na šolo. Nekaj prostega časa kljub temu še ostane in če je le možnost rad tudi smučam, tečem na smučeh, igram tenis...." Kranjski klub ima vedno več odličnih mladih igralcev in tudi v državnem prevenstvu pri mlajših selekcijah ste pri večini prav pri vrhu. Kaj ti pomeni, da si izbran tudi v slovensko kadetsko reprezentanco za turnir na igrah Alpe - Jadran? "Seveda mi to da sem zbran v reprezentanco precej pomeni, imam tudi upanje za naprej in seveda sedaj še laže treniram. Upam, da bom nekoč tudi v mladinski in - če se bodo kdaj uredile tudi razmere z ledom v Kranju, saj ga na sejmišču dobimo med zadnjimi in "izgubimo" med prvimi ekipami - bomo morda v Kranju imeli tudi boljšo domačo člansko ekipo in bomo Kranjčani laže nastopali tudi v slovenski članski reprezentanci." Kako misliš, da bo v Italiji? "Težko je reči, kaj lahko pričakujemo na turnirju, saj se naša ekipa, se pravi slovenska reprezentanca, pred odhodom na turnir ni niti zbrala skupaj, kaj šele, da bi imeli skupne priprave. Kljub temu se veselim nastopov." • V. Stanovnik, foto: T. Doki LOCANI NAVDUŠILI NAVIJAČE PORAZ ELVO BLEDA Škofja Loka, 26. januarja - Čeprav je bilo vnaprej jasno, da rokome-taši škofjeloškega Terma v četrfinalu pokala Slovenijije proti prvakom, ekipi Pivovarne Laško, nimajo možnosti za zmago, se je v soboto zvečer v hali Poden zbralo veliko število ljubiteljev rokometa. Uživali so ob "evropski" igri Celjanov in ob veliki borbenosti domačih rokometašev. Na končuje bil rezultat srečanja 22:34 (7:20) za Pivovarno Laško. Pri domačih se je izkazal novinec v ekipi Voica, ki je dokazal, da so Ločani za nadaljevanje prvenstva dobili, kar so najbolj potrebovali: učinkovitega strelca. Romun je namreč Celjanom zabil kar sedem golov in bil tako tudi najboljši strelec srečanja. Pri Celjanih je največkrat, šestkrat, zadel Stefanovič. Za rokometne ligaše se bo tekmovanje v spomladanskem delu začelo konec tega tedna, le rukometaši Terma bodo že danes ob 20. uri igrali prvo tekmo. V dvorano na Poden znova prihaja ekipa Celja Pivovarne Laško, ki jo konec tedna v Volgogradu čaka prva četrtfinalna tekma evropskega pokala. • V. Stanovnik, foto: T. Doki KOŠARKA JUTRI ZADNJE TEKME PRVEGA DELA Kranj, Škofja Loka, 26. januarja - Minulo soboto so košarkarji v Ligi Kolinska odigrali predzadnji krog prvega dela. Igralci Loka kave, ki so si že pred tem zagotovili nadaljevanje tekmovanja med najboljšo Šesterico, so tokrat na gostovanju pri Krki izgubili. Rezultat je bil 100 : 59 (51:33). Ekipa Triglava, ki je tokrat doma gostila Pošto Maribor Branik, je nastopila z novim centrom, Hrvatom Nikšo Tarlctom. Kranjčani so zmagali 92:74 (36:34). Na lestvici je Loka kava obdržala šesto mesto, Triglav pa je deveti. Jutri, v sredo, Triglav gostuje v Postojni, Loka kava pa bo doma ob 20. uri igrala z ekipo ZM Lumarja. V 3. krogu drugega dela SKJL za ženske so igralke Odeje Marmorja gostile Imos Jezico ter izgubile 73:81 (38:40). Ločanke so na lestvici pete, jutri pa gostujejo pri Mariboru. • V.S. Bled, 26. januarja - Odbojkarji Fužinarja so v dvorani SEGS v Radovljici dokazali, da so upravičeno glavni favorit tudi za našlo državnega prvaka. Derbi kroga so odbojkarji ELVO Bleda začeli z mnogimi napakami, predvsem na sprejemu, in prvi niz gladko izgu bili. Po vstopu Lakote so Blejci zaigrali precej bolje in v drugem i predvsem v tretjem nizu prisilili goste, da so pokazali vse svoj^ znanje. Po porazu so odbojkarji ELVO Bleda padli na tretje mestft tokratni poraz pa ne pomeni še nič odločilnega, saj je le malo vef jetno, da bo v drugem delu ekipa Fužinarja še izgubila tekm ELVO Bled - Fužinar 0:3 (-4,-11,-15). Odbojkarji Titan Kamnika *> prekinili niz porazov. Po pričakovanju so brez večjih težav premij gali Šoštanj Topolšico (3:0 (12, 5, 5) in z novima točkama ohrani'1 stik z vodilno skupino ekip. Slabše kot prejšnji konec tedna so tokrat zaigrale tudi obojkafl Špecerije Bled. Ob velikem številu lastnih napak, b[ejske odboj karice niso mogle iztržiti niza proti izkušeni vrsti ŽOK MarSt Ptuja. Špecerija Bled ŽOK Marsel Ptuj 0:3 (-7, -10, -8). KlF porazu pa je Špecerija Bled ostala s štirimi točkami na 7. mestu. Oba gorenjska drugoligaša sta zabeležila novi zmagi. Vodilni Asft Triglav ni imel težkega dela na gostovanju v Portorožu. Triglava so za z gladko zmago s 0:3 (-8, -8, : 6) dokazali, da je bil PoraZ,j prejšnjem krogu le "slab trenutek". Veliko več dela pa so in** odbojkarji Termo Lubnika. V tekmi z Ljutomerom so sicer poved'' z 2:0, nato pa popustili in gostje so izenačili. Domači so v pete nizu le zbrali moč in dobili tekmo s 3:2 (6, 9, -8, -10, 12) te zadržali 7. mesto s 14 točkami. V moški konkurenci 3. DOL se nadaljuje "mrtvi tek" za vrh razpre delnice Prvačine in PneumaCenterMokronoga. Po Prest0.?n Lakote v prvo ekipo je očitno iz tega boja "izpadla" ekipa EL* Bleda II. Rezultati - Prvačina : Gostilna Jarm Kropa 3:0, Salo^ Anhovo II : Žirovnica 3:1, PneumaCenter Mokronog : Ten"11 Lubnik II 3:0, Logatec : Žurbi Team Kamnik II 3:1. ELVO Bled Ji je na četrtem mestu štirimi točkami zaostanka za vodilnimi-Žurbi team Kamnik II (10), 7. Gostilna Jarm Kropa (8), 8. Žirovn1' ca (8), 9. Bohinj (4), 10. Termo Lubnik II (0 točk). -L V ženski konkurenci 3. DOL je ekipa ASICS Kamnika vse blizJ. osvojitvi prvega mesta, saj ima že 6 točk prednosti pred najbližjim zasledovalci. Rezultati 13. kroga - Mladi Jesenice : Radio Mofl 3:0, ELVO Bled II : TPV Novo mesto II 2:3, ŽOK Partizan » Loka : Bohinj 1:3, Kemiplas Koper III : Šenčur 3:0, Kočevje, ASICS Kamnik 0:3. Vrstni red: ASICS Kamnik (26), MjJ Jesenice in Bohinj (20), ŽOK Partizan Šk. Loka (16), Kočevj* Kemiplas III; Piran in Radio Morje (14), TPV Novo mesto »n ELVO Bled (6), Brestanica (4) in Šenčur (0 točk). • B. M. NAMIZNI TENIS TRGOVKE BREZ TEŽAV DO ZMAGE ?nti Kranj, 25. januarja - V naprej odigranem srečanju 8. kroga I-so igralke NTK Merkur Kranj z rezultatom 6:0 premagale Istrabenz iz Kopra. Mlade in neizkušene gostje se niso mogle re . ' je upirati domači ekipi, v kateri so Polona Čehovin-Sušin, ?1gL Konečnik in Mirjana Lučič dosegle vsaka po dve zmagi. Mei'kur J vedno vodi s tremi točkami prednosti pred zasledovalkami. * ff KITAJEC XU-CHI - GORENJSKI PRVAK Križe, 26. januarja - Križani pri članih in Kranjčanke pri članicahiS osvojili največ naslovov na gorenjskem prvenstvu, ki gaje letos o VELIK USPEH SLOVENSKIH dv°jic' kjer Sta izkušena Polona Čehovin-Sušin in Dušan KOŠARKARJEV NA VOZIČKIH Kranj, 26. januarja - Včeraj se je s Portugalske vrnila reprezentanca slovenskih košarkarjev na invalidskih vozičkov, kjer so tekmovali v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Dosegli so prvo mesto. Reprezentanco, v kateri kar polovica igralcev prihaja z Gorenjskega, in sicer Marjan Peternelj. Marjan Trdina, Peter Robnik, Jani Trdina in Mičo Ostojič, v prihodnje čaka naporen trening, saj je evropsko prvenstvo na Nizozemskem že junija. • D.Ž. niziral NTK Učila Križe. Vrhunec prvenstva je bil finale meša" in Dušan Jauh preprečila odličnemu Kitajcu trojno zmagoslavje. t Rezultati: članice posamezno: 1. Čehovin - Sušin (Merkur), j Konečnik (Merkur), 3. Rozman (Učila Križe), člani posamezno-Xu-Chi (Učila Križe), 2. Jauh (Merkur), 3. Jazbic (Šk. Loka), og . dvojice: 1. Rozman - Grum (Učila Križe), 2. Cehovin-Susi Konečnik, 3. 4. Petrovčič Saša - Radinja (ŠK. Loka), Petrič - Patlg.e|t (Merkur), člani dvojice: 1. Xu-Chi- Peternel (Učila Križe), 2. W& Jure - Porenta Klemen (Merkur), 3. - 4. Vere- Mrak (Učila Simonič - Hari (Šk. Loka), mešane dvojice: 1. Čehovin-Sušin - Jaj 2. Xu-Chi-Grum, 3.-4. Mrak-Rozman, Porenta Aleš-Pangric. • D- VATERPOLO NOBENIH SPREMEMB NA LESTVICI Kranj, 26. januarja - V prvi tekmi v pokritem bazenu smo gledali dober vaterpolo, na katerem je bilo doseženih kar trideset zadetkov. Varovanci trenerja Rada Čermelja, ki še vedno ne nastopajo v najmočnejši postavi, kajti Aleksander Mertelj še ni saniral poškodbe, so začeli srečanje več kot dobro'. Z zadetki Mihelčiča, Baša, Suhadolnika, Niniča in še enkrat Suhadolnika so že v prvi četrtini pobegnili gostujočemu moštvu za pet zadetkov. S tem visokim vodstvom doseženim v prvi četrtini, pa so dali trenerju priložnost, da je v igro poslal še "rezerviste". Tudi ti so delo opravili dobro in vse tri četrtine v nadaljevanju dobili, kar je bilo na koncu dovolj za zmago z dvoštevilčno razliko. Še enkrat ali pa že tretjič v tej sezoni seje pokazalo, daje Tivoli za Triglav izredno neugoden nasprotnik. Vsa tri dosedanja srečanja so se končala z zmagami v korist Triglava, a vsa tudi z razliko le dveh zadetkov. Tokrat je bil Tivoli verjetno najbližje presenečenju, a se je v zadnjem delu razigral Žiga Balderman, kije odločil srečanje. V Trstu pa je Koper presenetila Probanka Leasing, ter ga premagala z dvema zadetkoma razlike. Rezultati: Kokra : Kamnik 20:10 (5:0, 5:3, 4:3, 6:4), Triglav : Tivoli 8:6 (0:0, 1:2, 4:3, 3:1), Koper : Probanka Leasing 5:7 (1:2, 0:3, 3:2, 1:0). Lestvica: I. Triglav 24, 2. Koper 14, 3. Tivoli 14, 3. Probanka Leasing 12, 5. Kokra 8, 6. Kamnik 0. • J. M. MLADI SO TEKMOVALI Škofja Loka, 26. januarja - NTK Škofja Loka je organiziral 2 iu , pire 12 - Gorenjske za pionirje: 1. skupina: 1. Jazbič Klemen Bogataj Mitja - Merkur - Kranj, 3. Zukič Goran - Jesenice, 4. Pog' Jure - Škofja Loka; 2. skupina: 1. Tomazin Mark - Križe. 2. - u Gašper - Škofja Loka, 3. Mrka Andraž - Merkur - Kranj, 4. W Matic - Merkur - Kranj. ^ NTK - Arigoni je organiziral finale ekipnega državnega prvenstv mladinke. Vrstni red: 1. Semedela - Koper, 2. Šampionka, 3. Arig 4. Ilirija, 5. Križe, 6. Rakek, 7. Edigs, 8. Škofja Loka. • J. R- I C Trn m 9 NOVI DRŽAVNI PRVAKI ml«*' Mesec januar je v znamenju državnih prvenstev, tako pionirskih, skih kot tudi merjenja moči za naslov članskega slovenskega prvaka-^ ^ Prejšnji teden so v Celju končali boje mladinci in mladinke d9 let, kjer sta naslove osvojila Žlendrova (Galca Malečnik) in Maribor) ter v dvojicah pri fantih Mariborčana Z# in lokso it viC- (Branik Mihalič in pri dekletih štajerska postava Zlender, JUBf'0 Mojstrana oziroma pokrita igrišča v Gozd Martuljku ob hr° ^ BORIS MARGETA V EVROPI IN SVETU Kranj - Kljub temu da Triglavu v Niči ni uspela uvrstitev v evropsko ligo, bo Slovenija v tej ligi imela svojega predstavnika. To naš najmlajši mednarodni sodnik Boris Margeta iz Kranja, ki je tudi najmlajši sodnik v družbi sodnikov Evrope. Evropska plavalna federacija (LEN), gaje namreč delegirala za sojenje na srečanju med NIF Naftagas Bečej in Vouliagmeni v Bečeju. Še večje priznanje za mladega sodnika pa je prišlo s sedeža svetovne plavalne federacije FINA. Ta mu je namreč zaupala, da bo kot nevtralni sodnik sodil na svetovnem mladinskem ženskem prvenstvu od 1. - 8. avgusta v Cataniji. • J. Marinček Špik pa so bila prizorišče državnega prvenstva pionirk do 'f kjer je naslov prišel v roke Zee Peškiričevi (MOTOP), kije v vprt ugnala Gradišnikovo (ŽTK Maribor) v treh nizih z rezultatom\.\ 7:5, 6:2). Najuspešnejša dvojica je bila mariborski par Grad'1' ^ Lukič. Danes bo znan tudi najboljši pionir do 12 let, ko h . ^ igriščih Šport Plusa v Ljubljani zaključni dvoboj za naslov PrV r Člansko državno prvenstvo bo konec tega tedna, in sicer na 'ZJ no hitrih igriščih T. K. Soča v Ljubljani. B.M. MALI NOGOMET TURNIR V ŽIROVNICI Žirovnica, 26. januarja -Rekreacijsko nogometno društvo ^"i^ Team bo v soboto, 6. februarja, organizator celodnevnega ma gometnega turnirja. Potekal bo v telovadnici OŠ Žirovn ( Zabreznici, zanj pa se je moč prijaviti do 2. februarja. D° .jjjft informacije in prijave posreduje Miha (041/407-425 ali 8"-"j fj v lahko pa se prijavite tudi v okrepčevalnici pri Mesariji " Zabreznici. • V.S. Najuspešnejši slovenski alpinisti v letu 1998 TRIJE NASLOVI NA GORENJSKO Marko Prezelj iz Kamnika, Monika Kambič-Mali iz Mengša in Marko Čar iz Žirov so imeli najboljše alpinistične in smučarske dosežke - Slovenski alpinizem na trdnih nogah. Ljubljana, 23. januarja - Po-,e8 njih je priznanje za najperspektivnejšega alpinista v Preteklem letu prejel Grega Lačen iz Črne na Koroškem. Kot so ocenili v komisiji za ^Pinizem pri PZS, je slovenski alpinizem na trdnih n°gah. Z odmevnimi vzponi so se dokazovali tako starejši kot mlajši alpinisti. Pregled pomembnejših vzponov potrjuje, da je bila Potekla sezona za naš alpinizem uspešna. Po daljšem času so v zimski sezoni opravili vrhunske vzpone v Centralnih Alpah, za poletno sezono pa je b'lo značilno izjemno število dobrih prostih ponovitev smeri v tl'jih in domačih gorah. Če je bil v tej veji alpinizma prej še °Pazen zaostanek za svetovnimi alpinisti, od lani tega ni moč več trditi. Vzpon Tomaža Humarja, ki je v steni El Capitana sam preplezal smer z najvišjo tehnično oceno, je bil zelo odmeven, 'zkazala se je tudi himalajska odprava na Daulagiri, kjer je šest alpinistov doseglo vrh. ^seh imen, ki so zaslužni za UsPehe, niti niso našteli, ^meniti je potrebno, da so že na začetku leta opozorili nase Prezelj, A. Štrcmfelj in Wiegele "a mednarodnem taboru v Chamonixu s 7 odmevnimi ^zponi. Približno tedaj je na drugem koncu sveta Monika ^ambič priplezala na vrh Fitz J°va. Kljub tanki snežni odeji v domačih gorah je Marko Čar Marko Čar, Grega Lačen, Monika Kambič in Marko Prezelj (od leve) so dobili priznanja za lanske najboljše alpinistično smučarske dosežke. opravil zahteven spust s snežno desko v Lepem Špičju, več plezalcem pa so uspeli vzponi v ledenih slapovih in stenah. Poleg odprave na Daulagiri med resnejši obisk Himalaje sodi Prezljevo sodelovanje v odpravi na Šiša Pangmo. Poleti se je izkazal Pavle Kozjek v perujskih Andih, kjer je preplezal prvenstveno smer v severni steni Chop-icalqui. V kopni skali izstopajo tudi vzponi na Madagaskarju, kjer je Tržačan Erik Švab z italijanskimi soplezalci preplezal prvenstveno smer. Kot je zapisala Komisija za alpinizem pri PZS, so vzponi v različnih zvrsteh težko primerljivi, zato je bil izbor najboljših alpinistov še toliko težji. Najuspešnejši alpinist za leto 1998 je postal Marko Prezelj, član AO Kamnik. Lani je preplezal več smeri v Centralnih Alpah (prva zimska ponovitev smeri Gabarrou - Silvy v Pic Sans Nom, Cecchinel - Nomine v Grand Pilier d'Angle, Frenevsie Pascale v Frenevskih stebrih in Crozov steber v Grandes Jorasses) ter med tujo odpravo na Šiša Pangmo, ki jo je onemogočilo slabo vreme, opravil dva prvenstvena vzpona na severni strani gore (Porong Ri - 7300 m in Jebo Kangri -7332 m). Opravil jc tudi nekaj prostih ponovitev v domačih gorah in preplezal številne zale-denele slapove. Kot je povedal nagrajenec, mu priznanja - tudi zlati cepin - ne pomenijo veliko. V gore ga že dolgo vlečejo nova doživetja, ki ga mikajo tudi letos. Predvsem si želi sodelovati v odpravi na Gjachung Kang. Naslov najuspešnejše alpinistke je osvojila Monika Kambič-Mali, članica AO Mengeš. V Patagoniji sta ji uspela dva vzpona (pomembnejši vzpon na Fitz Rov po Francosko-argenUnski smeri, kamor je priplezala kot prva Slovenka). Spomladi je z Aleksandro Voglar zastopala našo državo na mednarodnem srečanju v VVelsu. V celi sezoni je zbrala 40 vzponov doma in na tujem. Med jesenskim obiskom v Yosemitih je preplezala smeri East butress na pogled, West face v El Capitanu in Triple direet. Tretjega priznanja zapored se je zelo razveselila, vendar ne odhaja v gore zato; zanjo je plezanje ena glavnih stvari v življenju. Najuspešnejši alpinistični smučar je bil Marko Čar, član AO Žiri. Čeprav lanske snežne razmere niso omogočale kvalitetnih dosežkov niti v domačih niti v tujih gorah, je Marko doma opravil več spustov s snežno desko. Najodmevnejši izmed njih je bil spust po Tumovi smeri v Lepem Sičju (50 stopinj, 400 m). Ludi sam je priznal, da lanske zime ni moč primerjati s prejšnjimi sezonami, zato mu je tretji naslov še ljubši. Priznanje za najperspektivnejšega alpinista v preteklem letu je prejel Grega Lačen, član AO Črna na Koroškem. Bil je med člani odprave, ki so se vzpeli na osemtisočak Daulagiri, sicer pa je vsestranski alpinist. • Stojan Saje ^ Škofji Loki so v soboto slovesno zaključili 18. medobčinske športne igre KAR 87 KRISTALNIH VAZ ZA NAJBOLJŠE Več kot tisoč tekmovalcev in tekmovalk se je letos pomerilo na tradicionalnih medobčinskih športnih igrah, ki jih je Pod pokroviteljstvom Marmorja Hotavlje pripravila Športna zveza Škofja Loka - Leta 2000 že 2000 sodelujočih? Jkofja Loka, 26 skih Žel januarja -Hs, streljanje, plavanje, Pikado, odbojka, namizni tenis, košarka, kolesarjenje, *egljanje, tek, balinanje, badminton, pri moških pa še šah, ^ali nogomet in hokej v dvo-ranL so bili športi, ki so zad-^ mesece družili športne navdušence na 18. medobčin-športnih igrah občin 'ezniki, Škofja Loka, Žiri er Poljane - Gorenja vas. Tako tudi ni čudno, da so se »Portniki rekreativci v velikem JJVilu zbrali na zaključni prired-; !; ki je bila minulo soboto v J|d'lnici dijaškega doma ob Portni dvorani na Podmu. KJJub temu da so igre ^n|iubljene si želimo, da ^stanejo še bolj množične in ?e b°lj kvalitetne in da se jih leta £u°0 udeleži že 2000 tekmoval- ev m tekmovalk," je v slavnost srn nagovoru poudaril predsed IV; LTH Škofja Loka. Pri streljanju je zmagala ekipa Centra slepih, druga je bila ekipa Društva upokojencev Škotja Loka in tretja ekipa LTH Škofja Loka. Pri košarkarskih trojkah se je najbolj izkazala L ekipa Osnovnih šol, druge so bile članice ekipe Območne obrtne zbornice in tretje ZZD Škofja Loka. Pri badmintonu je zmagala I. ekipa Okraj - zdravstvo pred ekipo ZZD občine Škofja Loka in I. ekipo Osnovih šol. V pikadu je slavila II. ekipa Območne obrtne zbornice pred I. ekipo Območne obrtne zbornice in ZZD Škofja Loka. V namiznem tenisu se je najbolj izkazala ekipa Okraj - zdravstvo, druga je bila ekipa Centra slepih in tretja ekipa Območne obrtne zbornice. Ženske so tudi balinale, najboljša pa je bila ekipa Društva invalidov Žiri, kije zmagala pred ekipo Alpine Žiri in Društva upokojencev Škofja Loka. Pri kegljanju je slavila Osnovne šole pred ekipo Srednje šole in ekipo Okraj -zdravstvo. Pri ekipnem krosu pa je zmagala ekipa Območne obrtne zbornice pred ekipo LTH in ekipo Osnovnih šol. V moški konkurenci je v košarki zmagala ekipa Obrtne zbornice opred Almosem in Loko. Pri streljanju je bila najboljša ekipa RIC - Odeja, drugo mesto je osvojila ekipa Center slepih, tretje pa Okraj - zdravstvo. V namiznem tenisu je zmagala ekipa Območne obrtne zbornice pred ekipo Okraj - zdravstvo in ekipo Tehnika. V badmintonu je bila najboljša ekipa ZZD, drugo mesto je zasedla ekipa Unitech LTH O L, tretje pa Območna obrtna zbornica. Med sodelu- ZZD in I. ekipo Območne obrtne zbornice. V kegljanju je bila prva ekipa Domcla, pred Območno obrtno zbornico in I. ekipo SGP Tehnika. Pri tenisu je zmagala I. ekipa ZZD pred II. ekipo ZZD, tretja pa je bila ekipa Območne obrtne zbornice. Med balinarskimi ekipami je zmagal Unitech LTH Škofja Loka, pred Kladivarjem Žiri in Peksom, v plavanju pa je bila prva ekipa Alpine pred ekipo Srednje šole in Območno obrtno zbornico. Najbolje je kolesarila ekipa Terma, druga je bila ekipa Loke in tretja ekipa Alpine. V ekipnem krosu je zmagala ekipa Območne obrtne zbornice pred Jelovico in Domelom. SANKANJE Grega Špendov, reprezentant v sankanju na naravnih progah PRAV ZA VRH NAM MANJKA TRENINGOV Tako pravi 21-letni član Sankaškega kluba Jesenice, ki že 16 let trenira sankanje. Jesenic'e, 25. januarja - Jeseničan Grega Špendov je eden slovenskih oziroma gorenjskih reprezentantov, ki ima kljub mladosti v svetovnem pokalu v sankanju na naravnih progah že kar nekaj izkušenj. Lani je bil tako 14. na svetovnem prvenstvu, pred letošnjo sezono pa se je še posebno dobro pripravil in to dokazal tudi na nekaterih tekmah. Kakšne načrte si zastavil za to zimo? "Letos se je sezona zame začela kar uspešno, saj sem že na uvodni tekmi v Soeldnu zasedel 11. mesto. Nato sem sodeloval na Koroškem deželnem prvenstvu, kjer sem premagal vso konkurenco in tako rekoč postal koroški deželni prvak. Nato sem zmagal tudi na prvenstvu koroških zamejskih klubov, vmes pa jc bilo v Olangu v Italiji tudi "testno tekmovanje" za svetovno prvenstvo, kjer sem osvojil 10. mesto. Ta rezultat mi skorajda pomeni več, kot lansko 14. mesto na svetovnem prvenstvu, saj je bilo na startu kar 160 najboljših tekmovalcev." Nato je sledila tekma svetovnega pokal v Tiersu v Italiji, kjer sem se poškodoval in odstopil, prejšnji konec tedna pa sem bil 14. v Bad Goisernu v Avstriji." Glavni cilj sezone je gotovo uspešen nastop na evropskem prvenstvu? "Ja, najprej me v začetku februarja čaka finale svetovnega pokal v bližini Kitzbuehla, kjer se želim uvrstiti pod desetim mestom. Temu bo sledilo evropsko prvenstvo na Poljskem, kjer pa naj bi se uvrstil na enajsto ali dvanajsto mesto." Zadnja leta je bilo zaradi slabih zim pri nas malo možnosti za treninge. Kaj pa letos? "V službi sem na Bledu pri računalniškem podjetju Perftech, pa tudi drugi fantje so večinoma v službah, tako daje časa za trenige malo, saj pridem domov šele po četrti uri popoldne. K sreči pa mi gredo v službi toliko na roke, da lahko hodim na tekme, kar mi zelo veliko pomeni. Sedaj, ko je narejena proga na Savskih jamah je lažje, prej pa je bilo treba hoditi na treninge v Avstrijo in tako res nismo mogli veliko trenirati. Naš trening so bile kar tekme." Je vaša oprema že konkurenčna tuji? "Ja, oprema je sedaj dobra, zadnje čase vsako leto bolj. Tudi na testih se je to izkazalo. Še vedno pa nas za prav vrhunske rezultate "matra" pomanjkanje treninga. Morda nas je zato kdaj tudi malo strah težkih prog in velikih hitrosti. K sreči je ta šport vedno bolj varen, proge so bolje zaščitene in res težkih padcev ni veliko." Kaj te "drži" v tem športu, kakše cilje imaš? "Moj največji cilj je zagotovo olimpiada. Leta 2006 naj bi bilo sankanje na naravnih progah prvič na sporedu tudi na olimpijskih igrah in upam, da bo to na našem "terenu", morda v Sloveniji ali Avstriji." • V. Stanovnik, foto: T. Doki škofjeloške Športne zveze ekipa Jelovice, druga je bda an Hafner. sodelujoči po različnih Par>ogah, . tako v ženski kot i 0§ki konkurenci, so nato pre-H kar 81 kristalnih vaz treh Jakosti: največje za prvo mesto, manjše za drugo in najmanjše za tretje mesto. . ^nske so tekmovale v dvana-ftiLh ra/l'čnih panogah. Pri rxab°jki je zmagala ekipa pomela, druga je bila I. ekipa kovnih šol in tretja ekipa ekipa Okraj - zdravstvo Škofja Loka, tretja pa je bila ekipa Območne obrtne zbornice. Kot najboljša teniška ekipa se je izkazala ekipa Okraj - zdravstvo Škofja Loka, druga je bila I. ekipa ZZD in tretja Alpina. Pri kolesarjenju je zmagala ekipa LTH Škofja Loka pred II. ekipo Osnovnih šol Škofja Loka in ekipo Območne obrtne zbornice. Kot najboljša ekipa v plavanju se je izkazala ekipa ^RNOSMUČARSKIRALLY §Dgj°rn^e Jezersko, 25. januarja - Alpinistični odsek, GRS in rnemeZersko PrireJaJ° že 4- turnosmučarski rally, ki je hkrati 2. sobot°na' Luke Karničarja in Rada Markiča. Prireditev bo v tekm i 3°' JanuarJa l"9' s startom ob 9. uri na Jezerskem. Na dVe 1 'ahko sodelujejo moške, ženske in mešane naveze z Javij 3 ^'anoma. Število je omejeno na 60 ekip, ki se lahko pri-Jev n° °rgamzatorju do srede, 27. januarja. Štartnino 4000 tolar-Raj] a ekipo bodo tekmovalci plačali ob dvigu štartnih številk. tekrn Sestav'JaJ° obvezna tura, vzpon na čas in veleslalom. Po hotp/ k° skuPno kosilo in slovesna razglasitev rezultatov v PokaiU ^'amr|ka na Jezerskem, kjer bodo najboljšim podelili l a|e in praktične nagrade. • S. Saje jočimi v pikadu jc slavila ekipa Domela pred II. ekipo Območne obrtne zbornice in I. ekipo Območne obrtne zbornice. Pri odbojki je bila najboljša ekipa Območne obrtne zbornice, druga je bila ekipa Alpine in tretja ekipa LTH. V šahu je zmagale ekipa Obrtne zbornice pred ekipo Društva upokojencev in ZZD. Kar 21 moških ekip je nastopilo v malem nogometu, najboljša pa je bila ekipa Loke, pred Alpino in ekipo Starman d.o.o. V hokeju v dvorani je zmagala ekipa Alpine pred II. ekipo Največjo kristalno vazo za ekipno prvo mesto v ženski konkurenci (na sliki) je škofjeloški župan Igor Draksler izročil ekipi Okraja - zdravstvo, drugo največjo ekipi Obrtne zbornice in tretjo ekipi Osnovne šole. Silvo Pivk iz Marmorja Hotavlje pa je največjo vazo za ekipno zmago izročil ekipi Območne obrtne zbornice, ki je v moški konkurenci skupaj osvojila prvo mesto. Druga je bila ekipa Domela in tretja ekipa Alpine. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Najboljši tekmovalci na delavskih športnih igrah tržiške občine ZMAGOVALCA IZ UPOKOJENSKIH VRST Tržič, 23. januarja - Zmagovalne pokale so dobili Marija Vodnik med ženskami, Ludvik Soklič med moškimi in Peko Tržič med ekipami. Tekmovanja v delavskih športnih igrah imajo v tržiški občini lepo tradicijo, je ugotovil podpredsednik Športne zveze Tržič Jože Klofutar na srečanju ob razglasitvi rezultatov lanskih iger. Za njimi je že 14 sezon v ekipnih tekmovanjih in 10 sezon posamičnih tekem. Kljub težkim finančnim razmeram je na delavskih igrah še vedno precej udeležencev. Lani so organizirali od skupno 35 načrtovanih tekmovanj le 22. Največ odpovedi jc bilo zaradi slabe zime, ko so izvedli le memorial Jožeta Rozmana v veleslalomu. Prvenstvo Loma v sankanju so lahko pripravili šele decembra lani. V letni sezoni so odpadla le tri tekmovanja v tenisu. V točkovanju ekip so upoštevali vsa tekmovanja, v točkovanju posameznikov pa tretjino izvedenih tekmovanj, največ osem. Čeprav so lani našteli sto udeležencev manj kot leto poprej, je skupno sodelovalo na igrah kar 825 udeležencev. Med njimi je bilo 187 žensk in 638 moških iz 24 organizacij, je povedal sekretar Športne zveze Tržič Janez Brzin. Pokale najboljšim ekipam in posameznikom sta tekmovalcem izročila podpredsednik Klofutar in predsednik komisije za športno rekreacijo Žare Štrukelj. Zmagovalcema v ženski in moški konkureci je predal posebno nagrado še predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik. In kdo so bili najboljši? EKIPE: 1. Peko Tržič, 2. Društvo upokojencev Tržič, 3. Območna obrtna zbornica Tržič, 4. BPT Tržič, 5. Rog - Cevarna Retnje, 6. Komunalno podjetje Tržič. ŽENSKE: 1. Marija Vodnik (DLJ Tržič), 2. Milena Dolčič (Peko), 3. Olga Bencina (Peko), 4. Emi Bohinjec (ZZZS Tržič), 5. Ivanka Kokalj (DU Tržič), 6. Marija Polajnar (Peko), 7. Andreja Meglic (UE RS Tržič), 8. Vanja Krmelj (Tržič). MOŠKI: 1. Ludvik Soklič (DU Tržič), 2. Anton Meglic (Peko), 3. Lado Sedej (Peko), 4. Anton Vodnik (DU Tržič), 5. Jože Hladnik (DU Tržič), 6. Aleš Rozman (Elektro), 7. Marjan Sedej (Peko), 8. Slavko Polajnar (OOZ Tržič), 9. Vili Špe-har (DU Tržič), 10. Jože Bohinc (OOZ Tržič). NAJBOLJŠI ŠPORTNIK - INVALID: Stane Avsenek (skupno 18. mesto). Marija Vodnik iz Tržiča: "Od otroštva se ukvarjam s planinstvom. Po upokojitvi sem začela pred osmimi leti sodelovati na delavskih športnih igrah, kjer tekmujem v smučarskih tekih, veleslalomu, sankanju, streljanju in kegljanju, rada pa plavam in kolesarim. Mislim, da šport ni le za mlade." Ludvik Soklič s Slapu pri Tržiču: "Ker sem bil zaposlen v Kranju, nisem od začetka sodeloval na igrah. V šestih letih sem dobil že tretji zmagovalni pokal. Za vrh je treba tekmovati v vsaj petih panogah. Sam tekmujem v smučanju, tekih na smučeh, sankanju, tenisu, atletiki, šahu in streljanju. Vesel sem že tretje zmage, vendar ne tekmujem za pokale." • S. Saje Maratonci Branko Grl ms, zunanji sodelavec Bankirja g. Šatema Kohna, znanega po oderuških obrestih na posojila, je na sodišču zastopal advokat. Sodišče je presodilo v korist g. Kohnu in advokat sporoči bankirju: "Zmagali sta pravica in resnica." G. Kohn panično: "Za božjo voljo, takoj se pritožite...!" Vsaka podobnost navedene šale z ravnanjem dela slovenskih politikov ob razglasitvi sodbe ustavnega sodišča, da je na referendumu decembra 1996 zmagal predlog 43.710 volivk in volivcev za dvokrožni večinski volilni sistem, je zgolj naključna. Maraton kršitev človekovih pravic, ki ga izvaja večina poslancev v parlamentu že od pomladi 1996, se bliža ciljni ravnini. Prejšnji teden je predsednik parlamenta prejel zahtevo triindvajsetih poslancev za sklic izredne seje, na kateri naj bi obravnavali tudi volilno zakonodajo. In še ob tem se je zapletlo. Televizija je sporočila, da naj bi poslanci, ki so kljub strankarskemu dogovoru odklonili podpis, "zgolj neformalno" povedali, "da ne nameravajo žagati" stolčkov, na katerih sedijo. Pri vsem maratonskem izigravanju volje ljudstva s strani večine poslancev gre namreč prav za to - za dobro plačane stolčke. S problemom poslancev, ki branijo svoje stolčke tudi za ceno demokracije, se ne srečuje samo Slovenija. Po novem sistemu bodo volivci namesto za strankarske liste glasovali o ljudeh. Koliko možnosti za izvolitev imajo pravnomočno obsojeni tatici, pretepači, tisti, ki vozijo "okrogli" kljub prepovedi policije in ne nazadnje vsi tisti, ki spijo na sejah in jih nihče ne pozna? Države, ki so v zadnji/i leti/i bistveno spremenile volilni sistem, so prav zato to storile s pomočjo referenduma. Sloveniji najbližji primer je kar sosednja Italija. Tako kot v Sloveniji so se namreč tudi v Italiji korupcije in znotraj sprtih povolilnih koalicij siti Italijani že pred časom odločili, da preidejo na večinski volilni sistem. Zaradi upora strankarskih nomenklatur pa pri spremembi volilnega sistema niso bili dosledni in so eno četrtino poslancev še vedno volili po proporcionalnem sistemu. Toda izkazalo se je, da tudi takšen - kombinirani - volilni sistem še vedno ohranja večino slabosti proporcionalnega sistema, zato bodo že sredi pomladi Italijani na referendumu odločali o uvedbi čistega večinskega volilnega sistema - tistega, kije bil na referendumu v Sloveniji že izglasovan (pa naj še kdo reče, da Slovenci ne sledimo modernim političnim usmeritvam Evrope...). Po pisanju novinarskih kolegov iz Rima naj bi na ta način odpravili "čudno vladajočo mešanico, kije znotraj sebe blokirana in jo veže edinole želja po oblasti". Skoraj dobesedno isti stavek za opis razmer v slovenski vladajoči koaliciji uporablja Evropska unija v svojem uradnem letnem poročilu o Sloveniji...! Politične zakonitosti, ki jih vzpostavi proporcionalni ali kombiniran volilni sistem v primerljivih (z mafijami vseh vrst preraščenih) državah ob Jadranu imajo očitno enako uničujoče posledice za države in življenje ljudi. Poslanskim maratoncem v izigravanju volje ljudstva gre tokrat zares za nohte, kljub izjemnemu političnemu pritisku, ki ga izvaja del "neodvisnih" pravnih strokovnjakov, mnogi z očitnim "pedigrejem kontinuitete". Ker bodo volivci tokrat lahko prvič ocenjevali po glasovanju poslancev, ali (in kateri) spoštujejo na referendumu neposredno sprejeto odločitev ljudstva je nujno pojasniti vsaj manipulacijo glede trditve, da so poslacne pri glasovanju o volilnem sistemu po ustavi "neodvisni od kakršnihkoli navodil" in da jim zato ni treba glasovati za dvokrožni večinski sistem. Državni zbor na referendumu sprejeta odločitev brez dvoma zavezuje. Ustava namreč sicer res določa, da "poslanci niso vezani na nobena navodila" (lobijev, političnih strank, vlade...), toda prav tako nedvoumno določa, da je "državni zbor vezan na izid referenduma" (90. člen ustave). Ker je ustavo potrebno brati kot celoto, je jasno, da poslancev ne zavezuje nič, razen na referendumu sprejete odločitve ljudstva... Tisti poslance, ki ne bo izrecno glasoval ZA uzakonitev na referendumu sprejete odločitve ljudstva, ki državni zbor zavezuje in mora biti po odločbi ustavnega sodišča uzakonjena v razumnem roku, bo torej kršil ustavo in človekove pravice. Pritožbe nasprotnikov večinskega sistema na ustavno sodišče zoper odločbo (istega...) ustavnega sodišča je čudna reč, ki bi morala - če je v Sloveniji še kaj pravne države - pasti prav tako, kot je pritožba o občini Koper, saj je proceduralno zadeva enaka. Pritožba, za odločanje, o kateri ni niti zakonske podlage (!), je odraz panike. Nomenklatura iz prejšnjega režima se dvokrožnega večinskega volilnega sistema boji kot hudič križa zato, ker je tak sistem bolj pregleden in do volivca bolj pošten. V dvokrožnem večinskem volilnem sistemu se koalicije oblikujejo že pred volitvami. Tako dvokrožni večinski volilni sistem onemogoči povolilne kravje kupčije z glasovi volivcev. Ker mora vsaka koalicija že pred volitvami oblikovati skupen program vlade in tudi ekipo, ki ga bo uresničila, ima volivec na volitvah jasno možnost izbire. Ker se glasuje za človeka (ne za stranko!), se uveljavi osebna odgovornost in za maratonce (v kršitvah človekovih pravic) ni prostora. Branko Grims je član SDS PREJELI SMO Blišč in beda bohinjskega prospekta Bonton zahteva, da odgovorimo, če nam kdo piše. A stvar prejemnikove presoje je, ali bo odgovoril na pismo, napisano pod vsakršnim nivojem, ali ga bo vrgel v koš. Na odprto pismo take baze, ki ga je bohinjski župan naslovil name v Gorenjskem glasu (19. I. 1999J, ni vredno odgovarjati, a je potrebno! Naj županu mimogrede prišepnem na uho, da imajo vse vrste pisem tudi svoje določene oblike, ki se jih moramo držati. Za javna pisma to še posebej velja! Če ne verjame, naj si ogleda stalne oblike sporočanja, o katerih se je najbrž učil v šoli. Človeku, ki jih ne obvlada, strokovno pravimo, da je funkcionalno nepismen. V pismu moramo naslovnika prej ogovoriti z akademskim nazivom - če ga ta ima - kot pa sebe podpisovati z njim. Bohinjski župan je pa raje sebe podpisal z nenavadno hitro "ažuriranim" popravkom svojega naziva, zraven pa je napisal še Župan kar takole z veliko začetnico. S poceni psiholo-giziranjem podcenjuje tudi bralce, saj misli, da bo njegova titula dvignila "kvaliteto" sporočila. Ljudje pa iz takega govornega položaja razberejo samo vzvišeno omalovaževanje, postavljaštvo in samovšečnost. Županu je tudi žal, da z mano raje ne komunicira osebno; sicer se ve, da se rad pojavlja v medijih, a ne na "zatožni klopi". Res sva se, kot sam pravi, srečala in sem se veselila sodelovanja z njim, a takrat še nisem videla prospekta, zaradi katerega sva na bojni nogi. Kriv pa je sam, ker je dajal za javnost tako diletantske izjave, da se je osmešil z njimi. Morda si je mislil, da je napad najboljša obramba, a ker se je očitno šele na fronti začel učiti streljati, je tako rekoč obstrelil tudi sebe. Saj se je spravil v neko čudno kolaboracijo z "nasprotnikom", namesto da bi se potegoval za korektno napisan tekst v omenjenem prospektu. Saj ne gre le za igno-ranco avtorskih pravic in za pravopisne napake, pač pa tudi za vsebinske napake, ki sijih ne bi smel privoščiti. Prva taka napaka seje pokazala, ko me je akademski slikar prišel vprašat, kako se pride do bohinjske planine Zapotok, ki naj bi bila bohinjska planina metuljev, kakor piše v prospektu. Najprej sem mislila, da gre za kakšno ledinsko ime v eni izmed naših planin, a hitro seje izkazalo, da ima bohinjska občina ozemeljske apetite po tujih planinah. Takoj sem ugledala, da je celoten tekst dobesedno zložen iz ukradenega dela drugih avtorjev brez navedbe njihovih imen. Še posebno so izstopali poleg mojega uvoda še vsi naslovi v narečju, ponekod tudi z napakami prepisani iz moje knjige. Zato sem kar nekajkrat po telefonu skušala govoriti z županom, kar so mu gotovo povedali,, a naletela sem na občinskega tajnika Vučka, ki me je zavrnil po svoji navadi. Takoj je dobil "alergijo", saj je bil prav on tisti, ki je sugeriraj komisiji ob pregledovanju prispelih elaboratov, da trimin-utni zamudniki ne morejo kandidirati na natečaju. To poudarjam zato, da se bo videlo, kako imajo nekateri na bohinjski občini drugačne mere zase kot za druge. V prospektu jih namreč nič ne motijo generalne napake! Pregovor pravi, da tak kramar, ki ima zase daljši vatel kot za druge, ni kaj prida. Da ne bodo gospodje mislili, kako zelo sem se potegovala za sodelovanje v omenjenem projektu. Hotela sem pač ustreči znancema, s katerima sem že uspešno sodelovala, onadva pa sta tudi menila, da bom pravi "naslov" za dostojno predstavitev Bohinja, saj se kot domačinka ukvarjam z njegovo duhovno in materialno kulturno dediščino. Mnogo odličnih strokovnjakov se še ukvarja z Bohinjem, a nesreča je hotela, da je pisanje teksta doletelo Miko Jovičevič, ki očitno ni bila kos svoji nalogi. Župan razume mojo užaljenost okoli omenjene problematike. A če bi se tako zagrizeno borila za sodelovanje, bi zares lahko nasprotovala in komaj čakala, kdaj bo prospekt izšel, da bi ga vzela pod drobnogled. Tako pa sem sredi pomembnih opravil prav zares pozabila na to afero in šele, ko sem zalotila krajo, me je vrglo pokonci. Če bi se župan pošteno pogledal v srce in se zamislil, bi tudi on ne mogel potrditi napačnega ravnanja. Tudi če bi denar za prospekt šel iz njegovega žepa, si ne bi smel privoščiti, če kaj da nase, da tak prospekt dajejo iz rok. Direktor Kresa (Kamniška, Ljubljana) mi je zatrdil, da je dal komisiji pred izidom vso stvar pregledat, pa so se strinjali, da je vse lepo In prav. Tako so kupili mačka v žaklju in ga še sedaj nočejo 306 Recite mi kar Ana Ana je o svojem življenju pripovedovala na videz neprizadeto. In kot sem že zadnjič zapisala, je njene pretresljive besede spremljalo le šklepetanje z zobmi, ki ga ni mogla zaustaviti. Da bi 'si Ana nabrala novih moči, sem jo povabila naj gre z menoj na Javore. V naravi se je malo sprostita, le vsponi so jo utrudili, ker jih ni bila vajena. Z Matejem nikoli ne hodiva v naravo, mi je, vsa upehana, dejala, koje prišla do sape. "Zakaj ne greš kar sama?" sem jo vprašala. Mar moraš za vsak svoj korak prositi za njegovo dovoljenje?! To sicer ne, se je glasil odgovor, toda...... Veliko je k njeni usodi pripomogla tudi okolica. Prijatelji, znanci in sorodniki. Vsi tisti, ki so jima na nek način zavidali hišo, avto, položaj. Pred njimi mora še naprej igrati srečno žensko. Če je kdaj zaupala kakšno malenkost kateri izmed znank, so se novice hitro razširile. Čeprav so vsi vedeli za Matejeve ljubice, ni nihče imel toliko "jajc", da hi povedal njej. Le smejali so se ji in jo opravljali. "Nikoli ne bom mogla razumeti tistih žensk, ki se obešajo na Mateja. Pri njem vidijo samo privlačno zunanjost, ni jim mar, da v sebi skriva pokvarjeno dušo. Prav bedasto se mu smejijo, ko mislijo, da jih ne vidim. Ko sva zadnjič bila v gledališču, sta mu dve naročili pijačo. Toda očitno sta mu bili zoprni, ker seje še naprej držal mene. O, če bi ga katera pritegnila, bi že izkoristil priložnost! Bogvarij, da bi o Mateju rekla kakšno žal besedo pred svojo taščo. Ona svojega sina dobesedno obožuje. Kljub govoricam, ki so ji nekoč prišle na ušesa (da je s taščo surovo ravnal). Ko prideta na obisk, ima zanj zmeraj pripravljene priboljške in Ano zaslišuje, če mu pere, če mu USODE pogledati. In tu je bistvo vse tragedije, ne pa da mi župan vtepa v glavo o posrednem dobičku prospekta, o čemer sem mu že jaz dopovedovala. Ne vem, kaj misli s tem, da bi po mojem mnenju moral biti prospekt "besedno bolj bogat" čudna definicija, ki bi ji pa jaz dodala mnenje, da bi bilo bolje, če bi bilo kakšnih podatkov manj, pa tisti "tapravi". Župan mi piše tudi, da hočem nasprotovati njegovemu delu, ker imam drugačen pogled na življenje kot on. Sploh ne vem, kakšnega ima on, vem samo to, da si morava biti ob nespornih napakah "edina"; da jih je potrebno popraviti, za tolažbo naj mu navedem še anekdoto, ki se mi je zgodila, ker sem ga prav zares vedno zagovarjala, kadar sem kot Bohinjka, ki delam izven Bohinja "pokasir-ala" vse nevšečnosti, izgovorjene na bohinjski račun. Gospod Janez Sajovic iz Ljubljane, ki ima vikend v Bohinju, je prebral v časopisu članek o našem prospektu. Ko me je srečal, je smeje se vzkliknil: "Zdaj pa imate, ker ste tako zagovarjali župana!" Lahko bi tudi vso omenjeno problematiko izročila javnosti še pred izidom občinskih volitev, a sem prav zaradi tega počakala. Tudi če si z županom ne bi bila v laseh, mi strokovna etika narekuje, da moram ubrati isto pot, kot jo je zastavil prospekt, saj ima javnost pravico do obveščenosti, kdo so pravi "avtorji" prospekta in do kam sega ozemlje bohinjskega "cesarstva ". To sem dolžna zaradi prave podobe tudi mojega Bohinja, za katerega sem vložila že mnogo truda in ljubezni. In navsezadnje sem to dolžna storiti zaradi mojih informatorjev in prednikov, ki niso zamolčani, in ki so mi z velikim veseljem in toplino odkrivali stare bohinjske zaklade. Naj na koncu vendarle pohvalim občinske može, da so sploh začutili željo po dobrem prospektu, čeprav se jim realizacija ni preveč posrečila. Upam, da bodo prospekt vsaj zdaj dobro preštudirali, poskušali popraviti napake in začeli spoznavati svoj Bohinj. Ker pa vidim, da tudi slabo poznajo predpise okrog avtorskih pravic - gre tudi za slikovni material v prospektu - naj jim citiram nekaj iz Navodil za fotokopiranje avtorskih del, ki jih je pripravila Avtorska agencija za Slovenijo, pregledal pa jih je Urad RS za intelektualno lastnino. Zadnja točka (8.) v teh navodilih se glasi: "Spoštovanje avtorske pravic ni zgolj formalno izpolnjevanj? zakonskih določil in izogibanje sankcijam, temveč tudi kazalec osebne kulture in poslovne etike." • Marija Cvetek Turistični prospekt Bohinj, 1998 še malo drugače Na turistični prospekt Bohinj' za katerega pravijo naši občini ki možje, da so ponosni, srno mi, velik del Bohinja, hudo užaljeni. Založba, ki ga Je izdala, naj bi s prospektom ponudila "nove prijeme M svežino". Stvari se tukaj začno podirati. Spet je zatajila širina razgledanosti vseh, ki so Sa pripravlja/i in tudi odgovorni'1 Bohinjcev, ki so ga tako velik0" dušno sprejeli. Konkretno: ves vzhoam severovzhodni, jugovzhodni de* Bohinja je spregleda"' zamolčan. Zgornja dolina, Ze tako mačehovsko ljubljena, sev prospektu Bohinj konča pri sVr govih pod Srednjo vasjo, da ne omenim pozabljenih vasi da¥ proti vzhodu in nad obeMa dolinama v Bohinju. Tega vej' jetno niso opazili niti turistični delavci, ki kasi rajo turistične prispevke tudi iz teh vasi. Naš mali kmet se bi moral se naprej sam potrjevati z lfP° pokošenimi travniki in roti v\ skrbeti za lepo naravo, prijetno nam in tujcem. To je včasin nekaj pomenilo in pomeni spe' danes. Naj vam predstavim nekaj na1"' avnih in kulturnih lepot v delu Bohinja, ki ga ni ornen' jenega v Turističnem prospekt"; cerkev sv. Marjete v Jere*1, cerkev na Bitnjah, na Nemške* Rovtu, stare kapelice, vodnft na Koprivniku, presihajoče 3et- , ro Pod robom, Senožeta, slapoV v vzhodnem delu Bohinjk' Podjetje, Babna gora, pa tm čudovita tesen Jerečice 1,1 Korita, kjer se previsno vzpen/a jo skalne vertikale. Ta čudovm skalnati svet bi Amerikanci, c bi ga imeli, že kdaj uporabili * filmski scenarij. S tem mojim skopim naštevanj jem nočem osiromašiti dw tega lepega dela Bohinjk Bohinj nI samo Bohinjsko j& ro, Ukane in Boh. Bistrim Priporočam vsem, ki s prospekt sestavljali, š°'s\ ekskurzijo z učenci tretjih raZre dov obeh osnovnih šol P Bohinju in vaseh nad dolinam • Naj zaključim; še vedno srn suhoparni politični rokodelci-M. Dobrave« 1 S e M i -j M i kl a v i c dobro kuha, če dovolj skrbi za njega. "Nikoli mi ne bi oprostila, če bi se moral Matej doma pritakniti kakšnega dela. Celo takrat, ko sem prvič rodila, je pričakovala, da bom ostala doma, pustila službom in skrbela le za družino. Prisilila me je, da zjutraj vstajam in mu pripravim zajtrk, pozimi mu moram spodnje perilo in nogavice pogreti na radiatorju in podobno. Če sva odšla na kakšno večerjo, me je čakal na kavču, bral časopis, medtem ko sem kot nora skakala naokoli ter spravljala otroka spat in dajala napotke sosedi, kiju je prišla varovat." Toda hujši od udarcev je bil za Ano Matejev molk. Tudi po ves leden ni z njo spregovoril niti besedice. Vedela je, da je takemu razpoloženju sledilo še kaj hujšega. "Pred leti sem že nekajkrat imela v roki telefonsko slušalko, da bi poklicala gospoda Ruglja in ga prosila za pomoč. Vse njegove knjige sem prebrala in imela sem občutek, da bi nama z možem edinole on lahko pomagal. Toda zmeraj sem se v zadnjem trenutku skesala. Strah me je bilo..... Bila sem popolnoma odvisna od Mateja." Ana je morala imeti rada iste stvari kot on. Obiskovala sta prireditve, kijih je sam izbral, češ da je ona kol učiteljica preveč zafrustrirana. Nasploh mu je bila zaradi svojega poklica večna tarča. Če je hotela otroka poučiti ali okaruti, je že slišala njegovo zlobno pripombe: no, saj si učiteljica, boš že znala.... Ana mi je opisala tudi dogodek, ki seje zgodil pri logo-pedinji. Sina je morala kar dve leti voditi k njej, ker je jecljal. Tisto pomlad, ko so ji popustili živci, je, seveda, hodil s sinom Matej. Po pravici povedano se je za sina zelo zavzel in otrok je, kot po čudežu, takrat skoraj prenehal z jecljanjem. Občutek imam, da prav vi s svojo živčnostjo negativno vplivate nanj, ji je dejala logopedinja potem, ko sla s sinom prišla na kontrolni pregled. "Zdelo se mije kot bi mi hotela reči, naj vse skupaj prepustim "skrbnemu očku" in se umaknem s poti, "je grenko nadaljevala Ana. "Ko bi ona vedela, koliko truda, časa in ljubezni sem vložila v svoja otroka! Kaj vse sem žrtvovala zanju takrat, ko nas mož ni kontroliral, ko nas ni trpinčil s svojimi pravili in zakoni! In potem izvisim kot zadnja avša, ki ne počne drugega, kot da se valja po ustanovah za živčne bolnike!" Ana je bila zmeraj lepo oblečena in urejena. Matej ni maral zanemarjenih žensk. Z njo se je poslavljal tudi pred svojimi ljubicami. "Ne vem, zakaj so mu všeč starejše ženske. Kaj ga privlači na njih?! Meni se zdijo smešne, ko se obnašajo kot kakšne pubertetnice v njegovi bližini! Sedaj imam izkušnje ..takoj začutim, če se med možem in katero drugo kaj plete! To je grozno!" Kaj bi se zgodilo, če bi ga zapustila in se ponovno zaljubila, sem jo vprašala. Bili sva ravno na vrhu Javorča, mrzlo je pihalo in tisti, ki so se že vračali domov, so naju pozdravljali. "Še zmeraj ga ljubim. Potrebujem ga. Brez njega ne bi znala živeli. Za druge moške mi nikoli ni bilo." Pa vseeno.... Še enkrat sem ji postavila isto vprašanje. "Nekoč, zdi se mi, da sva bila poročena komaj peto leto, me je osramotil pred svojo mamo. Bila sem nerodna in nepazljiva, ko sem prala njegove bele srajce. Zaradi nekega prtička, so se obarvale rdeče. Prijel meje za glavo in mi jo tiščal pod vodo v banji. Mislila sem, da me bo kap od strahu. Med vrsticami sem se potožila njegovi mami, ki pa me je odločno zavrnila, češ, da sem sama kriva, da Matej že ve, kaj dela. Da je bila tudi ona kaznovana, če je bila slaba gospodinja, žena in mati. Mož mora v hiši dr%> j ti red, drugače je vse narobe. Takrat sem želela pobegnil j od njiju stran, ker se mi nista zdela normalna. Lan* \ greš, mije rekel Matej, toda otrok bo ostal pri meni. >n j sem ostala. Pa ne samo zaradi otroka, tudi zaradi Matej";, j saj je bil po tistem kar lep čas nežen in dober z menoj.-- Ana mije na poti v dolino povedala še marsikaj o seo > j o možu, tašči, o otrocih. O družbi, s katero preživljata Pjtr sti čas, o urah jahanja in tenisa, kjer se včasih sprosti V j si nabere novih moči. Pa o dobri sosedi, h kateri se zatec^ na kavo in po kakšen nasvet (ona jo je tudi napotila j meni). Poslušala sem zgodbo še ene ženske, kije, bo >nog°cl\ rekel marsikdo, sama kriva za svojo kruto usodo. ne zna reči ne in ker se boji oditi na slabše, v negotovo P" hodnost brez materialnih dobrin.^ Na svojo mamo ne misli rada. Če je le nujno, jo obistf domu za ostarele. , Kadar je sama s svojimi mislimi, premišljuje, kako^ j z njenima otrokoma. Kakšno popotnico jima z niozf j dajeta za življenje ? Se bosta znala normalno obna$a j po vsem, kar sta, morda, nehote, videla doma?! VeseldlA ker sla po značaju močnejša kol ona. In večja borca. . j bi bila taka tudi sama, potem bi se Mateju že zdavn >, postavila po robu. Tako pa.... "Veliko bolje se počutim že zaradi najinega pogov°ra, \ mi je zaupala ob slovesu, medtem ko me je objela K \ dobro staro prijateljico. ,fl Ko mi je mahala v pozdrav sem razmišljala o tem, *a pomagati ženskam kot je Ana. Da ne bi bile večne t0 . niče, da se ne bi zmeraj sprijaznile s svojo usodo, da kdaj pa kdaj znale tudi udarili po mizi. Po prstih bi jih dobile pa tako ali tako! Če ne bo političnega soglasja, tudi telovadnice ne bo V torek, 12. januarja, je bil objavljen članek: "Če ne bo političnega soglasja, tudi telovadnice ne bo", v katerem župan ftahc Čebulj napoveduje nekaj w/7// korakov v zvezi z gradnjo športne dvorane v občini Cerklje la Gorenjskem. Ker so v članku objavi/ene nekatere netočnosti, "»činski odbor SKD Cerklje na Gorenjskem dodaja nekaj pojas-Iz prispevka se lahko razbere, da svetniki SKD "mini-[ojo" izgradnjo športne dvorane. Ta trditev ne drži. Na 2. seji občinskega sveta svetniki SKD o ,eJ temi nismo razpravljali ali PPdajali kakršnegakoli mnenja. Ge se že govori o miniranju nekega projekta, naj se pove ime, priimek in strankarska pripadnost svetnika, ne pa le nekaj namigov. Menimo, da je izgradnjo športne dvorane zelo zahteven in za našo občino Pomemben projekt, ki ga bo Potrebno graditi s sodelovanjem '« dobro voljo vseh. Kakšna bo cena projekta in rok izgradnje. pa se bo potrebno še dogovoriti. Glede Marijinega vrtca pa sledeče. Sklep o koncesiji je bil na občinskem svetu soglasno izglasovan. j udi vse ostale ekipe (finančna sredstva iz proračuna itd.), ki so se nanašali na Marijin vrtec, smo svetniki SKD podprli, kar se vidi tudi iz zapisnikov prejšnjega sklica občinskega sveta. V času revizije računskega sodišča smo župana podpirali. Tudi sklepi, ki jih je sprejel občinsk i svet in so se nanašali na odpravo pomanjkljivosti, so bili sprejeti v korist občine Cerklje. S sprejetjem poročila računskega sodišča se je le zaključil zelo dolg čas revizije (eno leto), kije obremenjeval redno delo občine. V zvezi z zavajanjem javnosti glede poročila računskega sodišča v časopisu pa smo županu predlagali, naj uporabi pravne poti za popravo moralne škode. Glede na to, da sta nam župan in koalicijska partnerja SDS in LOP ponudila koalicijo, terja članek, objavljen v takem tonu, resen razmislek. OO SKD Cerklje na Gorenjske Razstave Ob slovenski planinski poti Kranj - Šmarjetna gora - Planinsko društvo Kranj, Gorenjski muzej in Hotel Bellevue Šmarjetna gora ob 100-letnici ustanovitve kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva in ob pričetku zadnjega leta v tem tisočletju vabijo na odprtje in ogled razstave pokrajinskih fotografij Ob Slovenski planinski poti, ki jih je pripravil Ciril Velkovrh, član Fotokluba Anton Ažbe Škofja Loka. Razstava bo odprta do 31. januarja. Glina na lesu Kranj - Do srede, 3. februarja, je v Caffe Galeriji Pungert na koncu starega dela mesta Kranja na ogled zanimiva razstava reliefov - glina na lesu Dragice Toplišek iz Kranja, ki se širši javnosti predstavlja prvič. Prešernine iz muzejskega trezorja Ljubljana - Narodni muzej Slovenije ob 150-letnici smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna vabi na ogled januarske in februarske vitrine meseca, v kateri predstavljajo del Prešernine iz muzejskega trezorja. V četrtek, 28. januarja, pa bo prav poseben dan. V atriju muzeja si boste lahko ogledali originale Prešernovih pisem, rokopisov, pa tudi njegovo dunajsko doktorsko diplomo, napisano na pergamentu. Ogled je možen med 10. in 20. uro. Tel.: 214 167 Torek, 26 1., ob 15.30: ANTONIJ IN KLEOPA TRA, Abonma TOREK POPOLDANSKI ob 19.30: ANTONIJ IN KLEOPATRA, Abonmj RED U Sreda, 27 1.. ob 19.30: ANTONIJ IN KLEOPA TRA, Abonma RED O Četrtek, 28. 1., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLInI ŠENTFLORJANSKI, Zaključena predstava Petek, 29 1., ob 19.30: POLICIJA, d.d RAZPRODANO Sobota, 30. 1., ob 19.30: POLICIJA, d.d Mestno Gledališče razprodano Ljubljansko MALA SCENA Četrtek, 28. 1., ob 20.00 JANOŠ, IZVEN IN KONTO Petek, 29. 1., ob 22.00: PRIMER RONALD AKKERMAN, IZVEN in KONTO pobota, 31. 1. ob 21.30: LJUBEZEN & SEKS & TERAPIJA, IZVEN in KONTO Mesečni program ***-MQLS.«i21.oom. MG L na voljo pri blagajni MGL POREDUŠO\J internetd Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 ilj Ur° pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. Servis - prodaja vozil, Britof 173 , Tel..064/242-167 DAN ODPRTIH VRAT PREDSTAVITEV NOVEGA ACCORDA v petek, 29. in soboto, 20. januarja 1999 med 9. in 17. uro. 9*»ib«ja*HMt*»«*«iM«»i (Lil HONDA S posluhom n fitovsta* Obvestila Občni zbor Brezje - Mošnje - Ljubno - Društvo upokojencev Brezje - Mošnje - Ljubno vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 30. januarja v dvorani doma krajanov na Brezjah. Ker letos praznujemo 10-letnico obstoja našega društva, vas vabimo, da se tega srečanja udeležite v čimvečjem številu. Izvolili bomo tudi nove organe društva, občni zbor pa popestrili s kratkim kulturnim programom. Občni zbor se bo začel ob 15. uri. Krvodajalska akcija Jesenice - Na Jesenicah bo krvodajalska akcija potekala v sredo in četrtek, 27. in 28. januarja, od 7. do 13. ure v Splošni bolnišnici Jesenice, Titova 112. Dom na Zelenici odprt Tržič - Planinsko društvo Tržič obvešča vse obiskovalce gora, da je planinski dom na Zelenici v času smučarske sezone na Zelenici neprekinjeno odprt vse dni v tednu. Informacije in rezervacije po tel.: 564-524 in 0609/618-482. besedo popeljal Jernej Mrak. Predavanje bo v dvorani Glasbene šole Tržič v torek, 2. februarja, ob 19. uri. 0 obrezovanju sadnega drevja Kranj - Hortikulturno društvo Kranj prireja danes, v torek, 26. januarja, ob 17. uri v sejni sobi št. 14 Mestne občine Kranj zanimivo in koristno predavanje o vzgoji in obrezovanju sadnega drevja ter zatiranju bolezni in škodljivcev. Predaval bo dipl. ing. agr. g. Matjaž Maležič. 0 krvnem tlaku Kranj - Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja bo prvo februarsko sredo, 3. februarja, ob 17. uri v Modrem salonu Gostišča Arvaj v Kranju pripravilo prvo letošnje predavanje. 0 nizkem in visokem krvnem tlaku bo predaval prof. dr. Boris Cibic. Po predavanju bodo člani Gorenjske podružnice Društva za srce lahko tudi prevzeli vstopnice za slovesni občni zbor društva, ki bo 1. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vtisi s poti po Indoneziji Žirovnica - Kultumo-prosvetna sekcija DU Žirovnica vabi na predavanje Vtisi s poti po Indoneziji, ki bo danes, v torek, 26. januarja, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo ing. Janez Ahačič iz Škofje Loke. Zgodnje srednjeveški nakit Kranja Kranj - V okviru gostujoče razstave Nakit, magična moč oblike bo v Modri dvorani gradu Khislstein v četrtek. 28. januarja, četrto iz cikla predavanj. Naslov tokratnega predvanja, ki se bo začel ob 19. uri, bo Zgodnje srednjeveški nakit Kranja, predaval pa bo Milan Sagadin. Najpomembnejša poglavja Svetega pisma Jesenice - Kot nadaljevanje video-preda-vanj Novo tisočletje dr. Dvvighta Nelsona organizira Krščanska adventistična cerkev novi niz predavanj z naslovom Najpomembnejša poglavja Svetega pisma Po predavanjih bo poslušalcem omogočen pogovor o zastavljenih vprašanjih. Četrto v sklopu predavanj bo jutri, v sredo, 27. januarja, ob 19. uri v dvorani doma Franceta Berglja na Jesenicah. Naslov predavanja je O Božji pisani besedi - o Sv. pismu. večerov nastopil Slovenski kvartet klarinetov. Sestavljajo ga klarinetisti: Andrej Zupan, Dušan Sodja, Aljoša Deferri in Jože Kotar. V programu koncerta so dela Farkasa, Šivica, Albinionija, Decancqa, Takacsa, Debussyya in Tomasija. Nadaljevanje na 27. strani Obramba pred stresom Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Tomaž Iskra predaval o vrstah in nevarnostih stresa in prikazal nekaj praktičnih vaj. Meščanske prehranjevalne navade Ljubljana - V KIC-u Mestnega muzeja Ljubljana, Trg francoske revolucije 7, bo jutri, v sredo, ob 12. uri dr. Maja Godina Golja predavalja na temo Meščanske prehranjevalne navade - odsev časa in prostora. Predavanje so pripravili ob razstavi Jedilnica - srce doma in družine v Mestnem muzeju Ljubljana Julijske Alpe v prvi svetovni vojni Tržič - Po sledeh soške fronte, s poudarkom na gorništvu, vas bo z diapozitivi in Gledališče m klub študentov pripravlja: Večeri komorne glasbe Ljubljana - Četrti koncert iz cikla Večeri komorne glasbe bo danes, v torek, 26. januarja, ob 20. uri v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli. Nastopili bodo: Godalni kvartet Tartini, Harald Schonevveg, viola in Igor Mitrovič, violončelo. Izvajali bodo dela Boccherinija, Kreka in Mendelssohna. Prodaja vstopnic je uro pred koncertom. Skunk Funk Bled - V soboto, 30. januarja, se bo ob 22. uri v Glem Artu na Bledu začel koncert skupine Skunk Funk. Kontrabas Žirovnica - Osnovna šola Žirovnica, Čopova hiša vabi na monodramo Patricka Suskinda z naslovom Kontrabas. Igral bo Slavko Cerjak, član MGL. Monodramo si lahko ogledate v petek, 29. januarja, ob 20. uri. Rezervacije vstopnic: 064/801-254. Slovenski kvartet klarinetov Ljubljana - V galeriji Tivoli, Grad Tivoli, bo danes, v torek, ob 19. uri v okviru torkovih SKUPINO ZA SAMOPOMOČ ENOSTARŠEVSKIM DRUŽINAM Za koga? ZA VSAKOGAR, KI OSTANE SAM Z OTROKI Zakaj? DA PODELIMO SVOJA OBČUTJA S SEBI ENAKIMI, IZMENJAMO IZKUŠNJE, SMO DELEŽNI MEDSEBOJNE PODPORE IN RAZUMEVANJA, SE OSEBNO IN SKUPNO RAZVIJAMO, SI SVETUJEMO PRI REŠEVANJU AKTUALNIH PROBLEMOV, PRISPEVAMO K BOUŠEMU ODNOSU MED NAMI IN NAŠIMI OTROKI Kje? OŠ JAKOBA ALJAŽA, TONČKA DEŽMANA 1 (Planina 1 - nasproti pokopališča), KRANJ Kdaj? OB PONEDELJKIH, VSAKIH 14 DNI, Z ZAČETKOM 25. 1. 1999 OB 17. URI Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEVA! Informacije dobite pri Tini in Maji po telefonu: 330-143 in 226-855 (študentki socialnega dela in andragogike). Letos je jubilejno leto Radia Triglav Jesenice Izbiramo Prvi glas RA Triglav Vse do 5. januarja v letu 2000 bo v jubilejnem petintridesetem letu Radiu Trifilav Jesenice potekalo veliki) akcij, organiziranih ho tudi precej prireditev. Ena od njih ho 20. marca letos "Prvi glas Ciorvnjske" v Festivalni dvorani na Bledu. Med akcije v jubilejnem letu sodi tudi izbor Prvega glasa Radia Triglav". V Gorenjskem glasu bomo vse leto objavljali glasovnice in nanje boste vpisovali Vaše predloge, komu podeliti priznanje. Vsak mesec bo Radio Triglav Jesenice nagradil peterico tistih, ki boste glasovali; ob zaključku akcije bomo izmed vseh glasovnic 5. januarja 2000 na slavnostni prireditvi izžrebali dobitnika imenitne nagrade - tedenske počitnice v enem od slovenskih naravnih zdravilišč, ter še 34 drugih lepih nagrad. GLASOVNICA št. 3 januar 1999 Prvi glas Radia Triglav je_ Glasovnico pošljite do petka, 29. januarja 1999 na dopisnici na RADIO TRIGLAV JESENICE, Trg Toneta Čutarja 4, 4 270 Jesenice. Na dopisnico ne pozabite napisati svojega naslova. radio trlglav 4270 Je&emce. Trg Tonetu Ćufarj« * 71 |i Slikar Matija Bradaška in urarji Oblaki VLučinah (v hiši, ki je tedaj nosila št. 8) seje y> februarja 1852 rodil MATIJA BRADAŠKA \p>'. SBL), znameniti slikar, ki je ustvarjal v ^'ynju. Anton Doli nar ga omenja v svoji lučins-j kroniki, njegov priimek zapiše kot Bradeško. '' sporoča: "Njegovi starši so bili Luka yc'deškq, mizar, doma s Črnega Vrha in Helena ustin. Že zmladega ga je veselilo podobarstvo, tezlaval je rad še kot otrok kake podobice, ki so Se *nu tudi nekoliko posrečile. Zato ga je dal nje-|0v oče, razumen mož, ki je silno rad čil al jto!geA poz,n'ie tudi časopise, podobarju g. Šte-*ni< Subicu v Poljane v poduk. Poprijel se je prav Pridno podobarstva ter izk/esaval prav čedne Podobe iz lesa. Ko pa je pozneje videl, kako sta efanova sinova Janez in Jurij Šubic napre-QWa'°> v slikanju, vnel seje tudi on za slikanje. Pozoval je, kako mešala barve, kako jih pokla- pala no platno; začel je na skrivnem poskušati tu /' Sam '" ^ei' Moj* 211 čudu dobro. Vadil se jt jt} 'Pridno v risanju in pozneje zamenjal dleto se ! Vo docela s čopičem ali kistom. Prve slike U*0 So °de ze^° nepopolne, toda slikarski ta-vel' Pa tU(^1 vese!s'(J> pridnost so ga vodili do boljših proizvodov." br -k* temu da ni bil deležen akademske izo-"zbe (štipendijo bi dobil, "da bi se ne bil tako Piše: Miha Naglic Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon zgodaj oženil"), je postal eden najboljših cerkvenih slikarjev svoje dobe, zlasti na Gorenjskem, pozneje tudi na Štajerskem, kjer ga škof Na potnik "visoko ceni". Njegove so poslikave treh cerkva v Kranju, pa v Begunjah, Predosljah. Preddvoru in Kranjski Gori, še pred tem na Dobrovi in v Lučinah. Umrl je 25. decembra 1915 v Kranju. "Vsekakor smejo Lučine biti ponosne na slikarja Matija Bradeška", sklene Dolinar. Že v enem od prejšnjih zapisov smo omenili kmečki in trgovski rod Oblakov, ki so obogateli in postali baroni puštalski. Po eni od domnev izvira ta rod prav iz Lučin. Od tU je je tudi druga veja Oblakov, znana po izdelovanju stopnih ur. Njen začetnik je JURIJ OBU K. Rodil seje 9. aprila 1796 v Pre/esju (tedaj št. S), pri Kožuhu. Zato so mu rekli kar Kožuhov Jur. Izučil seje za tesarja in kovača, pozneje še za krovca cerkvenih in turnskih streh in izdelovalca stolpnih ur. Dolinar zapiše: "Pripovedovali so stari ljudje, da je sprva delal kot tesar pri nekem lesarskem mojstru, ki je pokrival turn v Šentjoštu pri novi cerkvi v baročnem slogu, ki poprej tod ni znan ter v navadi. On pa je izmaknil mojstru načrt, pohitel zvečer domu (uro hoda), ga ponoči hitro prerisal ter prinesel zjutraj zopet nazaj, ne da bi mojster sam bil zato kaj vedel. Jurij je potem ta načrt precej izpopolnil; pa je začel na isti način na svojo roko pokrivati turne. Najprej je pokril turn po istem načrtu v Lučinah, ki je tudi v resnici dosti lepši nego v Šentjoštu — izdelan je bolj nadrobno in elegantno ... " Jurij Oblak je torej ravnal podobno kot pozneje Japonci, ko so se tako ali drugače dokopali do evropskih in ameriških načrtov, jih izpopolnili in po njih izdelovali še boljše. Ko je lučinski turn pohvalil tedanji škof in poznejši kardinal Jakob Missia, so začela naročila kar deževati. "Vsi cerkveni turni po Gorenjskem, kriti na ta baročni način, so delo lučinskih Oblakov ali pa vsaj posnetek njihov." Jurij je umrl 13. novembra /861. Njegovo delo sta nadaljevala sinova JANEZ ST (1822-61) in JANEZ ML. (1857-1918). Sin slednjega je bil spet JURIJ (vnuk Jurija, 1892-1949) in vsi so bili v svoji veščini veliki in cenjeni mojstri. Sin drugega in pravnuk prvega Jurija, MATEVŽ OBUK, kije umrl /982, pa je bil zadnji, ki je znal izdelovati stolpne ure. Preden se od Lučin poslovimo, omenimo še, da je vanje svoj čas zahajal nemški pesnik Hermanu von Hermannstal (1799-1875). Služboval je v Ljubljani, poročil se je s hčerjo Janeza Oblaka, odvetnika, doma iz Lučin, in si nato v Lučinah postavil vikend, "Selevški grad"... Jurij Oblak, urar iz Lučin KRONIKA ureja: Helena Jclovčan NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.mediaart.si Trčil v betonski steber Kranj - 26-letni Milan M. je z R 5 v petek, 22. januarja, ob 23.20 vozil od Labor proti centru Kranja. Na strmem, dobro preglednem klancu navzdol je nenadoma zapeljal prek sredinske polne črte na nasprotno vozišče in na utrjeno betonsko bankino, kjer je brez zaviranja čelno trčil v steber. V trku seje voznik huje ranil. Izsilil prednost 11 rusica - Anton L. je v nedeljo, 24. januarja, ob 10.25 z osebnim avtom vozil od Jesenic proti Kranjski Gori. V križišču za avtocesto je zapeljal levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Pri tem je izsilil prednost voznici Maji N., kije pripeljala iz smeri Kranjske Gore. V trčenju se je voznica hudo ranila, medtem koje bil njen sopotnik Anton N. lažje ranjen. Povzročitelj je odnesel celo kožo, na avtomobilih pa je bilo za 1,2 milijona tolarjev škode. Trki na smučiščih Kranjska Gora - Petar P., 57-letni državljan ZRJ, je v petek, 22. januarja, ob 13.20 smučal po progi Preseka 1 proti križišču s progo Preseka 2. Nanjo je varno zapeljal, potem pa je vanj trčil 13-letni turški državljan U. E., ki znaka za križišče ni upošteval. Oba so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa niso ugotovili resnejših poškodb. Krvavec - Nina K. je v soboto smučala od Grafarice proti Tihi dolini. V blagem klancu je iz nasprotne smeri pripeljal neznani smučar, zaradi česar se je umikala v levo. Tedaj je s t.i. spomladanske proge po skrajni desni strani prismučal Rajko S. Z Nino K. sta se zaletela, smučarko so odpeljali v Klinični center. Krvavec - Urban J. je ob enajstih dopoldne, prav tako v nedeljo, smučal z Zvoha proti Tihi dolini. V križišču s progo Njivice je pred seboj opazil boardarko Brigito S., ki je ni mogel obviti. Po trčenju sta oba padla. Brigita S. je obležala brez zavesti, odpeljali sojo v Klinični center. Krvavec - Niti pol ure kasneje seje na isti progi zgodila še ena nesreča. Smučarska vaditeljica Jana D. je otrokom demonstrirala smučanje. Z njene leve strani je pripeljal neznan smučar in jo zbil. Ponudil ji je sicer prvo pomoč, nato pa odpeljal. Jano D. so lažje ranjeno prepeljali v ljubljanski Klinični center. Turista padla v jezero Bled - Avstrijska turista sta se v soboto, 23. januarja, kljub opozorilom o nevarnosti in prepovedi sprehajala po zalede-nelem Blejskem jezeru. Ledena ploskev je pod njima nenadoma popustila in oba sta padla v mrzlo vodo. Še pred prihodom gasilcev soju iz nje potegnili sprehajalci ob Blejskem jezeru, gasilci pa so v vodi poiskali še potopljeni fotoaparat, oblačila in osebno prtljago turistov. Vlak zbil moškega Radovljica - Včeraj ob 13.15 so dežurni v operativno- komunikacijskem centru UNZ Kranj zvedeli, daje v bližini Poljske poti v Radovljici vlak zbil mlajšega moškega. Ta je na kraju nesreče umrl. • H. J. Kaznovali 32 pešcev Kranj - V petek in soboto so gorenjski prometniki opazovali obnašanje pešcev in odnos voznikov do pešcev. V obeh dneh so ustavili skupaj 290 voznikov, 'trinajstim so zaradi suma, da ne vozijo trezni, ponudili alkotest. Pozelenelo je sedem "balončkov". Zaradi prehitre vožnje so policisti kaznovali 53 voznikov, zaradi neuporabe varnostnega pasu petnajst. Kaznim pa tokrat niso ušli niti pešci. Policisti so jih zalotili 32, ki jim pravilna hoja po cesti, s tem pa tudi lastna varnost, očitno ni bila mar. Posebno "zanimiva" sta bila pešca, ki sta v petek zgodaj popoldne ob kolesih pešačila od Kranja proti Šenčurju. Moža, stara 62 in 55 let. sta na cesti omagala. V petek bodo policisti spet na preži. Tokrat bodo predvsem merili hitrost. • II. .1. Mestna občina Kranj toži ali je tožena v več kot 200 zadevah Na sodišče samo v "resnih" primerih Kranjski župan je že pred volitvami obljubil, da bo umaknil vse neutemeljene tožbe mestne občine. Kranj, 26. januarja - V koliko primerih je Mestna občina Kranj bodisi tožnica ali pa tožena, župan Mohor Bogataj še niti ne ve natančno. Po prvi oceni jih je krepko čez dvesto, v več kot polovici primerov pa je občina tožnica. Novi župan namerava predvolilno obljubo držati. Pravi, da bo umaknil vse tožbe, ki so neutemeljene, razen tistih, kjer je napadeno občinsko premoženje, in tistih, ki jih po zakonu ne more oziroma ne sme umakniti. Mednje sodijo, denimo, "osebne" kazenske tožbe prejšnjega župana Grosa zaradi razžalitev ali žaljivih obdolžitev. Najmanj petdeset tožb je Mestna občina Kranj v minulih letih vložila zaradi različnih neizpolnjevanj obveznosti na drugi strani, na primer, zaradi neizpraznitve prostorov, prenehanja najemnih pogodb, neplačanih stroškov, odškodnin. Tožbe v takih primerih so logične in verjetno je večina tudi utemeljenih, zato bo novi župan Mohor Bogataj še pretehtal, v katerih bi se s toženci dalo sporazumeti brez sodišča, upoštevaje predvsem socialna ozadja. Praviloma utemeljene so tudi tožbe mestne občine v t.i. nepremičninskih sporih, ugotavlja Bogataj. Za neutemeljene pa se kažejo zahtevki mestne občine v sporih o premoženju nekdanje kranjske občine, v katerih so udeležene tudi druge občine. Primer je izgubljen upravni spor o premoženjskem deležu kranjske občine v javnem podjetju Komunala Kranj. Prav posebno poglavje pa so tožbeni zahtevki, s katerimi je prejšnji župan Vitomir Gros na osnovi denacionalizacije zahteval občinski delež v 89 nekdanjih podjetjih. Tožbe niso uper-jene proti podjetjem, ampak proti ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ki je izdalo odločbe o zavrnitvi pritožbe Mestne občine Kranj na drugi stopnji. Teh tožb je trinajst, v petek je župan Mohor Bogataj poslal na upravno sodišče v Ljubljani izjave o umiku tožbe-nih zahtevkov. Občina se je namreč pritožila na odločbe agencije za privatizacijo o lastninskem preoblikovanju podjetij na vrhovno, zdaj upravno sodišče. Med 89 podjetji (pet se jih pojavlja dvakrat, eno celo trikrat - SGP Gradbinec, Gorenjski sejem, Iskraemeco) je tudi vrsta takih (Intex, Tiskanina, Standard), ki so že pred leti prenehala bodisi z združitvami ali pa s stečaji, in okroglo dvajset podjetij, ki se jih zakon o lastninskem preoblikovanju sploh ni dotaknil (javna podjetja, zavarovalnice, banke ipd.). Pred desetimi dnevi je iz upravne enote Kranj prišla na mestno občino odločba, s katero je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena. Proti tej odločbi se župan Mohor Bogataj ne namerava pritožiti. Prejšnji župan Vitomir Gros je namreč vložil zahteve za denacionalizacijo 89 podjetij (celo za nekatera v Tržiču, Škofji Loki, Žireh) v imenu mestne občine Kranj kot pravne naslednice predvojne občine Kranj, ki pa to ni, oziroma kot pravne naslednice povojnih ljudskih odborov, ki so usta- hbđbbbbbbbbbbbbbbibđbbbbbbbbbbbbbbbbb Sojenje sedmerici iz domnevne heroinske naveze Zahtevana izločitev štirih sosodnikov iz senata O izločitvi bo odločila predsednica okrožnega sodišča Kranj, 26. januarja - Izločitev je na petkovem nadaljevanju sojenja Andreju Hartmanu, Ivanu Vodniku, Janezu Sirnicu, Andreju Klemenčiču, Ivanu Stanoniku, Darku Urhu in Gabru Guni zahteval Vodnikov zagovornik, odvetnik Žiga Klun. Žiga Klun je zahteval izločitev štirih sosodnikov velikega senata, med njimi enega poklicnega in treh sodnikov porotnikov, ne pa tudi predsednice senata, sodnice Andreje Ravnikar. Svojo zahtevo je oprl na dvom o njihovi nepristranskosti. Predsednica senata je namreč upoštevala protest zagovornikov in državni tožilki Sanji Javor Pajenk ni dovolila nekaterih vprašanj pričam, ker niso bila povezana z razjasnitvijo okoliščin obravnavanega tihotapljenja heroina, senat pa jih je nato po posvetu dovolil. O zahtevani izločitvi bo odločala predsednica kranjskega okrožnega sodišča. Zagotovo pa je na tem sojenju to zadnja zahteva za izločitev senata, saj je 24. jan- ifJI^BSEGLAS MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES =?ADiO 91.3 Ffl STIREO O D D H B H D D D O D D B D D H H H H H B O D B B D O B D H HBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBB BBBB 3. Koliko članov izpitne komisije običajno sedi v vozilu in ocenjuje kandidata? a) na prvem in drugem izpitu eden, na kasnejših po dva b) vedno eden c) toliko, kolikor ima vozilo, ki ga kandidat vozi registriranih sedišč 4. Kolikšno je približno povprečje ur, ko kandidati pozitivno zaključijo izpit v kranjskem izpitnem centru? a) 25 b) 42 c) 85 5. Ali lahko na izpitni vožnji še kdo od sorodnikov sedi v vozilu? a) Ne sme b) lahko, če že ima izpit B kategorije c) lahko, če ne presega skupne teže izpitne komisije 6. Od česa je odvisno, ali bo kandidat uspešno opravil izpitno vožnjo? a) od tega, kakšna bo njegova vožnja (znanje, varnost, samostojnost,...) in tudi števila ur, ki jih je namenil poučevanju b) od razpoloženja komisije c) od ostalih udeležencev v prometu 7. Ali lahko kandidat opravlja izpitno vožnjo, če nima očal, le-te pa mu je predpisal zdravnik? a) lahko, če se s članom izpitne komisije dogovori, da bo le-ta pozoren namesto njega b) ne sme c) lahko podnevi in nikakor ob vzvratni vožnji 8. Kaj mora kandidat tudi prinesti na izpitno vožnjo? a) osebni dokument, zdravniško potrdilo, evidenčni karton b) osebni dokument, zdravstveno izkaznico in potrdilo o cepljenju c) evidenčni karton, zdravniško potrdilo in izkaznico AMZS 9. Ali lahko inštruktor med izpitno vožnjo pomaga kandidatu? a) lahko, če tako predpišejo starši b) ne sme, skrbeti pa mora za varno vožnjo c) v nobenem primeru 10. Ko uspešno opraviš izpit, moraš na potrdilo čakati? a) dobiš ga še isti dan b) teden dni c) mesec dni Spodaj podpisani potrjujem, da želim sodelovati v prometnem kvizu: B B D B B B B B B B B B B B fl B B B B B B B B B B B B B B B B uarja začela veljati sprememba zakona o kazenskem postopku. Poslej bo mogoče zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika zaradi dvoma o njegovi nepristranosti samo do začetka glavne obravnave. Sojenje obtoženim iz domnevne gorenjske heroinske naveze naj bi se nadaljevalo februarja. • II. J. navijala podjetja in vanja vlagala proračunski denar. Pred sprejemom lastninske zakonodaje so bile lastniške zahteve občine na premoženju podjetij logične, vendar pa zanje ni pravne podlage, saj Slovenija tega koncepta nikoli ni sprejela. Torej vsi zahtevki mestne občine, ki se nanašajo na denacionalizacijo, sodijo v arhiv. Podjetja zaradi denacionalizacijskih zahtevkov občine in tožb sicer niso bila zavrta v lastninskem preoblikovanju, razen v enem primeru, ko je agencija izdala novo odločbo, vendar pa so bili njihovi direktorji v precepu, kaj storiti. Ne nazadnje je nad njimi do zdaj visela čudna luč. Tožb, ki posegajo v delovno pravna razmerja, ima mestna občina Kranj devet, vsaj v polovici primerov bi se po Bogatajevi oceni občina morala poskušati poravnati s tožečimi delavci. Samo z enim, nekdanjim načelnikom občinskega oddelka za gospodarske javne službe Francem Golorejem, ima občina na grbi štiri pravde. Posebno poglavje pa predstavljajo tožbe prejšnjega župana proti posameznikom zaradi domnevnega kaznivega dejanja razžalitve oziroma žaljive obdolžitve. Mohor Bogataj pravi, da po zakonu teh tožb ne more in ne sme umaknit'-Umakne lahko le tožbe, kjer je tožnica mestna občina Kranj- Med tožbami te vrste je verjetno najodmevnejša tožba župana Grosa proti nekdanjemu sekretarju v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janku Stušku (zdaj radovljiškemu županu) zaradi njegovih poskusov urejanja pokopališča nerr-ških vojakov v Kranju. Stušek, ki je bil od Grosa obr; can, se je kot toženec zaradi "poškodovanja tuje stvari" zna-šel na okrožnem sodišču v Kranju, ki pa ga je oktobra lan' oprostilo. Gros je vložil pritožbo, ko pisna sodba še niti ni bila izdelana, ponovno pa ob izteku pritožbenega roka 12. januarja ietos. Mohor Bogataj je sodišču poslal obvestilo, da Vitomir Gros ni več pooblaščenec mestne občine Kranj in predlagal-naj pritožbo kot nedopustno zavrže. • H. Jelovčan T.i. radovljiška orožarska afera spet na začetku Vrhovno sodišče razveljavilo sodbi Aprila 1997 je senat okrožnega sodišča v Kranju Atifa Kalača, Ivana Draušbaherja in Matjaža Prinčiča spoznal za krive kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelivnih snovi. Kranj, 26. januarja - Atifa Kalača, ki se je predstavljal kot Marko kovaeič, je sodišče obsodilo na kazen eno leto in oscfJf mesecev. Ivana Draušbaherja in Matjaža Prinčiča, nekdaj vodilna moža podjetij Orbis in Snežnik, pa vsakega na dva meseca zapora pogojno za dobo treh let. Po pritožbah je višje sodišče v Ljubljani Atifu Kalaču kazen potrdilo, Matjažu Prinčiču in Ivanu Draušbaherju pa jo je spremenilo v zaporni, in sicer vsakemu osem mesecev zapora. Medtem ko je prvoobtoženi Kalač kazen že odsedel (večinoma s priporom), pa sta seji Prinčič in Draušbaher za las izoS' nila. Vrhovno sodišče je namreč pred dnevi sodbi okrožnega ifl višjega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje okrožnemu sodišču v Kranju. V t.i. radovljiški orožarski aferi so kriminalisti sredi leta 1995 v garaži stanovanjske hiše v Radovljici zasegli za 65.000 mark orožja in streliva; 45 avtomatskih pušk MGV 176 z opremo, " avtomatskih pušk M 70 kalašnikov z opremo ter tisoč nabojev kalibra 22 LR. Orožje naj bi bilo v Kalačevi garaži v hrambi dobro leto, dobil pa naj bi ga kot delno poplačilo za stroške Prl posredovanju večje količine orožja. "Radovljiško orožje" se torej vrača na začetek. Atifa Kalača pa je pred dnevi dočakala še ena kazenska ovadba, tokrat za kaznivo dejanja ponarejanja listin. 18. januarja opoldne je namreC nameraval na Karavankah izstopiti iz Slovenije s ponarejenim potnim listom na ime K. M. Policisti so med pregledom osebnega avta našli še ponarejeni vozniško dovoljenje in osebno izkaznico. Pri preverjanju identitete so ugotovili, da domnevnega hrvaškega državljana K. M. varnostni organi Hrvaške nima.l0 v svojih evidencah. Zato so policisti osumljenca pridržali. ga ovadili in izročili preiskovalnemu sodniku. Za vse tri ponarejen^ dokumente naj bi K. M. plačal 2000 mark. 13. januarja bi mora' priti v radovljiške zapore na prestajanje krajše zaporne kazni za neko drugo obsojeno kaznivo dejanje. Preiskovalni sodnik je P° zaslišanju odredil pripor. • H. J. Izigrani varčevalci menjalnice Mikel ■m ' * 1 k I •! * 1 i vi it * Tuj denar za avtomobile m lagodno življenje Kriminalisti so kaznivih dejanj goljufije in ponarejanja listin ovadili 33-letnega M. I). iz KranF Kranj, 26. januarja - M. D. naj bi kot solastnik podjetja v Kranju, ki seje ukvarjalo predvsem z menjalniško dejavnostjo, od 1995. do 1998. leta, z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto 38 ljudi in jih ogoljufal za skupaj 70,5 milijona tolarjev. Kot trdijo kriminalisti, naj bi M. D. to storil namenoma, da bi se premoženjsko okoristil. 38 ljudi mu je namreč zaupalo v hrambo oziroma posojilo denar, ki pa ga ni vrnil. Nekatere oškodovance naj bi zapeljal tako, da jim je za deponiran denar v menjalnici (Mikel v Stražišču), čeprav za to dejavnost podjetje ni bilo registrirano, obljubil zelo ugodne obresti od enega do dveh odstotkov na mesec. Druge naj bi zapeljal tako, da je od njih P° fC denar, da bi ga zamenjal v drugo valuto, *»i pa naj bi prepričal, da so mu denar posodili-D. naj bi že 1995. leta dobro vedel, da denarja PJ bo mogel vrniti, kljub temu pa je z izpos°JaniQg, in zavajanjem ljudi nadaljeval vse do maja 1^ Lahko pridobljeni denar naj bi M. D. p° u^ tovitvah kriminalistov porabil za nakup drag avtomobilov ter za lagodno življenje. xx Kriminalisti ga razen goljufije sumijo l^ storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin- . D. naj bi namreč ljudem za deponiran .^j^u denaf izdajal lažna potrdila, s katerimi jim je v ir menjalnice zagotavljal vračilo. V resnici se nikoli ni znašel na žiro računu podjetja. . H. J HALO, GLASOV KAŽIPOT HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. Po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP DOP. OB 9.00 IN POP. OB 18.00 B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 1. februarja B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 15. februarja B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 15. februarja Rozman bus Muenchen 30 1 , Trst 2.2., Palmanova 3.2., Lenti 6.2., Madžarske toplice od 18. 2. do 21. 2., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 novo - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vsak ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portogruaro - vsak petek v mesecu Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure po telefonu 451-542 ali GSM 041/670-673 KORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, 'šolska c. 30, 1000 Ljubljana (061) 13.22-178 e-mail: borza.znanja@spika unistar-si PONUDBE: Danes predstavljamo dve ponudbi znanj iz Daljnega vzhoda: - Človek mora biti usklajen z okoljem, pravi starodavna modrost, ki priporoča ravnotežje in ubranost z okoljem. FENG ŠUI jo zajema v obsežnem spletu načel, ki obljubljajo uspešnost in obilje, mir in vedrino, zdravje In dolgo življenje vsem tistim, ki živijo v skladu z napotki ubranosti in ravnotežja. Kitajci verjamejo v razloge FENG ŠUI-ja. Radovednost in zanimanje za to starodavno kitajsko modrost pa se kaže tudi pri Slovencih. Naš član vam je pripravljen razkriti skrivnosti te kitajske verzije radiestezije. - Naučite pa se lahko tudi starodavne kitajske veščine usklajevanja uma in telesa skozi meditacijo v gibanju, imenovano TAl JI QUAN (tai či čuan). Veščina je sestavljena iz lahkotnih in sproščenih gibov, ki ne zahtevajo fizični napor, učinki vadbe pa so izboljšano zdravje, vitalnost, zmanjšanje stresa, notranji mir, jasnost uma in uravnovešena osebnost Vse to in še več izveste in to seveda brezplačno v Borzi znanja, ki ima svoje prostore v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, lahko nas tudi pokličete na telefonsko številko (061) 13 22 178 ali se osebno oglasite, kjer vas pričakujemo vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC Po ugodnih nakupih v Muenchnu dne 29. 1. in 6. 2., Trst 27. 1. Tel.: 731-050, 041/744-160 HOKO - kombi prevozi Tel-: 563-876, 557-757 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Slviljstvo in trgovina CVETKA Kranj, St. Žagarja 16 Kl: 225-162 Ugodni nakupi oblačil za vso družino z odlogom plačila 15. marca 1999. Izkoristite to priložnost tudi vi. Akcijska prodaja treking hlač vseh velikosti. Cena od 2.000 do 3.500 SIT. Zimske bunde - 30 %. Vabljeni! METEOR Cerklje Remic, tel: 422-781 Cilka, tel.: 411-510 - nakupi Lenti 6.2. - nakupi - razprodaja Muenchen 29. 1. - nakupi - Italija - PUST 11. 2. \pROGRESS \Z*7*k°vni tečaji Vpisuje v splošne in poslovne tečaje angleškega jezika na vseh stopnjah. Posebna ponudba: 32-urne priprave na maturo iz angleščine (200 DEM). Tel.: 310-644 pUBITELJI Pl^AVANJA IN REKREACIJE Pokriti olimpijski bazen v Kranju Odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure in od 20. do 22. ure, sobote od 11. do 22. ure, nedelje od 8. do 22. ure. Druge informacije po tel. 064/224-040 vsak dan od 8. do 22. ure. AVTOPRkVO/NIŠTVO Matjaž Kokl, s.p. p°toČe 24, Preddvor SELITVE: Imate skrbi, kako preseliti stanovanje - opremo? Pustite to1 Pokličite po tel.: 0609/615-641 in mi vam preselimo vaše stanovanje na katerokoli lokacijo v Sloveniji. Ugodne cene! MBT: 0609/615-641, 041/710-767 KOČNA SMUKA M* ROGU na smučišču KOŠUTA od 23.1. VSAK DAN od 17. ure do 21. ure. Vsak petek in soboto NOČNO KOPANJE in SAVNANJE v TERMAH ZREČE do 22. ure. NEMŠČINA Ob ponedeljkih in sredah zvečer osvežitveni tečaji in priprava na maturo, pogovor s tujcem, cena: ugodna. Do 6 udeležencev v skupini. Tel.: 064/312-520 integral tržič vas vabi na avtobusni izlet na Beneški karneval 13. 2. 1999 ludst. prevozi AMBROŽIČ Janez ZS Gorje 15 - 29. 1. Muenchen - razprodaja, -13. 2. Verona - kmetijski sejem, -18. - 21. 2. Rim Tel. 725-427.GSM 041/723-823 ^kreacija ^ LEDU Kranj: sobota 15.30 - 17. ure, nedelja 15.30 - 17. in 18. -19.30 ure, Bled: sobote 16. -17.30 ure, nedelja 9.30 -11. ure in 16. - 17.30 ure, Jesenice: sobote 14. - 15.30 ure, nedelja 14. -15.30 ure f^ČAjl NEMŠČINE priProf. METI k<>nštantin, s.p. W: 064/621-998 mOEjA LOKA 'zobnik 253 Verificirani tečaji za odrasle: 1. stopnja: sre.. 8.00; sre., 19.00; sob., 2. stopnja: pon., 8.00: pon., 17.00; pet. 3. stopnja: tor., 8.00; tor. 19.00 4. stopnja: čet.. 19.00 5. stopnja: pon., 19.00 obnovitveni: čet., 19.00 UČENCI. DIJAKI: utrjevanje šolske snovi 16.00 16.00 Zgodba o vremenu Kranj - V četrtek, 28. januarja, ob 17. uri bo v Lutkovnem gledališču, grad Khislstein, na sPoredu lutkovna predstava Zgodba o vremenu. Z lutkami SP° zamisli Saše Kumpa in Cveta Severja bo lutkar Cveto ever povedal vse o oblakih, gromu, streli... Za otroke od 3. do 7. leta. 4 si***' * '"*ka ktoV>*' 01 Glav* trg 6,4000 Kranj BI oh^ajna je odprta Ravnikih od 10. do 12. ure teSr0b°khod9.do 10.30 ure, r eno uro pred predstavo, 064/222-681 T. McNally: ŠKRTANJE petek, 29. 1., ob 19.30 uri za IZVEN in konto Predstava F. Arrabal: ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR V soboto, 30. januarja, za abonma SOBOTA 1, zaradi bolezni v ansamblu odpade. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GLASOV KAŽIPOT Prireditve Literarno-glasbeni recital Škofja Loka - Zveza kulturnih organizacij in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vabita na literarno-glasbeni recital, posvečen pesnici Lili Novy. Izvedla ga bosta Lado Jakša - glasba in Lenča Ferenčak - beseda. Prireditev bo v Kapeli Puštalskega gradu jutri, v sredo, 27. januarja, ob 19. uri. Večer domačih ustvarjalcev Dovje - KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana vabi na Večer domačih ustvarjalcev, ki bo v soboto, 23. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Dovjem. Srečanje socialnih delavcev Ljubljana - Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije - gorenjska regija vabi svoje člane, da se v četrtek, 28. januarja, ob 10. uri na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani udeležijo srečanja socialnih delavk in delavcev iz vse Slovenije. Ure pravljic Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo ura pravljic za otroke v torek, 26. januarja, ob 17. uri. Nastopili bodo otroci vrtca Škofja Loka, enota Čebelica, uprizorili pa bodo rusko ljudsko pravljico z naslovom Medved išče pestunjo. Jesenice - V četrtek, 28. januarja, bo na otroškem oddelku jeseniške knjižnice na sporedu pravljica z naslovom Ali prijatelji tako ravnajo. Pravljica pripoveduje zgodbo opice in slona, ki sta sklenila, da bosta postala prijatelja. Jima bo uspelo razvozljati, kako se obnašajo pravi prijatelji? 507 krofov za 507 maškar Tržič - Na pustno nedeljo, 14. februarja, bo Turistično društvo Tržič organiziralo tradicionalno pustno povorko maškar po mestnih ulicah -Cankarjevi, Trg svobode in Partizanski. Sodelovala bosta tudi Pihalni orkester Tržič ter Trio Rebus. Za 507 maškar so pripravili 507 pustnih krofov in imenitne nagrade za najizvirne-jše maškare (posamezno in v skupinah), najbolj odštekano, najmlajšo maškaro itd. Tekmovanje v veleslalomu in tekih Kamna Gorica - Zveza društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj v organizaciji Društva upokojencev Kamna Gorica organizira smučarsko tekmovanje v veleslalomu in tekih za moške in ženske. Razvrščeni bodo v kategorije, ki jih lahko dobite na razpisih v posameznih društvih. Tekmovanje bo v četrtek, 28. januarja, z začetkom ob 10. uri na smučišču v Kamni Gorici. Pisne prijave sprejema Marija Žvan, Kamna Gorica 82, tel.: 736-577 do danes, 26. januarja. Spominski rekreacijski tek Kranj - Turistično društvo Kranj organizira 6. februarja spominski rekreacijski tek (na lastno odgovornost) od Vrbe do Kranja. Začetek bo ob 8.30 uri iz Vrbe, kjer bo krajši kulturni program v Prešernovi rojstni hiši. Cilj teka bo približno ob 12. uri pred Prešernovo hišo v Kranju. Tudi tu bo potekal kulturni program. Okrogla miza o drogah Ljubljana ■ Slovenski šolski muzej in Koroški pokrajinski muzej v okviru razstave o drogah, ki je pod naslovom Ne! odprta v prostorih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, Plečnikov trg 1, danes, v torek, 26. januarja, ob 11. uri organizira okroglo mizo z naslovom Kaj lahko naredi šola v boju proti drogam? Ob 17.30 uri bo pogovor in predavanje dr. Andreja Kastelica iz Centra za zdravljenje odvisnih od drog. Naslov predavanja bo Možnosti obravnave uživalcev drog. Jutri, v sredo, bo ob 17. uri pogovor s predstavitvijo društva Stigma, v četrtek, 28. januarja, pa bo ob 11. uri delavnica za mlade, ki jo bo vodil Erik Vidmar. ki bo v soboto, 6. februarja. Odhod avtobusa bo izpred Jelovice ob 6.30 uri. Tura kondicijsko ni zahtevna. Hrano in pijačo imejte s seboj. Ogledali si boste tudi jamo Pekel. Prijave sprejemajo v pisarni Občine Preddvor, tel.: 458-100 ali Janez Planine, tel.: 451-565 najkasneje do srede, 3. februarja (zaradi rezervacije avtobusa). Na Dobrčo Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na planinski izlet na Dobrčo v soboto, 30. januarja. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina s posebnim avtobusom. Na Dobrčo se boste povzpeli iz vasi Hudi Graben. Hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 225-184 Razstave Pohod na Kriško goro Križe - Planinsko društvo Križe vabi na XII. tradicionalni zimski trim pohod na Kriško goro, ki bo v nedeljo, 31. decembra. Izhod je iz vasi Križe, v času od 6. do 16. ure bo izvedena tudi zapora lokalne ceste Križe - Zgornje Vetrno - Gozd. Kontrolna točka je v koči na Kriški gori, ki bo odprta od 7. do 15. ure, kjer bo vpis pohod-nikov, ki bodo srečo lahko preizkusili tudi v bogatem srečelovu. Na Kofce Kranj ■ Društvo upokojencev Kranj organizira planinski izlet na Kofce, ki bo 28. januarja, z odhodom rednega avtobusa ob 6.55 s Kranja. Start pohoda bo v Podljubelju, hoje bo za 5 do 6 ur. Izlet v Izolo Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na izlet v Izolo, ki bo v sredo, 10. februarja, z odhodom ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo na sedežu društva od 20. januarja do zasedenosti avtobusa. Na goro Oljko Preddvor - PD Kranj in Planinska sekcija Preddvor vabita na izlet na goro Oljko (733 m), Razstavlja Veno Dolenc Kranj - V Caffe restaurantu Yasmin bodo v četrtek, ob 20. uri odprli razstavo slik slikarja Vena Dolenca. Fran Vesel - fotografski kronist Ljubljana - V Moderni galeriji bodo v četrtek, 28. januarja, ob 20. uri odprli razstavo fotografij Frana Vesela (1884-1946). Slike Vinka Bogataja Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d., Kranj, PE Radovljica je na ogled razstava slikarskih del Vinka Bogataja. Razstava bo odprta do 26. januarja 1999. Razstavlja Arjan Pregel Kranj - Likovno društvo Kranj vabi na otvoritev in ogled razstave akademskega slikarja Arjana Pregla. Razstavo bodo odprli v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri v Mali galeriji v Kranju, ogledate pa si jo lahko do 27. februarja. Eksperimenti Javornik-DPD Svoboda F. Mencinger Javomik - Koroška Bela in Fotografsko društvo Jesenice vabita ogled razstave fotografij z naslovom Eksperimenti avtorja Hanzija Reichmana z avstrijske Koroške. Razstava bo na ogled od 22. januarja do 5. februarja, vsak delavnik od 16. do 19. ure. 4^e1^ gostilna ,?/vmmA ^^p^ RESTAVRACIJA L GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' Vabimo Vas na veselo pustovanje z ansamblom Gašperji, ki bo v soboto, 13.2.1999 ob 19. uri v dvorani Restavracije Avsenik Maske zaželjene. INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402 ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila ljubljena mama in stara mama MARTINA OBLAK Pokopali smo jo 20. januarja 1999 v družinskem krogu na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Iskrena zahval dr. Olgi Leskovar, dr. Rupnikovi, dr. Zrimšku in osebju Golnika za vso medicinsko pomoč. VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila OLGA SITAR delavka Gorenjske banke, d.d., Kranj Od nje smo se poslovili 25. januarja 1999. Aktiv upokojencev Gorenjske banke, d.d., Kranj OSMRTNICA Ljubezen, delo iti trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in neizmerna bolečina. Le sree in duša ve, kako boli, ko te več ni. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustila in prostopila prag večnosti naša plemenita in zlata mami ALBINA SREBERNJAK roj. ŠTEFANE, iz Kranja, Ljubljanska c. 20 Od nje se borno poslovili jutri, v sredo, 27. januarja 1999, v družinskem krogu na pokopališču v Bitnjah. Za njo žalujejo: hči Albina z Ivanom, vnukinja Tatjana s Simonom in ostalo sorodstvo MALI OGLASI TRGOVINA KRANJ d.o.o. V KAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM FTAfJJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, falne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ Delovni čas od 7. do 18. uref sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-5l2 MALI OGLASI '■ 3 144 APARATI STROJI Prodam električno preklopno uro za nočni tok. »311-468 1691 Prodam železni cirkular za žaganje lesa, z več operacijami.S061/832-755 1696 Prodam PISALNI STROJ OLIVETTI, valj 35 cm za 3000 SIT.«311-543 1713 Prodam TOPLOTNO črpalko. S623- 265 1718 Prevozni bazen ALFA Laval 300 I, prodam. Gregorec, Senično 16 1720 Prodam motorno ŽAGO Stihi 051 za rezervne dele. 8622-654 1721 Prodam PRALNI STROJ Gorenje in barvni TV NORDMENDE 55 cm ekran, cena podogovoru. 8621-613 1739 7Z %ATM ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA CX)RA, SAVSKO NASFUF J J ih1./Iax:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA iyiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ Prodam STROPNI KALORIFER KLIMA -vitlo 5 ton, zadnjo traktorsko plužno deskoter samohodno rolbo za sneg. 8731-009 1740 Prodam etažno PEČ za centralno kurjavo. 8246-584, po 17. uri 1758 Prodam 14 INČNI EKRAN za računlanik in elek. ŠIVALNI STROJ.8246-584, po 17. uri 1759 \h;i)U>m>/\\\i \i im /i.\ \i ki i l'<) I! [ I I M\( vi> IN S /JMI 090 46 47! Prodam KORŽNO ŽAGO, nagib rezila, voz, za 75.000 SIT.8 242-400, 041/505-123 1776 Prodam DVE KOSILNICI z manjšo okvaro. 8801-040 1779 Prodam pralni STROJ GORENJE, brezhiben. 8332-350 i834 Prodam siloreznico Mengele in PUHAL-NIK Tajfun. Nartnik, Sv. Barbara 17, Šk. Loka 1848 Prodam DVOSISTEMSKO SATELITSKO ANTENO, premer 80 cm. 8891-694 1850 Prodam ŠTEDILNIK 2x4 in termoaku-mulacijsko PEČ. 8557-761 iseo TV-VIDEOAUDIO-HI-FI mm ZASTOPSTVO IN PRODAJA UGODNA PONUDBA NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI S K Z1B0 SIT PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ SPOSOJA SONV VTDEO KAMERE GARAŽE KRANJ - ZLATO POLJE prodamo več GARAŽ. TIG nepremičnine, 362-990, 0609/614-133 1208 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene,možnost dostave. 8641-103 984 NOTRANJA VRATA s steklom, lužen hrast, nova, 70 cm širine, prodam 50 % ceneje.8723-630 1667 Prodam vhodna vrata, okno 100x120 in 110x140. 8646-244 1715 Prodam PUNE za opaž. 8461-023 IZOBRAŽEVANJE Vpisujemo otroke v polletni tečaj svnthe-sizerja do konca januarja. RAGLJA.323- 561 1501 IZGUBLJENO TELEFON GSM izgubljen na relaciji Drulovka-Kranj, prosim vrnite proti nagradi.8323-682 1865 KUPIM Odkupujemo smrekovo, borovo, bukovo, jesenovo, javorjevo, češnjevo, hruškovoHLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Imamo kratekplačilni rok in nove cene. 8731-615,041/680-925 163 ODKUPUJEMO vseh vrst hlodovine in celulozni les. 8656-20-12,dopoldan438 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. 8641-412 983 ODKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, smreke ter ostalih listavcev. Nudimo tudiodkup lesa na panju. 8682-605, 0609/639-348 1689 LOKALI 2»A {jwK£riJ!%& IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLtfSBE!!! Prodamo v Kranju poslovno-stanovan-jsko hišo, od tega 116 m2 trgovine vpritličju in 464 m2 stanovanjske površine, dostop z avtomobilom, cena 58,6 mioSIT. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1113 Prodamo v bližini Kranja novejšo stanovanjsko hišo z gostilno v pritličju,zgoraj stanovanje, parcela 2000 m2, cena 58,9 mio SIT. K3 KERN, 221-353,222-566, fax 221-785 1114 Prodamo v bližini KAMNIK poslovno stanovanjski objekt v 3 etažah, v eni je 280m2, zgoraj je 4 ss, cena pa 53,2 mio SIT (560.000 DEM). K 3 KERN, 221-353,222-566, fax 221-785 me Prodam ŠKOFJA LOKA 15 m2 trgovine + 15 m2 medetaže z izložbo, cena=4,63 mio SIT(48.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, tax 221-785 1117 JESENICE - oddamo v najem poslovni objekt, 540 m2, na frekventni lokaciji skasnejšim odkupom, po ugodni ceni, primerno za veletrgovino ali obrt, JESENICE- JAVORNIK - prodamo poslovno stanovanjski objekt v podaljšani 3 GF, 430 m2,parcela 1000 m2, primerno za gostinsko dejavnost, cena 29.8 mio SIT. ASGARD8064/863-312, GSM 041/673-048 1153 JESENICE prodamo poslovno hišo v centru mesta. TIG nepremičnine, 362- 990 1594 AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI «*» "Vem*. L dE&8&. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ mestno jedro: prodamo večjo meščansko vilo sparkirišči primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Stražišče na dobri lokacijiprodamo večjo poslovno stavbo na parceli cca 1200 m2 in nadomestno gradnjo naparceli 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221- 673, 0609/650-123 664 RADOVLJICA CENTER nov poslovni prostor 24 m2, primeren za pisarno, lastne sanitarije, oddamo ! POSING 064 863 977 ( www.posing.si) KRANJ prodamo ali oddamo dve lepo urejeni pisarni, z lastnimi sanitarijami, 60 m2 ! POSING 064 222 076 ( www.pos-ing.si)_ ŠKOFJA LOKA prodamo poslovne prostore, primerne za neživilsko trgovino ali pisarno, za 4.850.000 SIT. POSING 064 224 210 ( www.posing.si) KRANJ-CENTER: Oddamo 6 urejenih poslovnih prostorov v dveh etažah mestne hiše, v samem centru Kranja, zelo dobra in mirna lokacija, velikosti prostorov so različne. Cena najema je zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 Prodam opremo za živilsko trgovino ali dam v najem z odkupom opreme. 8041/735-908 978 Zaposlimo PEDIKERKO. 8041/735- 908 979 V KRANJU prodamo poslovni objket, cća 200 m2, na odlični lokaciji z lastnim-parkirnim prostorom, možnost najema ali odkupa dodatnega zemljišča. TIGnepremičnine, 362-990, GSM 041/704-707 1052 Oddamo v blližini Tržiča poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje, v Kranj (naPlanini) živilsko trgovino 50 m2 z odkupom inventarja. K3 KERN, 221-353,222-566, Ofax 221-786 1111 Prodamo GOSTILNO v bližini LESC, terasa 100 m2, zgoraj je stanovanje, parcela1100 m2, cena 32,6 mio SIT (345.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222- 566; fax221-785 1112 ZABMCA, SE B1TISJE 22 TEL.: 064/311-965 Prodamo NOVI LOKAL - dnevni bar v Kranju, 52 m2, vsi priključki, oprema nova,možnost takojšnjega obratovanja, cena po dogovoru. PIA 212-719, 041/722-632 1743 KRANJ - oddamo različne poslovne prostore. FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA, 340-460 1750 Prodamo na odlični lokaciji v Kranju POSLOVNI OBJEKT, ki ima klet, pritličje inmansardo, primeren za agencijsko dejavnost ali podobno, ob stavbi je parkirniprostor. K3 KERN d.o.o. 8221-353, 222-566 in fax 221-785 1780 Oddamo v bližini Kranja LOKAL 30 in 40 m2 v poslovnem objektu in pisarne 3 x 60m2 s samostojnim vhodom. K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566in fax 221- 785 1781 Oddam poslovni prostor 50 m2 za trgovsko, pisarniško...dejavnost v Kranju. 80609/643-512, ali 557-214 1826 Planina II ob cesti prodamo cca 90 m2 skladišča v kleti, višina 3 m. DOM-NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26143 OBVESTILA Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA PRI SLAVKI v Podbrezjah ZAPRTA do 8.februarja. Prosimo za razumevanje in se priporočamo! 1697 OBLAČILA NEVESTE obiščite salon POROČNE MODE. Izposodite si obleko po najnižjih cenah. 8472-737 le/o radio triglav OKV 96,0 - 89,8 - 101,1 - 101.5 Mh* OTR. OPREMA Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK 8310-745 KOMBINIRAN Peg Perego. 1835 OSTALO PRIDELKI JEDILNI KROMPIR beli in rdeči prodam. 8061/152-22-19 1406 KROMPIR beli jedilni, krompir za nadaljne sajenje in krmni krompir, prodam. 8451-368 1664 Prodam beli jedilni krompir z napako. 8620-493, po 15. uri 1673 Prodam ZIMSKA JABOLKA (boskopski kosmač, jonatan, jonagaold). Žeje 1,8471-822 1699 Prodam domače ŽGANJE in KROMPIR kifelčar. 8311-608 1711 Prodam več vrst neškropljenih JABOLK in suhega SADJA ter NOGAVICE in ROKAVICEiz domače volne (ročno pletenje). 8451-504 1756 Prodam 1 tono sušene, balirane LUCERNE. 8 557-373 1793 Prodam RDEČE KORENJE, FIŽOL in MED. 8061/842-059 1832 Ugodno prodam neškropljena domača JABOLKA, voščenka krivopecelj. S 740-095 1838 Prodam krmilni KROMPIR in suha borova DRVA. Podbrezje 150, 731-069 1349 Prodam neškropljena JABOLKA in domače ŽGANJE. Peračica 6, Brezje Prodam okrogle BALE in jedilni KROMPIR. 8423-252 1864 Ugodno prodam večjo količino SVILENIH PRTIĆKOV, primernih kot darilo za Valentinovo, 8. marec ali materinski dan. 8431-673 310 ČESNOVE KAPLJICE PO KITAJSKEM RECEPTU TER DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA. NAROČILA8063/885-315 1727 VINO odprto ali buteljčno Sauvignon, CHARDONNAV, Venček, Cabarne sauvignon. Pripeljem tudi na dom. Pokličite 8065/645-595 ali0609/650-662 783 Iz središča Slovenije v Vaše srce s^Kadio GEOSS«^ Fax 0611883-740. telefon 061/885-252. GSM 041-682-146 POSESTI KRANJ okolica, prodam POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT ob glavni cesti, 380 m2površine, spodnja etaža primerna za obrt, proizvodnjo, skladišče, zgornja vili. gradbeni fazi. Zemljišče 1200 m2. 8241-723 37 V smeri Naklo - KR pa do Šenčurja kupimo dvostanovanjsko-podkleteno hišo, z vsaj nekaj vrta, vseljivo po dogovoru, za že znano stranko. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Britof, prodamo spodnjo etažo stanovanjske hiše stare cca 25 let, brez CK možnost napeljave, 450 m2 pripadajočega zemljišča, s samostojnim vhodom, prevzem po dogovoru, cena 14,5 mio SIT AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Spodnje Duplje, prodamo novejšo hišo dimenzij 10 x 14 m, na 550 m2 zemljišča, celotne podkletena , dve garaži, prva etaža kompletno izdelana, mansarda še neizdelana, vsi priključki, CK že razpeljana, ne pa priklopljena, prevzem možen po dogovoru, cena 28 mio SIT. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE NA JAVORNIKU prodamo manjšo hišo, potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 7.260.000 SIT. POSING 064 863 150 ( www.posing.si ) GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo v idiličnem okolju prodamo, za 19.263.000 SIT. POSING 064 863 150 ( www.posing.si ) STROJNI TLAKI - ESTRIHI *>l.:0609 625 474 061 812 608 RADOVLJICA LANCOVO ravno, sončno, zazidljivo parcelo 800 m2, prodamo, za 4.850 SIT / M2. POSING 064 863 150 (www.posing.si) NA RELACIJI KRANJSKA GORA RADOVLJICA BLED KUPIMO HIŠO ! GOTOVINA! TEL.: 064 863 977 ŽIRI prodamo etažo hiše, 85 m2 stanovanjske površine, CK, vrt, takoj vseljiva, za 6.790.000 SIT. POSING 064 224 210 ( www.posing.si ) KRANJ BESNICA enonadstropno hišo, 9x10, 1062 m2 parcele, sončna lega, prodamo! POSING 064 222 076 ( www.posing.si ) KRANJ STRAŽIŠČE dvostanovanjsko hišo 190 m2 stanovanjske površine, dve garaži, terasa, CK, tel., prodamo! POSING 064 224 210 ( www.posing.si ) NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. 401 kranj.bleivveisova 14p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 A/a atraktivni lokaciji v bližini Kranja, ob glavni cesti Kranj - Brnik, oddamo v najem več poslovnih prostorov v velikosti od 100 - 200 m2, primernih predvsem za trgovsko in poslovno dejavnost. Posebej so zaželene dejavnosti, ki se ukvarjajo z opremo stanovanj in poslovnih prostorov (pohištvo, sanitarna keramika itd.). upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265, faks: 710-058 DO 05.02. VPISUJEMO V: JEZIKOVNE TEČAJE 90 - urni stopenjski tečaji ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE 30 - urni obnovitveni tečaji ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE KONVERZACIJA NOVOST začetni tečaj ŠPANŠČINE IN FRANCOŠČINE INFORMACIJE IN VPIS: 715-265 e-mail: lj-uni.radovljica@siol.net KROPA BREZOVICA prodamo zazidljivo parcelo 1.316 m2, za 5.044.000 SIT. POSING 064 222 076 ( www.posing.si) MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ OKOLICA, TAKOJ KUPIMO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO ZA GOTOVINO IN ZAZIDLJIVO PARCELO. 064 227 202 JESENICE-V SAMEM CENTRU: Prodamo 1/2 hiše v dveh etažah, potrebno adaptacije, 150 m2, primerno za poslovno dejavnost, možno pa tudi kot dvostanovanjski objekt. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 PLAVŠKI ROVT: Prodamo zelo lepo enodružinsko hišo na čudoviti gorski lokaciji, 140 m2 bivalne površine, 500 m2 pripadajoče parcele, vsi priključki, velika sončna terasa. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 PODBREZJE: Prodamo novejšo visoko-pritlično hišo na čudoviti lokaciji, 200 m2 stanovanjske površine, 715 m2 pripadajoče parcele, vsi priključki. Cena: po dogovoru, v račun vzamemo tudi dvosobno stanovanje. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 LESCE-OKOLICA: Prodamo enodružinsko hišo v izmeri 120 m2, pripadajoča parcela v izmeri 620 m2, SATTV, telefon, garaža, drvarnica. Ugodni plačilni pogoji. Cena zelo ugodna. ITD i- NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 AMBROŽ -Pod Krvavcem: Prodamo vikend, na zelo lepi lokaciji, 70 m2,parcela 200 m2, vsi priključki, starost 12 let: cena: 6.745.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 JESENICE: Prodamo samostojen vikend, velikost cca 40 m2, obnovljen, brez vode in elektrike- možnost priklopa od soseda, 400 m2 pripadajoče parcele-v hribu. Cena: zelo,zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 VOGEL-na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1/2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 BAŠELJ-PREDDVOR: Prodamo čudovito brunarico z vsemi priključki, v izmeri 100 rr>2, na 1550 m2 veliki parceli, mirna in sončna lokacija. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 m2. RADOVLJICA-LANCOVO: Prodamo zazidljivih parcel,v izmeri 850 čudovita sončna lokacija, elektrika parceli, telefon tudi, vodovod bo pa ur jen za ves sklop parcel - z prispe' cca 5000 Dem na eno parcelo, as vkoi11 faltna pot, mirna lokacija. Cena: 6.720 SIT/"12 ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/36^ 670, 041/755-296_ PODLJUBELJ: Prodamo zazidlji^ parcelo 300 m2, z vso gradbeno doku mentacijo za vikend, vsi priključki. Cenx' zelo zelo ugodna. ITD + NEPP£^ZS NINE Tel; 064/366-670, 041/755-^ VEDEŽEVANJE IMOVO PONOVNO Z VAMI VAŠI PRILJUBLJENI MARI IN MARU^ 090 - 46 42 KAVU . s.p, ml S. do 10. ure I*6 M TRSTENIK: Prodamo izredno lep£ ,ravno in sončno parcelo 1300 m obrobju vasi, voda in elektrika na Pa^.š0 dovoljena gradnja za stanovanjske> n' . Cena: po dogovoru. ITD + NEPRE^' g NINE Tel; 064/366-670, 041/755-^. ŽIROVNICA: Prodamo zazidljivo Parc^° v izmeri 1800 m2, pogled na Triflm sončna lega, bližina ceste, vrtca,_ s Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNA Tel; 064/366- 670, 041/755-296 Glasbena delavnica RAGUA Kranj do 31. 1. . vpisujemo otroke v začetni polletni tečaj 8YNTHESIZERJA Tel.: 064/323-561 LJUBLJANA okolica gradbeno par£e 930 m2 z vsemi dovoljenji in projekt0 DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00,. ^ 673, 0609/650-123 __JU« HIŠE PRODAMO: ŠKOFJA LOKA Pj2j lubnik montažno vrstno HIŠO na par p 490 m2,21,3 mio SIT, PREDDV^0 okolica manjši VIKEND na Q&cet 1$, m2, 8,5 mio SITDOM NEPREMIČNA ' 22-33-00, 221-673, 0609/650-12^ PARCELE KUPIMO: KRANJ okolica ^ 15 km kupimo več zazidljivih PaScf.^, znanekupce. DOM NEPREMlCNJj 22-33-00, 221-673, 0609/650-12^ l#P TeX Proizvodnja in trgovina, d.o.o. Pod Šijo 14, 4290 TRŽIČ prodaja zazidljivo parcelo v obrtno industrijske nameni' v izmeri 4378 m2 na lokaciji k.o. Kovor - občina Tržič. Sprememba namembnosti je že plačana. Parcela leži na lepi, dobro dohodni lokaciji. Več informacij dobite po telefonih'. - 041/755 292 - v dopoldanskem času 064/526 040 - zvečer 064/561 331 CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-053 hitro in poceni ^Bratov Praprotnik 10.. NAKLOH lei./fax:064/47 1-035 PRODAJA IN dodamo PODREČA - starejšo delno Poclkleteno hišo potrebno obnove na Parceli 500m2, cena (105.000 DEM). ^3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-'85 mg Prodamo v bližini Tržiča podleteno Pritlično hišo na parceli 550 m2, cena <7,5rrio SIT (290.000 DEM). K3 KERN, 2£2____. 222-566, fax 221-785 1120 Prodamo KRANJ - v smeri PUNGARTA Ptičje hiše 118 m2, mansarda 95 m2 lr*tetni prostor 50 m2, primerno za Poslovno dejavnost za 24,0 mio SIT ^SO.COODEM). K3 KERN, 221-353, ;£____•, fax 221-785 _1121 Prodamo Boh. Bistrica kamnito hišo z esenim gospodarskim poslopjem, elek-Ir|kaje , voda iz. vodnjaka, dostop po PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MOHRO|y ravnem primerno za športno dejavnost, Cena/l n ■ H uc'u,"uo11 KFrk 1X110 SIT (45000 DEM). K 3 HN' 221-353, 222-566, fax 221-785 Prodamo Boh. Bela dobro vzdrževano ISo <- gospodarskim poslopjem v p°daljšku,sončna lega, dostop po asfal-%. Parcela 10000 m2, cena 18,2 mio _T (190.000DEM), možno je dokupiti ■Ji kmetijsko zemljišče. K 3 KERN 221-^_g22-566, fax221-785_____ Prodamo v smeri PREDDVOR vikend na Par°eli 1.550 m2 ob potoku, cena 12,3 "NoSlT (130.000 DEM). K 3 KERN, ^353, 222-566, fax 221-785 1125 Prodamo ŽELEZNIKI starejšo kamnito "jso ob cesti in potoku, parcela je 7000 £«a ceno 7,6 mio SIT (80.000 DEM). ^' KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 1126 Prodam VODICE pritlično stanovanjsko "|so 9x10 m, na parceli 1000 m2, kjer-tudi 100 let stara hiša, cena je 38 ^0 SIT(400.000 DEM). K 3 KERN,221-^222-566, fax 221-785 1127 (m 'r°dam GORIČANE stanovanjsko hišo sa vila), vzdrževano, Par Li~ v/Luiicvauu, večja KT^a.cena 33,5 mio (350.000 DEM). ?85 ' 221"353. 222-566, fax 221- Pri^am v|SOKO novo stanovanjsko garv hišo vel- 11x14 m, s prizidkom-rpjJ^f ■ na parceli 620 m2 za ceno 40,1 35^(420.000 DEM>- K3 KERN,221-„ 222-566, FAX 221-785 U)uq^mo BESNICA novejši bivalni mo nd 7*8 m prizidkom na parceli 556 ;,7 cenaUa5.000 DEM). K .3 KERN. 222-566, fax 221-785 1135 ,Kf*. GORA - center 1/2 HIŠE, 90 m2 lvalne površine, parcela cca.520 m2, ^'.PODKOREN hiša, 140 m2, zidana ^araža, CK, 780 m2 parcele, ugodna Dena, KR.GORA prodamo visoko-TOSno hišo, 305 m2, vrt - 60 m2, suraža' CK, KR. GORA-prodamo 1/2 ^rejše hiše, 116 m2 upor. površine, ena 17.280.000 SIT, KR.GORA pro-,mo enonadstropno hišo 112 m2. rcela 1940 m2, garaža, JEZERSKO-^amo hišo, 103 m2 in SENIK 78 m2 Prod£ 30oo m2 parcele, JEZERSKO s|ovnostanovanjski objekt hiša 185 •fftjioslovni objekt 238 m2, 1.3 ha ^VNjIKA.Primerno za kmečki turizem, su rlstvo' camp' LESCE Prodamo g reišo hišo,potrebno adaptacije, cca. A<5^ m2, frekventa lokacija. *GARD»064/863-312, GSM U41/673-048 "47 DOVJE - zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena,ugodno za 8.160.000 SIT, POLJANE nad Jesenicami - zazidljiva parcela, 738 m2,komunalno urejena, sončna lokacija za 4.512.000 SIT, ŽIROVNICA ... Selo prodamo2 x 900 m2 zazidljive parcele, kom. neurejena, lepa sončna lokacija, PODKORENprodamo parcelo, 1212 m2, na frekventni, lepi lokaciji, v bližini smučišča,parcela je v postopku zazidalnega načrta, dovoljena gradnja za poslovniobjekt, RATEČE prodamo parcelo 2 x 1000 m2 ali 2000 m2. ASGARDS064/863-312, GSM 041/673-048 US2 Prodamo ŠKOFJA LOKA Podljubelj -vrstno montažno hišo z vrtom, 490 m2 parcele.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1237 ŠKOFJA LOKA okolica (10 km) prodamo zazidljivo sončno PARCELO na rahli vzpetini500 m2, 3.37 mio SIT (35.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1238 STUDENO -SELŠKA DOLINA, prodamo starejšo delno podkleteno stan. hišo 82 m2,velikost parcele 850 m2. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 SORICA. prodamo bivalni vikend 114 m2, velikost parcele 2600 m2, cena ugodna.PlA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 1582 KRANJ DRULOVKA prodamo atraktivno parcelo, 1040 m2, s starim poslopjem, možnostnadomestne gradnje, cena 20.000.000 SIT. TIG NEPREMIČNINE, 362-990, GSM041/759-003 KRANJSKA GORA - na odlični lokaciji (naselje Jasna) prodamo večjo počit-niškohišo, 217 m2 stan.površine, 428 m2 parcele, vsi priključki. JESENICE na lepilokaciji prodamo v celoti adaptirano dvostanovanjsko hišo, 200 m2 stanovan-jskepovršine, 831 m2 parcele, vsi priključki. PIA, 212-719, 041/722-632 1734 BELCA pri Mojstrani prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, 220 m2 stanovan-jskepovršine, 625 m2 parcele, vsi priključki. PLANINA POD GOLIC na odlični sončnilokaciji prodamo visoko pritlično hišo, cca 100 m2 stan. površine, 610 m2parcele, vsi priključki, primerno tudi za počitniško bivanje. PIA 212-719,041/722-632 1735 MOSTE PRI ŽIROVNICI prodamo zgornji del stanovanjske hiše, 87 m2 stan.površine, klasično ogrevanje, vhod ločen. POPOVO prodamo stanovanjsko hišo,primerno tudi za vikend, 124 m2 površine, 370 m2 parcele, vsi priključki. PIA212-719. 041/753-128 (736 Prodamo več zazidljivih parcel na različnih lokacijah po Gorenjski, ugodno! PIA212-719 1737 DRULOVKA prodamo več vrstnih hiš FRAST NEPREMIČNINSKA HIŠA, 340- ' 460 1751 BLED kupimo hišo do cene 200.000 DEM. TIG NEPREMIČNINE, 362-990 MROBIKA (SIEP, Ml \W, M% smha (msu, mšu) mOVADBUUHOSiČHlCt I BEAUTY CENTER (KOZMETIČNI SALON) HYDR0 JET SOlMtUl JACUlll MASAŽE 1 V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje, začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 JESENICE JAVORNIK oddamo v najem hišo 80 m2, CK. ASGARD, 863-312, GSM041 /673-048 1767 Prodamo Kranj - na Primskovem prodamo ZEMLJIŠČE 9000 m2, cena 1.930.00/m2 (20DEM/m2). K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221- 785 1783 TRŽIČ-LOM PRODAMO NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO ZA 20,1 MIO SIT(210.000 DEM).PRI8MO, tel., fax 564-550,041/646-902 1799 TRŽIČ-KRIŽE PRODAMO TAKOJ VSELJIVO NOVEJŠO HIŠO (CK, TEL.) Z MANJŠIM VRTOM (60m2) IN SKUPNIM DVORIŠČEM. MOŽNA MENJAVA ZA DRUGE NEPREMIČNINE. PRIMO, tel.,fax 564-550, 041/646-902 1800 KRANJ-DUPLJE NOVO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCELI 550 m2 PRODAMO ZA 2.9 MIOSIT(300.000 DEM). PRIMO, tel., fax 564-550, 041 /646-902 1801 P1ZZERMA KAVALIR NAGRAJUJETA: -LAS 50 x kdvaiir=ma}ka PIZZERUE K&V&LIR 30xMr=PIZZA (?ratis) TRŽIČ MESTO: PRODAMO 1/2 HIŠE 1. NADSTR. Z MANSARDO V FAZI OBNOVE Z LASTNIMPARKIRIŠČEM IN TERASO ZA 7,4 MIO SIT (78.000 DEM). PRIMO, tel.,fax: 564-550,041/646-902 1802 KRANJ-NAKLO:PRODAMO NA IZREDNI LOKACIJI VEČJO POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO NAPARCELI 1750 m2. PRIMO, tel.fax 564-550, 041/646-902 1803 RADOVUICA-OKOLICA V VASI PRODAMO STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO (10x12) ZDVORIŠČEM ZA 7,2 MIO SIT (75.000 DE4M). PRIMO, tel., fax 564-550, 041 /646-902 1804 KUPIMO NA GORENJSKEM VEČ HIŠ IN VIKENDOV. PRIMO, tel.fax 564-550, 041 /646-902 isos KUPIMO NA GORENJSKEM VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL. PRIMO, tel. fax 564-550,041/646-902 181B TRŽIČ KRIŽE PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 7.889 M2, GRADBENO DOKUMENTACIJO MOŽNOPRIDOBI-VATI PO SPREJEMU PROSTORSKEGA PLANA. CENA 2.880 SIT/1 m2 (30 DEM/1 m2). PRIMO, 564-550, 041/646-902 1816 TRŽIČ PODLJUBELJ NA REBRU PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO ZA VIKEND Z GRADBENIMDOVOLJENJEM ZA 1,8 MIO SIT (19.000 DEM). PRIMO, tel., fax 564-550, 041/646-902 1817 KRANJ BRITOF PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 1323 m2. PRIMO, 564-550,041/646-902 18I8 ŽIROVNICA BREG PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 1324 m2. PRIMO, tel. fax 564-550,041/646-902 1819 TRŽIČ PRISTAVA PRODAMO KMETIJSKO ZEMLJIŠČE 15.812 m2, CENA 4 DEM/m2. PRIMO,tel.,fax 564-550, 041/646-902 1820 KRANJ OKOLICA KUPIMO 50.000 m2 ali VEČ GOZDA! PRIMO, tel., fax 564-550,041/646-902_1821 KRANJ HOTEMAŽE samostojno na parceli 597 m2, staro 10 let, 9,80x11,80 m ugodnoprodamo, KRANJ PRIMSKOVO hiša, dvojček 2x90 m2 + klet+mansarda, lahkodvodružinska, na parceli 500 m2, 23,8 mio SIT, KRANJ Stražišče sam. vis.,priti., hiša 9x9 m, parcela 570 m2, lahko dvodružinska, urejena okolica, 31.4mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 ' 24528 SP.DUPLJE novejša, samostojna ob zelenem pasu, nova neometana, klet inpritličje izdelana mansarda za izdelat, ravna sončna parcela 550 m2, 28 mioSIT, LESCE novejša, samostojna, velikost 10x9 m na ravni, sončni parceli 420m2 z prelepim razgledom, urejena okolica, potrebno izdelati I. nads., mansardoin fasado, 28 mio SIT, BLED okolica večja sam. hiša primerna tudi za turizem250 m2 netto, na parceli 976 m2, možna menjava za 3 ss v Radovljico, 30 mioSIT, KRANJSKA GORA center samos. večja hiša, primerna za turizem 32 mio SIT.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24529 HIŠE PRODAMO DOLENJSKA Mirna izredna lokacija, na hribčku, nedokončan vikend(V. gr. f.), cca 48 m2 biv. površine na parceli 7500 m2, 6,2 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25544 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI DUO vam predvaja glasbo za vse priložnosti.»312-327 606 BON-BON s pevko Martino glasba za vse priložnosti. »561-566,632-170 POSLOVNI STIKI Za delnice GORENJSKIH MLEKARN, Gozdnega gospodarstva Bled in Kranj, dobitegotovino. »0609/651-646 1731 Nudimo ugoden nepremičninski leasing za pravne, fizične in osebe s statusomk-meta, ugodne obresti, hitra realizacija. ASGARD nepremičnine, 863-312,041/673-048 1768 RAZNO PRODAM Prodam TALNO PREPROGO 2x3 m, tekaške SMUČI s čevlji, cena simbolična. «725-807 1678 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE po ugodnih cenah. »431-673 1242 Šlarafija modroce 200x180 cm, zelo poceni za 3000 SIT, prodam. »406-040 zvečer 1692 Ugodno prodam POGRAD komplet z jogijem. »226-065 1726 UGODNO PRODAM (rostfrei): pomivai-no mizo, L, 120 cm, 2 koriti in odcejal-nik,štedilnik lskra(3xplin, 1 xelektrika), ohišje za vzidani štedilnik, d 87 cm, Š62 cm, L, dve 1/2 plošči. »451-109 1778 ŠPORT MOŠKE DRSALKE št. 42 in otroške SMUČKE s pancarji št. 27, prodam. »864-535 ali 803-064 1668 DRSALKE, SMUČI, PANCARJI- KOMBINEZONI, RABLJENO ali NOVO UGODNO. RUBIN KOKRICA,245-478 STORITVE ______ TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN.PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava inpriklop. »738-333 ali 041/628-616 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev.šteclilnikov, bojlerjev. »242-037 in 041/691-221 3 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahkonaročite na »211-418 ali 714-519 5 Kompletne selitve pohištva, opreme NON- STOP Tel.: 041/717-341 041/686-978 SERVIS TV, VIDEO IN AUDIO NAPRAV! Smledniška 80, »324-698,041/505-606, pridemo tudi na dom! os TV, VIDEO, STOLP, CD in ostalo zabavno elektroniko vam popravimo v PROTONSERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj, »222-004 110 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE - IZDELUJEMO, MONTIRAMO. SERVISIRAMO. MOŽNOSTOBROČNE-GA ODPLAČEVANJA. Delavnica Medvode, 061/621-700, GSM 041/629- 521 134 ASTERIKS, SENIČNO 7, Križe. »555-170,»557-874, 041/733-709 IZDELOVANJE ŽALUZIJ, vertikalnihžaluzij, lamelnih in plise zaves, rolojev, rolet, PVC karnis, sestavni innadomestni deli za rolete in žaluzije. SVETOVANJE, MONTAŽA in SERVIS! Dobavain montaža v najkrajšem času! 153 Obdelava mansarde s Knauf ploščami, montaža Armstrong stropov, tesarska inkrovska dela. »491-425, GSM 041/771-637 191 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ.s.p. izvajam vse vrste elektroinstalacij.»311-530 in 041/735-949 193 Vodim poslovne knjige za mala podjetja in s.p. »744-708,041/665-714 324 BOJLERJI, PIPE, KOTLIČKI, VENTILI, ŠTEDILNIKI, POMIVALNI, PRALNI STROJI,ELEKTROINSTALACIJE popravila, montaža. »325-815 357 i. LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠKOFJI LOKI Kot edini ponudnik jezikovnih tečajev vseh stopenj v Škofji Loki (od začetka do aktivnega znanja) vas vabimo k vpisu v spomladanski semester. Da boste lažje izbrali svojemu znanju primerno skupino, se lahko dogovorimo za brezplačno testiranje. Tečaji potekajo v popoldanskem oziroma večernem času, večinoma dvakrat tedensko in se zaključijo konec maja. Pri nas se boste učili v majhnih skupinah, z aktivnimi metodami in pod vodstvom izkušenih predavateljev. S tečaji začnemo 9. 2.1999. Vpišete se lahko po tel. 656-137. Izkoristite izredno ugodne pogoje vpisa v tem spomladanskem semestru! www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znanja ČIŠČENJE SEDEŽNIH ARNITUR, TALNIH OBLOG Z OBNOVO NAMAZOV, 1X1-SON, TAPISON. LESKET 211-338, 041/503-158 554 NUDIMO VAM STROKOVNO, AŽURNO IN KVALITETNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKEIN PODJETJA. AJK.d.o.o., KRANJ, 222-754 755 SELITVE, razni prevozi, 4 m, 2 t, zelo ugodno. »471-762 1001 Vaš pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK popravim danes.«431-650, 041/634-088 1188 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO IZVAJA VSA GRADBENA DELA, NOTRANJI OMET, FASADE, ZMATERIALOM ALI BREZ. »227-031, GSM 041/760-614 1326 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE, ROLOJE, SCREENE, IZDELAMO KVALITETNOIN PO KONKURENČNIH CENAH. »061/651-247 ROLETARSTVO NOGRAŠEKSE OB 20-LETNICI KUPCEM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE! 1549 Saniramo dimnike, popravila streh, fasad, izdelava mansardnih stanovanj zmavčnimi oblogami, dekorativni ometi, polaganje keramike, laminata, opaža.«0609/643-925, GSM 041/643-925 1559 VODONIŠTALATERSKA POPRAVILA (PIPE, BOJLERJI, ZAMAKANJE...), PRENOVA KOPALNIC.VAM IZDELAMO VALITETNO + STROKOVNO! CENE KONKURENČNE!«561-469 1571 Izposodite si VIDEO KAMERO Sony -uporaba zelo enostavna, posnetki pa odlični.«222-055 i64i Obnova in izdelava vseh vrst sedežnih garnitur, jedilnih kotov po meri.«563- 826 1874 ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst in najceneje. Informacije na«558-224 1704 VODOVODNE INSTALACIJE napeljujemo na novo in obnavljamo stare. Kom-pletnoobnavljamo kopalnice. «831-124 1705 Brušenje, balinanje parketa 1400 SIT/m2, skupaj z lakom Sinteco.«872-517, zvečer 1709 Zelo kvalitetno izdel. CINKANE SMETNJAKE iz debelješe pločevine več velikosti.Jenkole, Prebačevo 32 a, 326-426 1741 Unikatne svilene kravate in rute poslikam po naročilu.«328-092 1837 PEČARSTVO, KERAMIKA. VODOVOD PO UGODNIH CENAH. «061/611-433po 20. uri i84e OLJNE GORILNIKE, avtomatiko-tudi za sončne bojlerje, servisiramo, montiramo zgarancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., tel.fax: 874-059,041/704-851 27015 STANOVANJA V Kranju takoj kupimo 1 ss, 2 ss. TIG nepremičnine, 362-990 434 Oddam opremljeno mansardno stanovanje v centru Tržiča. Tel.: 064/561-621, 041/623-245 KRANJ -Planina I, in II.: Prodamo več enosobnih stanovanj v pritličju, 41 m2 in 42 m2 , I. in II. nad., vsi priključki, balkon. Cena . zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. 40B kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax.064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh NAJDENO! Na Zupančičevi ulici v Kranju smo našli mladega KUŽKA mešančka s karirasto ovratnico. Lastnika prosimo, da pokliče na tel.: 326-117 TRžIČ-CENTER: Prodamo zelo lepo, popolnoma renovirano, sončno dvosobno stanovanje predelano v tro, 53 m2, X. Nad., vsi priključki, zastekljen balkon Cena :zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 JESENICE-JAVORNIK: Prodamo zelo lepo .prenovljeno dvosobno stanovanje, v stanovanjski hiši, tel, KTV, brez CK. Cena: 5.000.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-CENTER: Prodamo( ali menjamo za enosobno v okolici Kranja) zelo veliko svetlo dvosobno stanovanje, popolnoma renovirano, v stanovanjski hiši-meščansko stanovanje, I.nad. 75,15 m2, mestno jedro, zelo dobra lokacija, etažna lastna CK na olje, tel, Sat. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 KRANJ - ZLATO POLJE 2 PRODAMO: GARSONJERO 34 m* In TROSOBIUO STANOVANJE 88 m2, CENTRALNO OGREVANJE. Z VSEMI PRIKLJUČKI IN DELNO OPREMLJENO tel.: 242 481. 041/756 007 KRANJ-Planina L: Prodamo več dvosobnih stanovanj,visoko pritličje, II nad., 61,4 m2, VI. nadstropje, 65 m2, vsi priključki, balkon, Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-Planina III.: Prodamo zelo lepo in z opremljeno novo kuhinjo dvosobno stanovanje, v nizkih blokih, l.nadst., 62 m2,zelo sončna lokacija, vsi priključki, velik sončen balkon. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 JESENICE: Prodamo novejše trosobno stanovanje, 75 m2, visoko pritličje z atrijem, vsi priključki, cena : 8.075.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 PiA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7. tet..064/623-117 064/622-318 BEGUNJE: Prodamo trosobno stanovanje v novejših blokih, IV: nad. 78 m2, vsi priključki, velik sončen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-Vodovodni stolp: Prodamo lepo mansardno trosobno stanovanje, III: nadstropje, 64,90 m2, brez balkona, vsi priključki ali vzamemo v menjavo v nižjem nadstropju-lahko tudi dvosobno. Cena: 10.340.000,00 sit. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-ŠORLIJEVA: Prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, visoko pritličje, v izmeri 66,18 m2, na izredno sončni legi, vsi priključki, balkon, KTV, CK, telefon.Vseljivo takoj. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 BLED-DOBE: Prodamo trisobno stanovanje, visoko pritličje, v izmeri 66,52 m2, balkon, CK, telefon. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 Kranj, Zlato polje prodamo popolnoma novo garsonjero 34 m2 v mansardnem četrtem nadstropju nizkega bloka, ločena kuhijna, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 22 V Kranju na Planini se proda 1 ss 39 m2 v 7. nastropju, stanovanje je lepo obnovljeno in ima vse priključke, izselitev po dogovoru. Cena = 7,3 mio SIT. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax: 221-785 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Ul. L. Hrovata v izmeri cca 50 m2. Tel.: dopoldan 315-751 ali 0609/634-913. Kupimo enosobno stanovanje in garsonjero na Zlatem polju ali Šorlijevo naselje, z vsemi priključki, vseljivo po dogovou, za že znane interesente AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Cerklje, v visokem pritličju starejšega nizkega bloka prodamo enosobno stanovanje 40,50 m2, z balkonom, etažna CK, vseljivo po dogovoru, cena 6.5 mio SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina II, prodamo dvosobno 68,40 m2, v 5. nadstropju, z vsemi priključki, lepo, preurejeno, vzdrževano, vredno ogleda, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I prodamo dvosobno stanovanje 62,30 m2 v 1. nadstropju, kopalnica z oknom, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 10.6 mio SIT AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Radovljica, prodamo opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom 60 m2, v prvem nadstropju. Stanovanje lepo ohranjeno, celotno prenovljeno, vsi priključki ostanejo. K stanovanja spada tudi garažni boks. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III, v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje s dvema kabinetoma 85 m2 v 1 nadstropju, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 RADOVLJICA na Gradnikovi prodamo komfortno, dvosobno stanovanje z balkonom, za 7.857.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE NA PLAVŽU prodamo troin-polsobno, komfortno, takoj vseljivo stanovanje, za 7.260.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) RADOVLJICA NA GRADNIKOVI oddamo dvoinpolsobno, opremljeno, komfortno stanovanje, za 48.400 SIT / mes. POSING 064 863 150 ( www.posing.si) GARSONJERO ENOSOBNO VEČSOBNO STANOVANJE NA RELACIJI KRANJSKA GORA JESENICE RADOVLJICA BLED KUPIMO ALI NAJAMEMO! 064 863 977 V MOJSTRANI KUPIMO GARAŽO! 064 863 977 ŠKOFJA LOKA CENTER enosobno stanovanje 32 m2, takoj vseljivo, prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA enosobno stanovanje 34 m2, opremljeno, takoj vseljivo, prodamo! POSING 064 224 210 (www. pos-ing.si ) KRANJ PLANINA II, enosobno stanovanje, 48 m2, nizek blok, opremljeno, prodamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ CENTER prodamo lepo dvosobno stanovanje 52 m2, za 7.760.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ ŠORLIJEVO trisobno stanovanje, 66 m2, pritličje,takoj vseljivo, pro-damolPOSING 064 222 076 (www.pos-ing.si)_ KRANJ PLANINA III, novejše dvosobno stanovanje, 70,4 m2 in štirisobno (2 + 2 ) 85 m2, nizek blok, prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ TAKOJ KUPIMO ALI NAJAMEMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA. 064 227 202 KRANJ PLANINA III TAKOJ KUPIMO STANOVANJE ZA GOTOVINO! 064 227 202 KRANJ: Prodamo takoj vseljivo, popolnoma prenovljeno trisobno meščansko stanovanje, v izmeri 90 m2, v II. nadstropju, z vsemi priključki. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 KRANJ - RADOVLJICA - TRŽIČ - ŠKOFJA LOKA - KRANJSKA GORA - MEDVODE - BOHINJ - BLED - : Imamo naročila za nakup naših znanih strank -kupcev za garsonjere, enosobna, dvosobna tri in večsobna stanovanja, poslovne prostore za trgovine, gostinske lokale, skladiščne prostore, kmetijska zemljišča, gozdne parcele, zazidana stavbna zemljišča - hiše in nezazidana stavbna zemljišča. Plačila so pretežno z gotovino in delno s krediti. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, babice in prababice ROZALIJE OBLAK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za lepo cvetje in sveče ter ustne in pisne izraze sožalja. Še posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, župnikoma g. Fortuni in g. Ambrožiču za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem in tudi vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. VSI NJENI OSMRTNICA Umrl je dolgoletni tajnik in častni član Turističnega društva Radovljica VILKO BOLE Pogreb bo danes, 26. januarja, ob 15. uri na radovljiškem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. TURISTIČNO DRUŠTVO RADOVLJICA V SPOMIN Življenje tone v noč še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ROBERTU SIMONCICU M Danes, 26. januarja, mineva 5 let, odkar je prenehalo biti tvoje srce. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. \ TVOJA MAMI Selo, 26. januarja 1999 _fl /t ZAHVALA Ob smrti naše mame ANE PERČIČ s I rstenika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo spoštovali in bili z njo in z nami v dneh, ko seje poslavljala. VSI NJENI KRANJ: Za našo znano stranko kupimo dvosobno stanovanje na Planini II do 60 m2 do cene 10.670.000,00 SIT oz.110.000 DEM. Pogoj je, da ni v pritličju. Plačilo je takojšne z gotovino. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 BLED-OKOLICA: Na sončni lokaciji prodamo staro, vseljivo stanovanjsko hišo, potrebno obnove, s pripadajočim zemljiščem v izmeri 1450 m2. Cena 9.650.000,00 SIT (100.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 BLED: (2 km izven Bleda) prodamo novo in delno nedograjeno stanovanjsko hišo, s lepim razgledom na okoliške gore, CK, KTV telefon in 1200 m2 pripadajočega zemljišča. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 KRANJ-STRAžIŠČE. Prodamo samostojno dvostanovanjsko hišo CK.KTV, Telefon, terasa, dve garaži lep vrt in en apartma z posebnim vhodom, .28.615.000,00 SIT, (259.000 DEM). GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 LESCE: Prodamo nezazidano stavbno zemljišče, na čudoviti lokaciji z lepim razgledom na Alpe, v izmeri slabih 800 m2, za gradnjo stanovanjske hiše. Cena ugodna! GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 KRANJ - OKOLICA (BITNJE) Prodamo lepo dvostanovanjsko hišo staro 20 let na parceli 700 m2, CK, KTV, telefon, garaža 200 m od glavne ceste Cena 31.040.000,00 SIT oz.320.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 KRANJ - PLANINA II: Prodamo garsonjero 33 m2 v bloku IV nadstropje delno opremljeno z balkonom in ločeno kuhinjo, CK, KTV telefon. 6.305.000,00 SIT oz.. 65.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 TRŽIČ: Prodamo poslovni objekt 650 m2 uporabne površine (restavracija + trgovina +pisarna +skladišča + hladilnice) popolnoma prenovljen in opremljen za gostinsko dejavnost ter delno za trgovino. Poslovnemu objektu pripada še terasa v izmeri 210 m2 in zelenica 645 m2. Vse prodamo samo za 69.840.000,00 SIT oziroma 720.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 ŠK.LOKA: Prodamo novo izredno lepo stanovanje 65.81 m2 v manjšem bloku, CK, KTV, dve terasi, telefon II nadstropje z možnostjo dograditve stanovanja za dodatnih 57 m2. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 ŠKOFJA LOKA: Prodamo tri sobno stanovanje v stolpnici 75 m2, neverjetno lep razgled, balkon, CK, brez telefona, delno opremljeno dobro vzdrževano. 10.670.000,00 SIT oz. 110.000 DEM GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 GORENJSKA: Prodamo skoraj novo vilo takoj vseljivo z pripadajočim zemljiščem in gostinsko dejavnostjo v obratovanju, opremljena. Cena 723.750.000,00 SIT (750.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 LJUBLJANA ( 10 KM IZ LJUBLJANE): Prodamo starejšo stanovanjsko hišo večkrat obnovljeno 180 m2, enonad-stropna z malo zemljišča (409 m2) takoj vseljiva v mirnem vaškem-.okolju CK, KTV, telefon ter balkon. K hiši pripada še gospodarsko poslopje vizmeri 12X20 m primerno za različne poslovne dejavnosti - delavnico. GS- 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 NAKLO: Prodamo poslovno stanovanjsko hišo 210 m2, dvostanovanjska z delavnico za različne obrti, lepo vzdrževana, CK, KTV telefon na parceli, ki meri cca 690 m2. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 OPRAVIČILO Pri objavi za pokojnim KRIŽNAR Pavlom ml. je prišlo do neljube pomote. Pravilno se glasi: V SPOMIN. Za napako se opravičujemo! BLED IN OKOLICA: Prodamo več novejših in lepih hiš Različnih dimenzij v različnih okoljih in različnih cenovnih razredov. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 BLED - POSLOVNI CENTER: Prodamo trgovino v izmeri 120 m2 in pripadajoče skladiščne prostore v izmeri 20 m2, primerno za različne trgovske dejavnosti, delno opremljeno, CK, telefon. Čena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 MEDVODE: Prodamo novo montažno stanovanjsko hišo - "MARLES" na čudoviti in sončni lokaciji, delno nedograjena z pripadajočim zemljiščem v izmeri 580 m2. Hiša je primerna za poslovno dejavnost s področja medicine. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362- 150, tel./fax: 064/715-009 KRANJSKA GORA: Prodamo 1/2 stanovanjske hiše s kletnimi prostori -pritličje v izmeri 105 m2 in dve garaži v izmeri 40 m2 ter pripadajočo zelenico v izmeri 350 m2. Cena: 21.340.000,00 SIT oz. 220.000 DEM ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362- 150, tel./fax: 064/715-009 KRANJSKA GORA-CENTER: Prodamo dve stanovanjski hiši (starejšo poslovno stanovanjsko in novo stanovanjsko) obe na eni sami parceli za ceno: 97.000.000,00 SIT oz. 1.000.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 KRANJSKA GORA: Prodamo starejšo samostojno' stanovanjsko hišo v izmeri 180 m2 s pripadajočim zemljiščem 700 m2. Hiša je zelo primerna za stanovanje in počitniško dejavnost. Cena: 18.915.000,00 SIT oz. 195.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel: 064/362-150, tel./fax: 064/715-009 KRANJSKA GORA: V samem centru Kranjske Gore prodamo popolnoma nov apartma 37 m2, opremljena kopalnica, primeren za vikend ali za bivanje. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-PLANINA I.; Prodamo izredno lepo garsonjero z zelo funkcionalno razporeditvijo, 31 m2, II. nad,ločena kuhinja,stanovanje je popolnoma opremljeno.Vsi priključki, telefon Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 BLED: Vsamem centru Bleda prodamo popolnoma novo opremljeno garsonjero, v pritličju, 22 m2. Cena : po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE INGRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj,nasporti kina CENTER, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 658 STANOVANJA PRODAMO PIRAN: 1 ss, 41,74m2/PR., brez CK, 75, mio SIT, KRANJPlanina I, 1 ss, 53,6 m2/VIII., možnost preureditve v 2 ss, vsi priključki., 8mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68 m27VII, vsi priklj., 10,8 mio IST, KRANJ-Zlato polje 3ss/PR, 63 m2, CK, plin, telefon., sončno, obnovljeno, 10 mio SIT,LESCE UGODNO 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, telef., opremljeno, vrta140 m2, 7 mio. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-000, 221-673, 0609/650-123 659 ŠKOFJA LOKA - Frartk'ovo nas. prodamo dvosobno STANOVANJE 60 m2, IV. nadstr., CK.vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117__to57 Prodamo KRANJ mansardno stanovanje v hiši 94 m2 in vrtom 46 m2, s CK na olje za11,3 mio SIT (120.000 DEM). K 3 KERN, 221- 353, 222-566, fax 221-785 1131 Prodamo Škofja Loka 2 ss 46,5 m2 v pritličju z vrtom, brez CK, cena 6,46 mioSIT(67000 DEM), 1 ss 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselju, za 7,6 mio SIT(79000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221-785 ,1132 Prodamo KRANJ 3 ss 84 m2 v 8. nadstr., cena 11,8 mio SIT (122.000 DEM). K 3KERN, 221-353, 222-566. fax 221-785 1134 ODDAMO opremljeno 2 ss na Zlatem polju, starejšo hišo v Kranju, 3 ss vStražišču v mansardi in 2,5 ss na Prim-skovem. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax221-785 1136 STEKLO SKOK PORCELAN, POSODA, DARIL*! Za iepše trenutke življen Steklo Skok, d.o.o., trgovino n« debelo in drobno, 4000 Krani-Prešernovo 17, tel.: 064/221-2°' Nujno najamem 1 ali 1.5 s STANOVANJE v okolici Radovljice l\ Lesc.«041/521-452 61.« RADOVLJICA prodamo 2 ss m2, HRUŠICA oddamo v najem 2 m 56.5 m2, KR.GORA - Brezje prodam^ x 3 ss, KR GORA prodamo APAR~M 40 m2, renovirano.JESENICE proda"1 3 ss, 76 m2 v bloku, JESENICE Pr^ damo 3 ss v stolpnici, 72.51 m2, balkon neopremljena, CK, KR. GORA P^o^L dva apartmaja v večapartmajskihiši, m2 + 48.5 m2, MOJSTRANA oddamo ss v hiši, RATEČE oddamo dvavečsor^ stanovanja v hiši, BLED - center, na lep lokaciji oddamo večstanovanjskih en KR. GORA prodamo GARSONJERA Čirčah, KRANJ - Šorlijevonaselje P'° damo 3 ss.JESENICE prodamo 3ss hiši 80 m 2 za 6750.000 s' ASGARDS064/863-312, Gb 041/673-048 J! JESENICE - Javornik - prodamo 2 ss večstanovanjski hiši, 60.89 m2, visoj pritličje, CK - olje, stanovanje je NOV ASGARDS064/863-312, Gb 041/673-048_____^ JESENICE - Javornik - prodamo 2 ss hiši, 56.5 m2, CK - olje, stanovanje) naNOVO adaptirano. ASGA M »064/863-312, GSM 041/673-048^, KRANJ - prodamo nove garsonjer novo 3 ss, 86 m2. TIG nepremičnin 362-990,0609/614-133___'z Prodamo KRANJ 3 ss 75 m2 ot>n°^ jeno v 2. nadstropju na Valjavčevi, P11^ ka CK.cena 13,5 mio SIT, tudi menjan1 za 1 ali 2ss na Zlatem polju ali Vodovo nistolp. K 3 KERN, 221-353, 222-5°°' fax 221-785 ODDAMO opremljeno samostojno v Stražišču in vrstno hišo na Oren priKranju za 86.760,00 SIT/mes s no opremo. K 3 KERN, 221-353, V 566, fax221-785 ,j|6 Prodam 1 ss, 42 m2, 1. nadstr., priključki, kuhinja in bivalni ProS , povečani. »331-724 ___l> ~----Tgs, Škofja Loka - Podlubnik prodamo visoko pritličje 34 m2, balkonzastoM ^ vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 0^ 030 ŠKOFJA LOKA Frankov, nas. pr°' dvosobno stanovanje 58 m2, V. f-bot CK, vsipriključki. PIA NEPREMIČN" „, 622-318, 623-117 1*83 da^ dstr # I br*> ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK eno^0Y stanovanje menjamo za dvosobno ^, netom zdoplačilom. PIA NEP" , NINE, 622-318, 623-117 __< [J ODDAM 1 sobno STANOVANJE &™ ženski. «625-285 —-—7nQfiO V Kranju prodam 2 STANOVANJE s kabinetom priključki. Cena9500.000 SIT. - 2 647 1^ KRANJ - prodamo 1, 2 sobna ^ sobna STANOVANJA, vsi pnW)u go ugodnoUESENICE prodamo 2^'7lg, m2, vsi priključki. PIA, 212-041/722-632_____d LESCE prodamo 1 in 2,5 sobni A0^ TIRANI STANOVANJI, alpski P"E vsipriktjacki. PIA, 212-719, 041/° 083 ŠORLIJEVO NASELJE prodam RAST NEPREMIČNI^ garsonjero. FRAST HIŠA, 340>460 PLANINA 2 prodam 1 ss, T. FRAST NEPREMIČNINSKA HISA, J , 460_____^ t ŠENČUR prodamo 4 ss v nizke"1 b^Jj. j 'FRAST NEPREMIČNINSKA HISA- JJ 460 ŠORLIJEVO NASELJE, MODCNu ^ STOLP, ZLATO POLJE - KUPlM0-^ IN 2SS ZA NAŠESTRANKE. 9 NEPREMIČNINSKA HIŠA, 340-46^ ---"jp\ef" KRANJ najamemo 2 ss za UJJUj družino. FRAST NEPREMIČNI^.-HIŠA, 340-460 ZAHVALA Bilo je čisto jasno in sončno nebo, pa je prišel velik, črn oblak in nad vso deželo je padel turoben mrak. Zapustila nas je naša draga mami, stara mama in tašča ANGELCA FRELIH Od nje smo se poslovili v soboto, 16. januarja 1999, na pokopaj lišču v Zabnici. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijate jem, sosedom in znancem za ustno in pisno izrečena so'žalp* podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. sc. Zlati Remšk; ir, sestrah in ostalemu osebju oddelka 600 bolnišnice Golnik, doc. dr. nelču in vsemu osebju Hematološke klinike v Ljubljani, pevsk6 mu zboru Lubnik in Kranjskemu kvintetu za lepo zapete pesmi na njeni zadnji pot1' gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Navće Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in vse111' ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Žalujoči: sin Stane in hči Diana z družinama MALI OGLASI V TRŽIČU (Bistrica, Pristava) kupimo 2 ss v bloku. TIG NEPREMIČNINE, 362- 990 1764 STANOVANJE manjše v Kranju ali okolici j^Pim. »801-005, GSM041/515-990 SK0FJA LOKA za naše stranke kupimo več enosobnih, dvosobnih in trisobnih-stanovanj na območju Podlubnika, Groharjevega naselja, Partizanske ceste 'nFrankovega naselja. PIA NEPREMIČ-|VNE, 622-318, 623-117 r/84 JRŽIČ MES^O PRODAMO 3 SS (DVE KOPAJUĆI), CK, I. NADSTR., BALKON ^6,7 MIO SIT(70.000 DEM). PRIMO, HfaK1564-550, 041/646-902 1806 TRŽIČ RAVNE PRODAMO 2 SS, III. ^PSTR., CK Z GARAŽO ZA 7,7 MIO (80.000DEM). PRIMO, tel.fax 564-041 /646-902 1807 TRŽIČ-RAVNE PRODMAO 2 SS 45 M2 HI. NADSTR. ZA 6,5 MIO SIT (68.C00 DEM).PRIMO, tel.fax 564-550, ^/646-902 1808 TRŽIČ PODLJUBEU PRODAMO 1 SS, tckM2- KLASIČNO OGREVANJE, LAS-i|N VHOD ZA 4.7MIO SIT (50.000 S|M>. PRIMO, tel., fax 564-550, 2^/646-902 1809 TRŽIČ-DETELJICA KUPIMO VEČ 1 SS, < SS IN 3SS. PRIMO, tel.fax: 564-^.641/646-902 1810 TRŽIČ MESTO V PRVEM NADSTROPJU POSLOVNO STANOVANJSKE HIŠE PRODAMO DVE TAKO-JV^EUIVI NOVI GARSONJERI. PRIMO, 'eHa^ 564-550, 041/646-902 1811 TRŽIČ RAVNE PRODAMO 2 SS, 64,25 '^2, VSI PRIKLJUČKI ZA 8,1 MIO SIT «55.000 DEM).PRIMO, tel,fax 564-550, "41/646-902 1812 TRŽIČ SLAP V STANOVANJSKI HIŠI ^RODAMO 1 SS PREDELANO V 2 SS, pLASIČNOOGREVANJE, CENA UGODJA- PRIMO, tel., fax 24_V646-902 KUp|^0 NA GORENJSKEM VEČ ^LIČNIH STANOVANJ. PRIMO, tel. [3X564-550,041/646-902 1814 , ^KOFJA LOKA 2 ss/58 m2, obnovljeno |" Predelano v 2,5 ss, balkon, 10,4 mio ^'T,KRANJ PLANINA II 2,5 ss/lll, 85 J2.' 2xbalkon, vsi priključki 13,1 mio ^ L KRANJ Stražišče pol hiše 3 ss 75 2£' velik balkon, vrt, garaža, lastna r'K,Potrebno izdelati še mansardo 75 ,.2' mirna okolica, 12,4 mio SIT, ŠKOF-^ LOKAMestni trg 3 ss, 76 m2/l., °Dnovljeno, nova streh in okna 10,5 mio n'r: DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 1^/650-123 24524 BRNIK 1 Ss, cca 40 m2, opremljeno, ^|Več 2 osebi, 43200 SIT/mes, pred-^"o-DOM NEPREMIČNINE, 22-33- ^09/650-123_25542 ZVANJA PRODAMO Kranj Planina ss. 80 m2/IV.. obnovljeno, •SlPrikljueki, 13 mlo SIT. DOM ^PREMIČNINE, 22-33-00, °609/650-123 25543 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ 2 58 za poslovneža z družino in 1 ss za dve ^.predplačilo. DOM NEPREMIČNIB-^t. 22-33-00, 0609/650-123 25545 564-550, 1813 KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 34 m2/pr, obnovljeno, vsi priklj., 6,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo 1 ss, 33 m2/l., vsi priklj., 7 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26142 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD RABLJENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV «692-194 266 A TEST avtomobilske prikolice lahko narediva skupaj. »242-331 iess GUME Bridgestone 185/60/14 zelo malo rabljene 50% ceneje, prodam.»718-715 1717 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO malo rabljeno. »557-761 i830 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA,s.p.,241-168, GSM 041/730-939 1053 Kupim motorno KOLO MZ 125 ter prodam APN 4. »731-376 iesi VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO! ADRIA AVTO, Škofja Loka(bivša vojašnica) «634-148 in 0609/632-577 4 _____- ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. «242-600,242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. e MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla,el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena 2.708.000 SIT(28.000 DEM). Možna menjava staro za novo. «061/716-221ŠUBELJ DOMŽALE - AKCIJA!_905 NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, I. 97, met temno modra, 5 v, SV, DCZ, ES, ABS, klima,2xAB, 1. last., servisna, kot nova, 2.366.000 SIT ali 24400 DEM. AVTO LESCE719-118 981 R 5 letnik 1991, odlično ohranjen, cena 500.000 SIT, prodam.«421-191 1254 HYUDANI PONY 1.5 GLS, letnik 1991, prvi lastnik, 72000 km, servisna knjižica,avtora- dio, elek. stekla, centralno zaklepanje, lepo ohranjen in garažiran,ugodno prodam. «061/716-221 1431 ——————————————————————— ALFA 33 1.3 1.90, met temno zelena, 114.000, reg. 5/99, DCZ, ES, ohranjena, novmoedel, 533.000 SIT ali 5500 DEM. AVTO LESCE 719-118 1587 JEEP CHEROKEE 4.0 LIMITED, I. 91/92, bel, 124.000 km, servisna, klima, ABS,usnje, nove gume, reg. 10/99, ohranjen, 1.920.000 SIT ali 19800 DEM. AVTOLESCE 719-118 1589 FIESTA 1,3 NEVVPORT, metalik, centr. zaklepanje, el. stekla, radio, servisnakn-jiga, odlično ohranjen, prvi lastnik. »325-077 ,624 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 94, možna menjava za R 5 ali Škodo.»491- 263 1656 Prodam JUGO 55, 1657 i. «863-345 OPEL ASTRO, letnik 1992, ugodno prodam. «631-063 1661 JUGO 55, letnik 90, reg. še en mesec, cena 170.000 SIT.S332-178 1662 Prodam FIAT TIPO 1.6 DGT, I. 91. «632-681 1675 Prodam ohranjen AX 1.4 TRS, 1.87 (ohranjen), registriran 7/99.«431-115 1677 JUGO 45, letnik 90, rdeč, odlično ohranjen, registracija do 2000 in AUDI 50,vozen, neregistriran, poceni. Marija 891-232 1679 Prodam AUDI 80 1.6, I. 97, lepo ohranjen, z rezervnimi deli, cena po dogovoru. «641-009 1686 Ugodno JUGO 45, 88, registriran, JUGO 55 88 neregistriran, vozen, poceni.«891-232 Toni 1687 POLO 1.0 XXL, star 1/2 leta, 1.620.000 SIT. «461-091 1690 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 GI_X, 1.93, reg. do 10/99, 60.000 km, garažirana.«806-004, popoldan 1698 Prodam Z 750, letnik 1982 v voznem stanju, registracija potekla.«471-237i7oo Prodam R 5 CAMPUS, letnik 88, bele barve, prevoženih 116.000 km. 3558-174 1701 Prodam ŠKODA FELICIA KOMBI 1,6, letnik 4/98, rdeče barve, 19 000 km, CZ, temnastekla, servisna knjiga, 1. lastnik, kot nova, cena 1 345 000 SIT oz. 13 900DEM. Možen kredit. «041/691-289 1706 Prodam AX ALLURE, 1.12/92, temne barve. «621-485 1707 Prodam WV PASSAT TDI, 1.90. «041/686-857 1708 PASSAT 1.8 i, 1.92, reg. 7/99, klina, servo, ABS, servisna knjižica.«731-253 1714 ———————^— GOLF diesel 12/89, prodam za 600.000 SIT. «325-160 1719 Prodam KATRCO, letnik 1989. «403- 184 1729 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: Z 126 1.90, Z 128 I. 91, JUGO 45, 1.88, GOLF I. 81, 82, PEUGEOT 309 PROFIL I. 87, FORD ESCORT 1.6 CL, 1.87, R 14TL I. 80, FIAT UNO 60 S I. 85, AUDI 80 2.0 1.93, LADA 1500 karavan, 1.93,KOMBI CITROEN C 25 D, I. 90, R TRAFIC 1200 D I. 85, T.V. ZASTAVA 35.8 N RIVALI. 90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit ali več čekov (do150.000 ), prepisi vozil. «224-029, 367-060_ 1736 Prodam FORD ORION, I. 92, lepo ohranjen. «720-226, po 17. uri 1742 GOTOVINSKI ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL TER MENJAVA STARO ZA STARO.«041/673-726,0609/331-542 1745 MOJSTRSKA PONUDBA enoročajna sanitarna baterija za korito, UNITAS, Elegance, A 00117 enoročajna sanitarna baterija za umivalnik, UNITAS, Elegance, A 00027, s sifonom MOJS~f1SKA PONUDBA 13.990sit od 25. 1. do 6. 2.1999 za izdelke v zalogi Enoročajna sanitarna baterija za kad, UNITAS, Elegance, A 00305 pomivalno korito, KOVINOPLASTIKA LOŽ, Elegant 10, levo ali desno, mere: 81 x 51 cm ^'ektrični grelnik vode, TIKI, |EG 10/N, prostornina 10 I, nadelementni 10/P, prostornina 10 I, podelementni _erkur - kovina in storitve, d. d., Koroška c. 1, 4501 Kranj m MERKUR TRGOVSKI CENTER Radovljica TRGOVSKI CENTER, Radovljica, Gorenjska c. 41, telefon: (064) 700 130 Delovni čas: od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 13. ure Prodam VW POLO, novo vozilo 1.4, cena zelo ugodna, 1.790.000 SIT. «246-086 i7eo ŠKODA FORMAN I. 94, odlično ohranjena. «245-086 1761 PUNTO 55 S, I. 94, reg. do 20.1. 2000, lepo ohranjen.S245-086 1762 R CLIO 1.2 RL, I. 95, odlično ohranjen, kot nova, reg. celo leto.«245-086 1753 Prodam R CLIO 1.2 RN, 1.93, rdeče barve, 5 v, prevoženo 82.000 km, dobroohranjen. «646-673 1766 UGODNO PRODAMO R 5 CAMPUS, 5 v, 90, R 21 1.4 TL 4 v, I. 91, R 19 1.8 RTV, 4 vi. 93, LAGUNA RT 1.8 I. 94, KANGOO RN EXPRESS 1.9 D TESTNO VOZILO. Za vsavozila možen kredit brez pologa, vozila servisirana.«428-0011 ali 428-0012, RENAULT Preša Cerklje 1769 KIA SEPHIA 1.5 I GTX, I. 98, rdeča, 5 v, 1. last., servisna, klima, SV, DCZ,4xES, AR, EO, kot nova, 1.522.000 SIT ali 15700 DEM AVTO LESCE 719-118i785 MEGANE 1.6 RN, 1.96, bel, 5 v, SV, DCZ, AIR BAG, AR, beli odbijači, 58000 km,1.639.000 SIT ali 16.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 1786 TVVINGO PACK, I. 96, met. črn, ALU spojler.DCZ, ES, EO, ohranjen, 1.125.000 SITali 11.600 DEM. AVTO LESCE 719-118 1787 DAEVVOO NEXIA 1.5 GL, 1.96, met zelena, 1. last., 5 v, 36000 km, kot nova,960.000 SIT ali 9900 DEM. AVTO LESCE 719-118 1788 R 5 CAMPUS, I. 90, met modra, 5 v, AR, reg. 5/99, 378.000 SIT ali 3900 DEM.AVTO LESCE 719-118 1789 PUNTO 75 SX, I. 95/96, črn, 5 v, reg. 1/2000, 1. lastnica, servisna, 1.154.000SIT ali 11.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 1790 Prodam JUGO SKALA 55, I. 89, reg. do 9/99, cena po dogovoru. «863-278 1795 Prodam JUGO 45, 1.90, cena po dogovoru. »421-221, po 17. uri 1796 Prodam ALFO 33 1.7 IE, letnik 91, 65000 km, reg. do 99/5, odlično ohranjeno.»242-291 1823 Prodam GOLF bencin 1.3, 1.86, lepo ohranjen. »714-001 1825 CORDOBA 1.4 GLX, I. 12/95, prvi lastnik, redno servisiran, nekaramboliran.prodma. »225-1IO1828 Prodam VW GOLF JX, rdeče barve, I. 90, prevoženih 110.000 km.»641-151 1831 GOLF III 1.9 DCL, 1.93, ALFA 33 1.3 IE 1.94, SAMARA 1300 1.94, prodamo.AVTOGARANT 634-231 1839 FIAT TIPO 2.0 IE 16 V, I, 93, odličen, FIAT PUNTO 55 S, I. 94, R 5 I. 90,pro-damo. AVTOGARANT 634-231 1840 WV GOLF JXB 1.90, ugodno, R 5 GTE 1.7 I.90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 i84i SUZUKI SVVIFT 1.3 GTI 1.90, kot nov, HONDA CMC 1.4 GLI. 91, avtomatik.pro-damo. AVTOGARANT 634-231 1842 AX 11 RE I. 89, AX TGE 1.90, R 4 GTL 1.90, R 4 GTL I. 92, prodamo. AVTOGA-RANT634-231 1843 GOLF JGLD I. 84, reg. do nov./99, bele barve, prodam.»714-311 1844 Prodam FIAT TIPO 1.7 D, I. 94, ohranjen. »641-158 1845 OPEL ASTRA 1.6 i I. 92, možnost menjave, CITROEN ZX 1.6 AURA I. 92, možnostmenjave. »634-889 1853 R 4 1.90, reg. celo leto, ugodno. FIAT PANDA 4x4 I. 92, možnost menjave. RONDOTRADE 634-889 1854 VW SCIROCO 1.82, GTI 1.8 odlično ohranjen, LADA SAMARA 1300 I. 89. RONDO TRADE634-889_isss R 5 FIVE, I. 93, odlično ohranjen, možnost menjave. »634-889 isse R 5 EXPRESS I. 93, odlično ohranjen, zastekljen, ugodno. RONDO TRADE 634-889 1857 CITROEN XM 2.0 i, 1.90, možnost menjave, ugodno. »634-889 1858 Prodam rdečo ŠKODO FAVORIT 135 L, reg. do 10/99, letnik 1992.»881-752 ali 041/758-820 1859 Prodam CITROEN VISO, 1.84, reg. do 2/99, 300 DEM. »228-081 iaei MB 250 D 1.90/91, odlično ohranjen, VW GOLF 1.3 B I. 87/88, možnost menjave. »634-889 1862 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 1.87, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634-8891863 LADA NIVA 1600 I. 87, prevoženih 75000 km, reg. do 8/99 in GOLF JGL I. 82,prevoženih 110.000 km, reg. do 9/99. »331-780 1866 ODKUP-PRODAJA-KREDITI-STARO ZA STARO-UREDIMO PREPIS RABLJENIH VOZIL.»323-298, 0609/643-202 1867 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT(14.900DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit.«061 /716-221 Šubelj Domžale - AKCIJA!!! 25165 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan,centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.130.000SIT (22.025 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit.«061/716-221 Šubelj Domžale 25166 HYUNDAI COUPE, NOV, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena že za 2.249.000 SIT(23.250 DEM). MOžna menjava staro za novo, ugoden kredit.«061/716-221 Šubelj Domžale AKCIJA! 25167 _ u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VISOKA UPRAVNA ŠOLA - izredni študij v Škofji Loki - Program: javna uprava Vrsta programa: dodiplomski študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe Vpisni pogoj: končana katerakoli štiriletna srednja šola Prijave za vpis v 1. letnik v študijskem letu 1999/2000 pošljite skladno z razpisom do 5. marca 1999. Informacije: 656 138 www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znanja HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket.ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena3.478.000 SIT (35.960 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit.*061 /716-221 Šubelj Domžale AKCIJA! LAGUNA 1.8 RT, I. 96, bela, 40.000 km, reg. 4/99, servisna, ohranjena,2.027.000 SIT ali 20.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 25155 R 19 1.4 TS, I. 89, rdeča, 5 v, reg. 4/99, ohranjena, 552.000 SIT ali 5700 DEM.AVTO LESCE 719-118 26157 PANDA 4x4, I. 97, bela, 11.000 km, reg. 10/99, 1. lastnica, servisna, 1.445.000SIT ali 14900 DEM. AVTO LESCE 719-118 ZAPOSLITVE Iščemo nove SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripo-močkov.»545-446, 041/651-737 in 041/721-657 173 K sodelovanju vabimo sposobnega in delavnega VODJO GOSTINSKEGA LOKALA ter KUHARJA in NATAKARJE; ravno tako vabimo k sodelovanju FRI-, ZERKO oz. FRIZERJA. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo na naslov: MAK Škofjeloška 20, Kranj. Za terensko delo nudimo REDNO ZAPOSLITEV. »557-995 v sredo 669 Medse vabimo nove sodelavce. Nudimo redno zaposlitev. »315-931 764 FRIZERSKO POMOČNICO - samostojno, smer moški, ženski frizer zaposlim. Pismeneponudbe pošljite na Šifra: DOBRA FRIZERKA 980 SERPICO - varnostna služba, d.o.o., Ljubljana, Stegne 21, objavlja prosta dela in naloge več VARNOSTNIKOV IN VARNOSTNIC - RECEPTORK. Zahtevana je V. stopnja šolske izobrazbe. Informacije na tel. številki 061/159-93-98. DELO DOMA - sestavljanje igrač, šivanje, montaža itd.»041/752-168, zvečer 1197 Prodajna mreža M obstaja 14 let ter redno zaposluje 60 zastopnikov. Ukvarjamose s prodajo izobraževalnih programov, ki so namenjeni predšolskim inosnovnošolskim otrokom, dijakom, študentom in tudi staršem. Prodaja se izvajana tri načine:-od vrat do vrat, pravnim osebam (podjetjem) in z obiski stalnihstrank, katere lahko dokupujejo programe oz. lahko koristijo popuste prejšnjihnakupov. Pozivamo vse, ki bi vas zanimalo delo pri naši mreži, da pokličite natel,: 634-064 ali 041/637-492 in dogovorili se bomo za osebni razgovor. Iščem DELAVCA za pomoč na kmetiji. Šifra: MOŠKI_1324 5 IZKUŠENIH SODELAVCEV honorarno zaposlimo za kombinirano delo telefon-stranke.Pogoj: V. stop., avto in telefon. Informacije 0609/636-295 1331 Za občasna dela 2 x na teden v gostinstvu zaposlimo simpatično dekle. Nedel-jeprosto, »212-634 1525 Za nedoločen čas zaposlim PRODAJALKO za delikateso.»041 /506-518i659 Zaposlimo 2 SLIKOPLESKARJA z najmanj 5 let delovnih izkušenj.»411-638, 041/720-438 1663 Honorarno ali redno zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO. »421-337 1665 Na Jesenicah delo dobi REZKALEC ali ORODJAR za delo na CNC rezkalnem stroju.Plača stimulativna. »461-868 1666 Zaposlimo dekle za delo v strežbi s hrano, redno ali začasno. »422-083 1680 Upokojena ŠIVILJA šiva po meri. Naslov v oglasnem oddelku. 1682 Za ambulatno prodajo sadja in zelenjave nudimo zaposlitev ŠOFERJU -PRODAJALCU. Prošnje poslati na naslov: TUTI FRUTI.d.o.o, Naklo, Glavna c. 28, 4202 NAKLO 1693 Zaposlim PEDIKERKO «041/735-908 Iščem dekle -študentko za občasno pomoč v dnevnem baru.«211-732, zvečer Mladega KUHARJA z občutkom odgovornosti in željo napredovanja v restavracijipri Škofji Loki, zaposlimo. «686-000 1744 20-letni ŠTUDENTKI iščeta delo ob vikendih (strežba izključena).«325-592i77i Nudim donosno delo na dom. Privlačni tedenski zaslužki.«041/709-099 1774 V TU PALICAH PRI PREDDVORU REDNO ZAPOSLIMO KUHARJA. «451-038 1791 Nudim enostavno, dobro plačano delo na domu, primerno za vsakog-ar.«041/502-241 1797 ŽIVALI Prodam KUNCE za rejo, pasme nemški lisec. «631-409 1213 Prodam dve simentalki TELICI, težko 200 kg. «55-88-33 1527 MUCEK, dolgodlak, tigrast, igriv, star 2,5 meseca, mati činčila, oče moder-perzijec. «227-096, po 15. uri 1620 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. »736-687 1660 Sprejmem nekajmesečnega MUCKA v okolici Radovljice. «718-088 1669 Prodam 2-3 in 4 letni LIPICANKI. «733-511 1671 Prodam BIKCA sim. 12 dni starega, bikca 180-200 kg. «723-427 1676 Prodam dve OVCI. «621-741 1683 Prodam BIKCA črnobelega, starega teden dni. Porenta, Sv. Duh 112, 632-045 iess Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca. «403-677 1695 BIKCA simentalca okrog 200 kg, za nadaljno rejo, kupim.«061/621-548 JALOVE KRAVE prodam ali zamenjam za breje in več vrst jabolk. «743-294 Prodam mlado KRAVO za zakol. »373-557 Prodam polovico ali 1/4 prašiča in 40 kg. «242-288 1730 Prodam brejo KRAVO simentalko, ki bo marca telila. «723-665 1753 Prodam črnobele TELIČKE, stare en teden. Gros, Srednja vas 16, Gorice,«461-023 1772 Prodam črnobela TELIČKA dvojčka stara 14 dni. «310-276 1775 Prodam teden dni stare čb BIKCE, 3 kom. «723-025 1782 Prodam PRAŠIČA za bukova DRVA. «422-582_1792 Prodam TELIČKO, staro en teden. Sr. vas 111, Šenčur 1793 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Pšenična pol. 14, Cerklje 1822 Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo 150 SIT. Zadraga 18, Duplje,558-405 1829 Prodam čren in jerebičaste KOKOŠI BRAME (dve družini) in pocinkane žlebove.«725-301 1833 Piščance domače ugodno prodam žive ali očiščene. Vrtna pot 3, Voglje 1836 JALOVO KRAVO staro 5 let, prodam. «310-130 1847 Mlado KRAVO dobro mlekarico po teletu, prodam. «714-074 1851 ŽIVALI KUPIM Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. «491-465 1561 Kupim BIKE simentalce TEŽKE OD 300-500 KG. «730-119 1694 Kupim 200-250 kg težkega bikca simentalca. «738-249 1722 Kupim bele miške in morske prašičke. «242-686 1725 Kupim KRAVO za zakol. «460-085 ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov (® Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj ^JORTH K SOUTH Tel.: 064/211-525 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ■V/l I bomo pisali Halo, (GLAS! Kranj, 26. januarja - Tržiška in radovljiška občina sta že pred časom podpisali dogovor o gradnji vodovoda, ki naj bi oskrboval desni breg Bistrice in naj bi bil zgrajen do letošnjega novembra. Vodovod in redna oskrba z vodo se nam danes zdita nekaj povsem samoumevnega in si težko predstavljamo, da bi nam vodo vozili s cisternami. Morda so tega vajeni v majhni belokranjski vasici Gradnik, na gorenjskem pa je vodovod našel pot tudi do odročnejših zaselkov in vasic. Povsem drugačno zgodbo pa so nam povedali krajani Praproč, ki jim že več kot pol leta voda, namesto iz pipe, priteče iz gasilske cisterne. Naveličali so se že čakanja in prepočasne gradnje vodovoda, ki naj bi na Brezjah pri Tržiču, Brdu in v Prapročah rešil oskrbo z vodo. Po dose-daj opravljenem delu enostavno ne verjamejo, da bo vodovod končan do jeseni. Poklicala nas je tudi naša redna bralka F. M. iz Kranja, ki je ogorčena nad človeško zlobo in nerazumevanjem. V njenem primeru je to že preraslo vse razumne meje, saj skoraj osemdesetletna upokojenka ne ve, kaj ji bo prinesel jutrišnji dan in ali bo še imela streho nad glavo. Zakaj se je zamerila svoji sorodnici, se ne sprašuje le ona, to se sprašujejo tudi sosedje, ki ne morejo verjeti, da družinsko razumevanje lahko preraste v sovraštvo in nerazumevanje. • R. Š. ■ ■ ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V SANKAH? SI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? ObiSčete nas lahka vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- KaroSk« 55, Kranj teL 064/530 BO. &fc 064/3*0 10 12 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si KOŠARICA Sreda, 27.1.1999 ob 20. uri HALA PODEtl ŠKOFJA LOKA VbLblj&niT ROKOMET RD TERM0:RK CELJE Pivovarna Laško M0SKI l.DRL Danes, v torek, 26.1.1999 ob 20. uri v dvorani Poden IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! lip bled LIP lesna industrija BLED d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 Tel.: 064/7950 DO 31. 1.99 POTEKA AKCIJSKA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV MASIVNEGA POHIŠTVA iN VHODNIH VRAT. SALON BLED: 064/795-230, SALON KRANJ: 064/340-090 Prvi kip Prešerna se ni izgubil Spomenik Prešernu tudi v Vrbi Vrba, 25. januarja - Spet je oživela pobuda, da bi pred pomembnimi obletnicami v Vrbi postavili prvi kip dr. Franceta Prešerna, ki so ga našli leta 1991 v zasebni hrambi. rega je bil narejen, veljal za bo v novi lokalni ureditvi vtf standardno, serijsko izdelano posluha za tako predstavitev | podobo. tako podobo pesnikove zapuS' Pred 200. obletnico rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna in 150-letnico njegove smrti lahko le ugotavljamo, da, četudi največji, v Vrbi sploh nima spomenika. V Vrbi stoji le njegova rojst- s postavitvijo, prav tako jeseni- na hiša, ki jo je leta 1939 v muzej ohranil Fran Šaleški Finžgar, v hiši je muzejska zbirka, na hiši spominska plošča. In nič več, kajti v kulturni zavesti Slovencev je očitno ostalo tako, da se je pač Prešeren v Vrbi rodil in nato odšel v ška občina, zapletlo pa seje pri ureditvenem načrtu in celostni rešitvi. Sredstev ni bilo, bronasti odlitek po mavčnem originalu je ostal deponiran in v hrambi v zasebni zbirki v Ljubljani. Zdaj, pred tako pomembnimi Zdaj je Vrba v novi občini čine in Vrbe kot se spodobi Žirovnica in pričakovati je, da • D. SedeJ svet. Postavljali so mu spomin- obletnicami, se je cobnovila ska obeležja na drugih krajih, kjer je bival, ne pa tudi v njegovi rojstni Vrbi. Zanimivo je, da je Vrba v slovenski zavesti tudi tako pozabljena oziroma odrinjena na stran, da celo Prešernovi nagrajenci ne hodijo več v Vrbo, da bi se poklonili njegovemu spominu. Vrbljani pa vseslovenska pobuda za postavitev spomenika. Še sreča, da seje bronasti odlitek ohranil in da pred Prešernovo hišo ne bi stal katerikoli "Prešeren", ampak prvi doprsni kip, ki ga je napravil akademsko šolan kipar Franc Ksaver Zajec in ga leta 1865 predstavil javnosti. Kip je nastal po Goldensteino- tudi sami niso imeli vpliva, da vi oljni sliki iz leta 1850, ki jo bi se postavil spomenik njihovemu rojaku. A poskus, da bi vendarle "Prešerna postavili tudi v Vrbo", je že bil in sicer pred petimi leti. Tedaj so slovenski kulturniki dali pobudo, da bi pred Prešernovo hišo stal Zajcev doprsni kip Prešerna, ki je dokazano prva zgodovinska upodobitev Prešernove podobe. Tedaj se je Zavod za varstvo kulturne dediščine strinjal je tedaj imel Bleiweis, je visok 65 cm, z letnico 1865 na hrbtni strani, je močno idealiziran ter predstavlja pesnik v najlepših letih. Ko so ga predstavili na prireditvi deželnega gledališča v Ljubljani, je nepričakovano izginil in veljalo je prepričanje, da je uničen ali izgubljen. Zaman so ga iskali, spomladi leta 1991 pa seje izkazalo, da je ohranjen v zasebni lasti in je zaradi mavca, iz kate- Če ne bo odjuge Dobruša - Takšnega, da ne rečemo tolikšnega snežaka, iP1^ pri Mandargarju v Dobruši 15 pri Repnjah v občini Vodlce da ga tudi odjuga še lep čas ne bo vzela: Je.pa ta snežak ve"' kan pravi lepotce. Menda ga jc naredil Rudi Kimovec, m6(J' tem ko je žena Mojca kuhala. • A. Ž. =IADiO 9~i D c *n l. D ril RADIO KRANJ POSLU SAM VSAK DAN -?ADiO. Pokličite komercialo: 064/221*186 uredništvo: 064/222*825, studio: 222-222, trženje: 221-186, fax: 225-290 TOREK: 10.30 - gost - ŽUPAN MESTNE OBČINE KRANJ MOHOR BOGATAJ, 16.10 - VARUJMO ZDRAVJE -1 masažo proti hrbteničnim težavam in celulitu - gost spec. ter. in športne masaže IGOR FEDORUK, 20.00' Avtomobilistična oddaja 911 TURBO SREDA: 17.00 - GREMO V LIFFE, 20.00 VEČERNI PROGRAM - MODA IN... ČETRTEK: 13.20 - 113 ODDAJA O SPLOŠNI IN PROMETNI VARNOSTI, 20.00 VEČERNI PROGRAM - PARNAS Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije V torek zjutraj bo megleno, čez dan pa se bo povsod pooblačilo. V sredo bo oblačno s padavinami. V legah nad 600 m nadmorske višine bo snežilo, drugod deloma deževalo-deloma snežilo. V noči na četrtek bo dež po nižinah povsod prešel v sneg. V četrtek čez dan bodo padavine postopno ponehale in popoldne se bo delno razjasnilo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME T min / T max -4/3 0/2 -1/2 ^