ŠTEVILKA 1 - LETNIK 29 - APRIL 2022
GLASILO OBČINE VIDEM

mm
" iiihiT
■■■i.L.riflft.t, .....

fflftnE praznike vam želimo iz sn ! ' Uri ii.iški odbor Naš glas
Pomoč Župnijske karitas Ukrajini
1 /teh dneh, ko v Ukrajini vihra vojna vihra, se tudi na V vseh koncih Slovenije zbira pomoč za žrtve vojne. Slovenci smo tudi tokrat dokazali, da smo čuječ in solidarnosten narod, ki ponudi roko v pomoč v času stiske.
Klicu na pomoč za Ukrajino so se odzvali tudi v Župnijski karitas sv. Vida. Vida Pignar, ki vodi to dobrodelno organizacijo v naši župniji, je ob tem povedala, da so članice Karitas v ta namen same začele izdelovati tudi različne dekorativne izdelke. Stojnici z bogato ponudbo sta na voljo v videmski in selski cerkvi, svoje izdelke pa so pred cerkvijo ponudile tudi ob nedavni posvetitvi zvonov. Ponudbo sproti širijo, trenutno so tako na voljo tudi domiselni in všečni izdelki za veliko noč. Priporočen dar za izdelek znaša 4 evre. Pomagajmo!
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Na veliki petek v Leskovcu odprtje velikonočne razstave
I e čas, ki da, in je čas, ki vzame, pravi stari pregovor. Pri-J de čas, ki ponovno da. Prepričani smo, da je čas, ki da, pred nami. Čeprav se dolgo nismo mogli družiti, so načrti in dobra dela v TD Klopotec Leskovec ostala.
Na cvetno nedeljo bomo po stari navadi k blagoslovu spet lahko ponesli presmece. V naših obnovljenih društvenih prostorih se že pripravljamo na tradicionalno velikonočno razstavo pisanic, organizirali pa bomo tudi prvomajski pohod, kot je to že lep običaj.
Na veliki petek, 15. aprila, ob 17. uri bomo slavnostno odprli velikonočno razstavo, ob tej priložnosti pa bomo blagoslovili tudi obnovljene prostore turističnega društva.
Razstava bo v Leskovcu na ogled še na veliko soboto med 12. in 18. uro, na velikonočno nedeljo med 10. in 19. uro in na velikonočni ponedeljek med 8. in 16. uro.
Vsem, občankam in občanov želimo prijetne velikonočne praznike in veselo pisanko.
TD Klopotec Leskovec
Povabilo na letošnjo velikonočno razstavo v Leskovec Foto: TM
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Zakorakali smo v pomladni čas leta 2022. Aprilsko vreme nas vedno postavlja v negotovost, ali bo sonce ali bo dež, morda celo sneg ali zmrzal. Verjamem, da nas vsaj aprilsko vreme težko preseneti.
V občinski upravi Občine Videm smo zelo aktivni ne glede na vreme. Vse aktivnosti usmerjamo v pripravo potrebne dokumentacije, da se lahko začenjajo izvajati posamezni projekti, ki smo jih sprejeli na občinskem svetu.
Večkrat opažam, da nekateri občani sprašujejo o začetku nekaterih investicij, ki pa žal še niso bile sprejete na seji občinskega sveta. V času mojega mandata smo realizirali vse investicije, ki so dobile večinsko podporo občinskih svetnikov.
Opravili smo spomladansko čistilno akcijo po celotnem območju naše občine. Udeleženci čistilne akcije, teh je bilo 706, so zbrali 2530 kg mešanih komunalnih odpadkov. Na dan čistilne akcije smo posadili 100 medonosnih dreves in grmovnic. V vseh osmih krajevnih skupnostih raste 30 lip, 30 češenj in 40 grmovnic. Za nabavo teh je zaslužen ljubiteljski čebelar, tudi občinski svetnik, Andrej Rožman.
Kaj vse bomo urejali v letošnjem letu, je natančno definirano v sprejetem proračunu Občine Videm, ki so ga svetnice in svetniki soglasno sprejeli v začetku decembra 2021. Zame in za občinsko upravo to pomeni načrt dela za leto 2022. Veliko obveznosti smo si zadali, saj se zavedamo, da z vsako novo pridobitvijo izboljšujemo kakovost življenja naših ljudi.
Čeprav nas že dve leti spremlja covid-19 in z njim povezane težave, nam je uspelo v celoti realizirati zastavljene cilje. Takšno je naše vodilo tudi za letošnje proračunsko leto. Moram priznati, da nas je trenutna Vlada RS v mnogih pozivih uslišala. Vse občine v RS smo bile deležne dodatnega denarja za pospešen razvoj in napredek na mnogih področjih. Največji državni projekt na našem območju, protipoplavna zaščita Polskave, se je začel izvajati februarja letos. Dela že potekajo na celotnem območju. Vrednost celotnega projekta znaša več kot 11 mio evrov. Na območju Občine Videm bo vloženih v ta projekt predvidoma 4 mio evrov.
Naši delavci Režijskega obrata (RO) pridno opravljajo dela na javnih površinah celotne občine. Posodobitev strojne opreme v RO je skoraj končan, treba bo nabaviti le še nekaj ročnega orodja.
Čaka nas še eno zelo razgibano leto, tudi na »političnem parketu«. Državnozborske volitve nas čakajo 24. aprila. Trenutna Vlada in koalicija strank te Vlade si zasluži ponovno podporo. Takšni so tudi pozivi mnogih županov slovenskih občin. Z našo poslanko DZ Suzano Lep Simenko smo odlično sodelovali. Verjamem, da nas bo zastopala tudi v prihodnje.
V nadaljevanju vam želim, da vsebino našega občinskega glasila preberete. Velikokrat me sprašujete prav o vsebinah, ki jih pišejo ustvarjalci vsebin za Naš glas.
Ob koncu se vam zahvaljujem za razumevanje, ki ga imate takrat, ko zaradi določenih del nastanejo ovire v prometu.
Prav tako ugotavljam, da se je začelo prebujati društveno in družabno življenje v naši občini. Na občnih zborih društev ugotavljam, da so njihovi načrti za letos obetavni. Naj jih bo čim več, saj nam je tega še kako manjkalo.
Lepo praznovanje velikonočnih praznikov vam želim!
Branko Marinič,
župan
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek.
Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Naklada 2150 kosov.
Videmski občinski svet na februarski in marčevski seji
1 /torek, 22. februarja 2022, je v prostorih kulturne dvo-V rane Občine Videm potekala 21. redna seja Občinskega sveta Občine Videm, na njej so sodelovali vse svetnice in svetniki.
Občinski svetniki so se na 21. redni seji seznanili s Poročilom o delu Nadzornega odbora za leto 2021 in Programom dela Nadzornega odbora za leto 2022. Potrdili so predlog kandidatov za predsednika in člane občinske volilne komisije ter njihove namestnike. Občinski svetniki so potrdili tudi izračun ekonomske cene programov v vrtcu OS Videm. Razliko do polne cene dnevnega programa za otroke prvega starostnega obdobja, drugega starostnega obdobja in kombiniranih oddelkov iz Občine Videm zagotovi proračun Občine Videm. Potrdil se je Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Videm; odlok je bilo treba spremeniti zaradi spremembe Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Zakonodaja namreč nalaga občinam, da zagotovijo izvajanje 24-urne dežurne službe in pokopališke dejavnosti, najpozneje v enem letu od uveljavitve omenjenega zakona. Koncesijske pogodbe za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, je treba uskladiti s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve. Odlok, ki ga je pripravila Občina Videm, je pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo.
Potrdili so Sklep o potrditvi Investicijskega programa (IP) za »Širitev vrtca Videm pri Ptuju«. Predmet projekta »Širitev vrtca Videm pri Ptuju« je gradnja petih oddelkov, vključno z opremo in zunanjo ureditvijo. Predvidena finančna konstrukcija za izvedbo projekta so sredstva iz javnega razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Sloveniji v proračunskem obdobju 2021—2024 v višini 1.012.032,42 EUR, Eko sklada v višini 250.000,00 EUR, Občina Videm pa bo za investicijo zagotovila 745.587,43 EUR. Potrdili so
tudi Sklep o prerazporeditvah sredstev za krepitev blagovne znamke LAS, kjer gre za prerazporeditev znotraj proračunske postavke, za projekt ureditve Vidove kleti. Občina Videm se je skupaj s partnerjema KGZ Ptuj in Vinarsko zadrugo Haloze prijavila na razpis.
ZAKLJUČKI 3. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA
V sredo, 2. marca 2022, je v prostorih kulturne dvorane Občine Videm potekala 3. izredna seja Občinskega sveta Občine Videm. Občinski svetniki so na izredni seji potrdili Rebalans št. 1 Proračuna Občine Videm za leto 2022. Rebalans je bilo treba sprejeti zaradi prijave na razpis za prijavljen projekt »Kanalizacijski sistem Lancova vas, Sela, Barislovci, Trnovec«.
Uskladiti je bilo treba Načrt razvojnih programov (NRP) in posredovati na pristojno ministrstvo ustrezno izjavo o usklajenosti. Prvotno je bilo namreč napovedano, da bi lahko občina prejela sredstva v višini 2 milijonov, sedaj je objavljen razpis, da lahko posamezna občina prejme največ milijon sredstev, zato je bilo treba uskladiti postavke in NRP na predviden znesek sofinanciranja države.
Na seji so občinski svetniki potrdili tudi spremembo Sklepa o cenikih v Občini Videm za leto 2022. Sprememba je bila potrebna, saj je prišlo do spremembe cene gramoza in mletega asfalta; ceno je bilo treba uskladiti s ceniki. Predlogi cen v predlagani spremembi cenika so povzeti po najugodnejši ponudbi ponudnika, ki bo delo izvajal. Na podlagi cen, ki jih sprejme občinski svet, občina zaračunava oz. obračunava storitve, ki jih zajema cenik — tudi sofinanciranje materiala za vzdrževanje cest. Ceniki veljajo od sprejetja do 31. 12. 2022.
Občinska uprava
Kanalizacija Lancova vas - priključitev na kanalizacijsko omrežje
Krajane Lancove vasi obveščamo, da je po izgradnji kanalizacijskega omrežja možna priključitev na kanalizacijsko omrežje od hišne številke 9 do 31, 3la. Pred priključitvijo je treba poravnati komunalni prispevek, vlogo za plačilo pa je mogoče oddati na Občini Videm.
Občina Videm
Aktualne investicije in načrti občine
1 /Občini Videm letos nadaljujemo investicije, o katerih V smo prepričani, da bodo izboljšale življenje občanov in okoliških prebivalcev. Proračun v letu 2022 je izjemno investicijsko naravnan, saj je več kot polovica proračunskih sredstev namenjenih v naložbe občine. Občina Videm letos načrtuje na prihodkovni ravni 8,23 milijona evrov, na odhodkih pa 9,75 milijona evrov.
Cilj investicij je izboljšanje bivalnega okolja, kar želimo doseči z izgradnjo kanalizacijskega omrežja, modernizacijo cest, energetsko sanacijo objektov v občinski lasti ter rekonstrukcijo in dograditvijo vrtca.
Največja investicija v letu 2022 je izgradnja in rekonstrukcija vrtca v Vidmu, kjer bomo z novogradnjo pridobili pet novih oddelkov in rešili problematiko varstva predšolskih otrok iz Občine Videm. Projekt je sofinanciran iz državnega proračuna. Načrtujemo, da bodo dela končana do konca marca 2023. Eden večjih letošnjih projektov je tudi energetska sanacija stavb v lasti občine, ki zajema energetsko sanacijo občinske stavbe, vrtca Videm ter podružničnih šol Sela in Leskovec. Projekt je sofinanciran iz evropskih sredstev in državnega proračuna. Dela bodo predvidoma končana do konca leta 2022. Za obe investiciji trenutno teče postopek izbire izvajalca. Upamo, da bodo stroji zabrneli še pred poletjem in tako oznanili začetek gradnje težko pričakovanega vrtca.
V občini bomo v tem letu izvajali še naslednje investicije:
1.	V naselju Dolena bomo nadaljevali obnovo doma vaščanov, in sicer prenovo zunanje podobe. Dela se bodo začela izvajati v prihajajočih mesecih.
2.	Za gasilski dom Sela je v teku pridobivanje gradbenega dovoljenja za adaptacijo in razširitev prostorov za nemoteno in boljše delovanje gasilske enote.
3- V Šturmovcih, kjer je Petrova domačija, bodo spomladi stekla notranja dela za obnovo kuhinje. S posodobitvijo kuhinje bodo vaščani pridobili primernejši prostor za druženje.
i
Ob glavni cesti Videm-Pobrežje je v izgradnji pločnik v dolžini
485 m.
4.	V okviru proračunske postavke Javna razsvetljava bosta letos realizirani nabava in postavitev novih, energetsko varčnih LED-svetilk na območju naselij Strmec pri Leskovcu, Vareja in Pobrežje.
5.	Projekt Krepitev blagovne znamke LAS zajema posodobitev Vidove kleti, in sicer zamenjavo dotrajanega pomivalnega stroja, nabavo novih degustacijskih kozarcev za vino, montažso klimatske naprave in izvedbo strokovnih delavnic za vinogradnike.
6.	Občina Videm je trenutno v postopku odkupa nekdanjih prostorov Pošte Slovenije, kjer bo Turističnoinformacijski center.
V fazi izgradnje je tudi avtobusno postajališče v Tržcu, nasproti športnega parka.
Z Vzporedno z izvajanjem projekta pločnika v Leskovcu, ki ga financira DRSI, se bo nadaljevala izgradnja kanalizacijskega sistema v Leskovcu. Začetek del je predviden v septembru 2022. Prav tako se bo nadaljevala izgradnja kanalizacije Lancova vas, Barislovci, Sela in Trnovec. Dela bodo predvi-
doma končana do leta 2026. Letos se bo začela tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja v naselju Šturmovci.
8. V začetku leta je bilo izdano gradbeno dovoljenje za začetek projekta »Zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Polskave«. Dela so v pripravljalni fazi. Naročnik del je DRSV.
9- V občini bomo tudi v prihodnje nadaljevali obnovo cest. Dela so že v polnem razmahu. Tako se bo v letu 2022 predvidoma obnovilo in moderniziralo šest cest v občini in izvedla sanacija plazu v Dravinjskem Vrhu. Posodobili in zgradili bomo tudi tri avtobusna postajališča, izgradnja avtobusnega postajališča v Tržcu je že v teku. V gradnji je tudi pločnik ob glavni cesti Videm—Pobrežje v dolžini 485 m.
10.	Načrtujemo tudi izgradnjo večnamenskega objekta z gasilskim domom v središču Vidma pri Ptuju in doma upokojencev, v izdelavi sta idejni zasnovi.
11.	Trenutno smo v fazi pridobivanja projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo košarkarskega igrišča v Leskovcu, ki bo locirano v sklopu sedanjega igrišča.
12.	V tem letu smo oddali vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev Fundacije za šport, na katero smo prijavili projekt modernizacije igrišča v Tržcu. Vprimeru izdanega pozitivnega sklepa se bo projekt začel izvajati v poletnih mesecih. Prav tako je predvidena izgradnja kegljišča v Vidmu.
Pometalna naprava za čiščenje cestišč je nova pridobitev Režijskega obrata Občine Videm.
13- Za lažje delo zaposlenih v režijskem obratu in večje zadovoljstvo občanov smo posodobili tudi opremo Režijskega obrata Občine Videm. Ze v začetku leta smo nabavili novo pome-talno napravo za čiščenje cestišč in pločnikov ter čelni nakladalec za traktor John Deere 6100M.
		
U||	m	wwr ■■
	1WM	
	■ ■	
/V	bHb		— C _ —
		
- "" •	T. ,. ■»*.		
V spomladanskih mesecih nadaljujemo dokončanje ureditve žarnih zidov na pokopališču Videm, kjer že stoji 126 žarnih niš.
Foto: arhiv občinske uprave
14. V spomladanskih mesecih nadaljujemo dokončanje ureditve žarnih zidov na pokopališču Videm, kjer že stoji 126 žarnih niš. V teku sta še ureditev tlakovanja in osvetlitve poti ter izdelava čelnih plošč. Občina se je za postavitev žarnega zidu odločila zaradi povpraševanja občanov po možnosti tovrstnega pokopa svojcev.
Čeprav je za nami komaj prva četrtina leta, se na občini že oziramo za novimi projekti in investicijami, ki jih bomo izvajali v prihodnjih letih. Vsem občankam in občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost in sodelovanje.
Občinska uprava
Izgradnja manjkajočega pločnika v Pobrežju
Novozgrajeni pločnik od Tementa do Mirala bo povezal varno pot med Suho vejo in Vidmom. Ob izgradnji pločnika bosta urejeni tudi odvodnjavanje in razsvetljava.
Občina Videm bo kot dober gospodar z lastnim delom z režijskim obratom pri tej investiciji nekaj privarčevala in sredstva namenila za izvedbo prezračevalne naprave in stropa v vaškem domu Pobrežje. Vse skupaj naj bi bilo po besedah predsednika KS Pobrežje Andreja Forstneriča končano do začetka poletja. V KS Pobrežje pripravljajo še rez vinske trte, čistilno akcijo in izgradnjo igrišča za odbojko na mivki, prav tako pa bi spet radi obudili druženje na kletarjevem pohodu.
Besedilo in foto: MN
Začetek del na reki Polskavi za zagotavljanje poplavne varnosti
poplave leta 2010 so ponovno pokazale, koliko nevšečnosti in škode lahko ljudem povzroči sicer miren potok, ki teče mimo njihovih domov. Državna politika je po teh poplavah ugotovila, da je tudi v porečju reke Polskave treba pristopiti k celoviti ureditvi rečne struge.
Reka Polskava je bila regulirana konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, hkrati z regulacijo pa je bil izgrajen tudi sistem melioracijskih jarkov, z namenom osuševanja območja na desnem bregu reke ob vznožju Dravinjskih goric. Od tistih časov je minilo že več kot 40 let. V teh časih, če imamo v mislih samo podnebje, pa se je tudi marsikaj spremenilo. Že struga reke se je v zadnjih 15 letih močno zapolnila s prodnatimi in muljastimi naplavinami, kar dodatno prispeva k zmanjšanemu pretoku vode v strugi ob močnejšem deževju. Številni dejavniki so tako pripomogli, da se je poplavna varnost reke Polskave močno zmanjšala. K sreči od leta 2010 Polskava več ni poplavljala, a nikoli ne vemo, kdaj se poplave lahko ponovijo.
Država je leta 2013 zagnala projekt izboljšanja poplavne varnosti v porečju reke Drave, takrat vreden 38,3 milijona evrov. Nosilec projekta je bilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Do leta 2015 so nameravali urediti tudi poplavno varnost na območju porečja reke Dravinje s Polskavo. V načrtu so bila dela v zgornjem toku reke Polskave z ureditvijo povezave s strugo reke z akumulacijskim jezerom Medvedce,
PREREZA*
S
Talni prag v strugi (vir: Občina Videm - projektna dokumentacija)
ki je zastala po osamosvojitvi Slovenije, in širitev struge reke Polskave dolvodno od jezera.
Do leta 2017 je vse potihnilo. Takrat sta se v projekt vključili občini Videm in Kidričevo ter se zavezah, da bosta financirali pripravo projektne dokumentacije. Dokumentacijo je pripravljalo podjetje VGP Drava, strošek izdelave pa je znašal 120.000 evrov. Vsaka občina je financirala polovico vrednosti dokumentacije. Po pripravljeni dokumentaciji naj bi financiranje del na terenu prevzela država. Leta 2017 so predvidevali, da bo projekt končan leta 2021. Projektna dokumentacija, ki zajema ureditev struge, novogradnje mostov in brvi, je bila pripravljena v sredini leta 2019, ko je projekt ponovno zastal. Leta 2020 je bil sklenjen dogovor z Ministrstvom za okolje in prostor ter z Občino Kidričevo, da vso razpisno dokumentacijo za izbor izvajalcev za pripravo projektov za izvedbo, dobave opreme in gradnjo pripravi občinska uprava Občine Videm.
		i,	- r
	—	K
		
Načrt urejanja struge po odsekih (odsek 60 do odsek 67)


Ekološka niša Lancova vas
Dela ob Polskavi so že začeli.
Prav tako je občinska uprava Občine Videm izvedla celotni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano s strani Upravne enote Ptuj februarja letos.
Javni razpis je bil objavljen 4. 6. 2021, v vmesnem času pa je bilo treba pridobiti vsa soglasja državnih organov. Veliko je bilo dela predvsem z Agencijo za okolje Republike Slovenije zaradi zagotovitve ustreznih ukrepov za varovanje živalskih in rastlinskih habitatov.
Po skoraj devetih letih od prvih aktivnosti so v januarju 2022 stekla pripravljalna dela pred začetkom izvajanja projekta. Januarja je bil izveden posek dreves v strugi, v teh dneh pa poteka odstranjevanje štorov iz struge. V naslednji fazi bo sledila gradnja mostov in brvi, nato pa poseg v bregova struge in poglabljanje struge. Projekt bo končan do konca leta 2023.
Urejanje struge je razdeljeno na 180 odsekov od avtoceste v Tržcu v Občini Videm do ceste Lovrenc—Ptujska Gora v Občini Kidričevo v dolžini 8,55 kilometra. Na območju celotne struge je predviden poseg odstranjevanja zemljine z bregov struge, s čimer bi se povečala maksimalna pretočnost vode v strugi s sedanjih 40 m3/s na 70 m3/s. S povezavo
struge reke Polskave z akumulacijskim jezerom Medvedce, ki bi lahko sprejelo 3,8 milijona m3 vode iz povirja reke Polskave, pa bi tako zagotovili varnost pred stoletnimi vodami. Na posameznih izmed 180 odsekov struge se bo izvajalo poglabljanje struge, izvedli se bodo nasipi, gradile se bodo ribje luknje, zgrajeni bosta dve ekološki niši, na desnem
bregu se bodo zasadila drevesa, v strugi se bodo gradile jazbice in talni pragovi. Dela v strugi bodo potekala v okviru sedanje struge in se dodatno ne bo posegalo na sosednja zemljišča.
Nadaljevanje sledi v prihodnji številki.
Matjaž Klasinc,
podžupan
Na čistilni akciji zbrali 2530 kg odpadkov
1 /vseh krajevnih skupnostih v Občini Videm je v sobo-V to, 26. marca, potekala tradicionalna spomladanska čistilna akcija. Udeleženci, teh je bilo letos več kot 700, so v nekaj urah zbrali 2530 kg komunalnih odpadkov, kar je občutno preveč in kaže na slab odnos do narave, v katero ljudje okrog nas še vedno odmetavajo odpadke.
Delavci Režijskega obrata Videm so vreče z odpadki odpeljali takoj po akciji in naredili analizo, v skupni povzetek opravljenega dela pa je Friderik Likavec, član uredništva iz KS Dole-na, napisal: »Malo prijetne rekreacije, veliko odgovornosti do narave in darovan prečudovit dan. Upajmo, da so nas brezsrčni onesnaževalci opazili. Sram nas je bilo, ker imamo za prijatelje tudi nepopravljive packe.«
TM
Utrinki z letošnje čistilne akcije po krajevnih skupnostih v Občini Videm. Foto: arhiv občinske uprave, TM, Tadej Podvršek, Friderik Likavec, Brigita Flajs

pomlad prinese novo odboje, kar nas navda z novo energijo in tudi z občutkom, da moramo svoje okolje in domovanja počistiti, po potrebi pa tudi prenoviti.
Oboje to pomlad poteka tudi v Šturmovcih in na Petrovi domačiji. V soboto, 26. marca, se je okrog petdeset vaščanov, razdeljenih v več skupin, udeležilo čistilne akcije na ravni občine. Očistili so rečne brežine, območja ob poteh, v gozdovih in podobno. Izkazalo se je, da sta urejanje okolja ter skrb za čisto in zdravo okolje pomembna vsem generacijam, tudi mladim je mar za to, starši pa jih k temu tudi spodbujajo. Poskrbljeno je bilo tudi za okrepčilo po končani akciji.
Na Petrovi domačiji potekajo vzdrževalna dela — od barvanja do raznih obnovitvenih del. V teku je urejanje nove kuhinje, pri čemer nam je priskočila na pomoč tudi Občina Videm s KS Videm. Ob tem vabimo tudi vse, ki želijo prispevati svoj čas in znanje, da pridejo pomagat.
LRK
flfth	REPUBLIKA	MINISTRSTVO ZA	MINISTRSTVO ZA
^	SLOVENIJA	OKOLJE IN PROSTOR INFRASTRUKTURO
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja ter Ministrstvo za infrastrukturo,
Direktorat za energijo z
JAVNIM NAZNANILOM
obveščata javnost o javni razgrnitvi Študije variant/utemeljitve rešitve in okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R15/1 Lj utomer—Kidričevo.
I.
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo naznanjata javno razgrnitev:
—	Študije variant/utemeljitev rešitve za prenosni plinovod R15/1 Ljutomer-Kidričevo, ki ga je pod številko projekta 19058 decembra 2021 izdelal ZUM, d. o. o., Maribor (v nadaljnjem besedilu: študija variant);
—	povzetka za javnost;
—	Okoljskega poročila za prenosni plinovod R15/1 Ljutomer— Kidričevo, ki gaje pod številko projekta P4R15LK1P/01 oktobra 2021 izdelal IBE, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo);
—	preostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve študije variant.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 14. marca 2022 do 15. aprila 2022 javno razgrnjeno:
—	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
in tudi v občini:
—	Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju.
Gradivo iz prve do tretje alineje prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnem portalu GOV.SI (povezava: https://www.gov.si/drzavni--organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-in-prostor/javne-obja-ve-ministrstva-za-okolje-in-prostor/) in spletni strani Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo.
III.
Javna obravnava bo potekala v:
—	sredo, 13. aprila 2022, z začetkom ob 16.00 v prostorih Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, za občini Hajdina in Videm.
IV.
Zaradi epidemioloških razmer bo javna obravnava potekala z upoštevanjem ukrepov Vlade Republike Slovenije za zajezitev širjenja okužb v skladu s priporočili in usmeritvami Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V
Javnost ima v času javne razgrnitve, do 15. aprila 2022, možnost dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer:
—	pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe),
—	po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, Ljubljana, s pripisom »plinovod Ljutomer—Kidričevo«,
—	elektronsko na naslov: gp.mop@gov.si, pri čemer naj v rubriki »zadeva« navede ključne besede »plinovod Ljutomer—Kidričevo«.
Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletnem portalu GOV.SI.
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo bosta preučili pripombe in predloge ter do njih zavzeli stališče, ki bo objavljeno na spletnem portalu GOV.SI in posredovano udeleženim občinam.
| SLOVENSKA
sp( )t	9	gsg
r ni* t a	mj%«i
JAVNI RAZPISI
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilo štiri javne razpise v skupni vrednosti nekaj več kot 55 milijonov evrov — dva od njih v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom. Glavnina sredstev je namenjenih za spodbujanje začetnih investicij, in sicer iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost.
Za večje investicije z namenom povečanja produktivnosti na obmejnih problemskih območjih je namenjenih 30 milijonov evrov, za spodbujanje začetnih investicij na manj razvitih območjih pa 20 milijonov evrov. Na območju občin Spodnjega Podravja so upravičenci na območju občin: Cirkulane, Dornava, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale.
ZRS Bistra Ptuj aktivno pripravlja seznam podjetij oz. potencialnih upravičencev, ki jih bomo o razpisih sproti obveščali. Nadaljnji trije milijoni evrov so namenjeni projektom razisko-valno-razvojne narave, dobra dva milijona evrov pa mladim inovativnim podjetjem s potencialom rasti.
Javni razpis za sofinanciranje večjih začetnih investicij v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva na obmejnih problemskih območjih
Namen javnega razpisa je spodbujanje investicij z višjo dodano vrednostjo, povečanje deleža trajnostno naravnanih investicij, ki imajo v strukturi stroškov zelene in digitalne rešitve ter izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij in zmanjševanje razvojnih razlik obmejnih problemskih območij v primerjavi s preostalimi območji v Sloveniji.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov začetnih investicij podjetij v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.
Upravičenci bodo m ikro, mala in srednja podjetja z obmejnih problemskih območij. Obdobje upravičenosti stroškov: od oddaje vloge do 29. oktobra 2025.
Razpisana vrednost javnega razpisa je 30 milijonov evrov. Viši-
na sofinanciranja sledi novi karti regionalne državne pomoči za obdobje 2022—2027, skladno s katero se delež sofinanciranja lahko giblje med 15—50 % upravičenih stroškov, v odvisnosti od velikosti podjetja in od lokacije investicije.
Do kandidiranja za sredstva na tem javnem razpisu so upravičeni prijavitelji s projekti, ki imajo: najmanj 200.000 evrov upravičenih stroškov projekta in najmanj 300.000 evrov vrednost vseh stroškov projekta (upravičenih in neupravičenih stroškov) ter največ 1.000.000 evrov upravičenih stroškov.
Rok za oddajo vlog na razpis je 11. april 2022. Informacije in razpisna dokumentacija so dosegljive na spletnem mestu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zbirki Javne objave.
Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij na manj razvitih območjih
Povezava na Javni razpis: Javni razpisi in pozivi — Slovenski podjetniški sklad (podjetniskisklad.si).
Namen javnega razpisa je sofinanciranje investicij v mikro, malih in srednjih podjetjih s skupno vrednostjo upravičenih stroškov najmanj 100.000 evrov, ki izkazujejo snovno in energetsko učinkovitost proizvodnje vlagateljev kot tudi okoljsko odgovorno ravnanje in višjo produktivnost, ob hkratnem ustvarjanju novih delovnih mest oz. ohranjanju le-teh.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva (tudi stroški transporta, montaže in zagona opreme, če so povezani z aktiviranjem strojev/opre-me v tehnološki proces in če transport, montažo ali zagon izvede prodajalec, pri katerem so bili s troji/oprema kupljeni, in se ti stroški ustrezno knjižijo med osnovna sredstva na način, da povečujejo vrednost nabavljenega osnovnega sredstva), ki so povezana s širitvijo zmogljivosti gospodarske družbe ali z bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe. Razpisana vrednost javnega razpisa je 20 milijonov evrov, pri čemer intenzivnost pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov, skladno s shemo državnih pomoči »de minimis«. Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu podjetju, tako ne sme presegati 200.000 evrov. Obdobje upravičenosti stroškov je od oddaje vloge do največ 30. septembra 2023.
Upravičenci bodo mikro, mala in srednja podjetja z obmejnih problemskih območij. Javni razpis bo izvajal Slovenski podjetniški sklad, roka za oddajo vlog pa sta dva, prvi je 29. marec 2022, drugi pa 12. april 2022.
Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2022
Namen javnega razpisa je omogočiti podjetjem, ki svojo dejavnost izvajajo na območju Republike Slovenije, polnopravno vključevanje v projekte mednarodnega programa EUREKA, v okviru tega podpiramo tudi sodelovanje z javnimi raziskovalnimi organizacijami v obliki svetovanja podjetjem.
Cilj ministrstva pri izvajanju razpisa je s spodbujanjem vključevanja podjetij v mednarodne projekte EUREKA, v obliki subvencije za raziskovalno-razvojne aktivnosti, podjetjem omogočiti pogoje, da lahko le-ta ostajajo v koraku z evropskimi trendi. Nepovratna sredstva želimo dodeliti vsaj osmim upravičencem za izvedbo nji-
hovih projektov EUREKA. Projekti, katerim se dodelijo sredstva, morajo biti uvrščeni vsaj v eno od prednostnih področij uporabe veljavne Slovenske strategije pametne specializacije.
Skupna predvidena višina sredstev na razpisu je 3 milijone evrov, z razpisom pa bomo sofinancirali projekte v višini 40 % upravičenih stroškov za velika in 50 % upravičenih stroškov za mikro, mala in srednje velika podjetja. Za sofinanciranje so upravičeni stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom, stroški za službena potovanja, stroški uporabe osnovnih sredstev (amortizacija opreme), stroški materiala na področju raziskav in inovacij, stroški storitev zunanjih izvajalcev in posredni stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi projekta.
Upravičenci so pravne in fizične osebe, ki v Sloveniji opravljajo pridobitno dejavnost v skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah in izpolnjujejo pogoje za kandidiranje, navedene v razpisu.
Rok za oddajo vlog na razpis je 11. april 2022. Informacije in razpisna dokumentacija bodo v prihodnjih dneh dosegljive na spletnem mestu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zbirki Javne objave.
Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2022
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Evropske kohezijske politike tudi letos prek Slovenskega podjetniškega sklada zagotavlja sredstva za 40 mladih inovativnih podjetij s potencialom rasti.
V okviru razpisa je na voljo 2,16 milijona evrov, upravičenec pa lahko prejme največ 54.000 evrov subvencije za dosežene minimalno zahtevane cilje. Med njimi so realizirana zaposlitev, vključitev v program mentoriranja, začetek izvajanja razvojnih aktivnosti, priprava minimalno delujočega izdelka (angl. MVP — Minimum Viable Product) in testiranja le-tega, zaključek razvoja in vstop na trg. Sredstva bodo izplačana v treh tranšah, podjetja pa bodo izplačila prejela ob dokazanih zastavljenih oz. zahtevanih ciljih.
Upravičenci so mlada mikro in mala inovativna podjetja, ki so se registrirala pri pristojnem organu oz. sodišču od 1. januarja 2021 do vključno 15. marca 2022 in ki razvijajo inovativne (nove) proizvode, procese ali storitve ter se na inovativen način odzivajo na zahteve trga ter rešujejo problem kupcev. Njihovi proizvodi ah storitve morajo biti tržno naravnani, podjetja morajo biti ustanovljena v Republiki Sloveniji s sedežem na enem izmed programskih območij Vzhodne ali Zahodne kohezijske regije, podjetja pa se morajo ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo.
Rok za prijavo na javni razpis je 10. maj 2022 do 14. ure. Vse pomembne mejnike in informacije za prijavo kot tudi informacije o predselekcijskem postopku boste lahko našli na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada.
Povzetek pripravila:
Jadranka Krajnc
SPOT-svetovalec Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj
Na podlagi 15. in 16. člena Odloka o podeljevanju priznanj v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2010 in 22/2014) Komisija za priznanja objavlja
JAVNI POZIV
za podajo predlogov za podelitev priznanj Občine Videm v letu 2022
1.
(I)	Občina Videm v letu 2022 razpisuje naslednja priznanja občine:
—	zlati vidovski grb,
—	srebrni vidovski grb,
—	bronasti vidovski grb,
—	priznanje Občine Videm.
(II)	Župan Občine Videm razpisuje priznanje župana.
2.
Občinska priznanja se podeljujejo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter na drugih področjih. Priznanja se podeljujejo tudi za izkazano požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih. Priznanja se podeljujejo: posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu in drugim pravnim osebam.
ZLATI VIDOVSKI GRB
Plaketa se podeli za izredno življenjsko delo ah za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Videm za tridesetletno aktivno delovanje.
SREBRNI VIDOVSKI GRB
Plaketa se podeli za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Občine Videm za dvajsetletno aktivno delovanje.
BRONASTI VIDOVSKI GRB
Plaketa se podeli za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. Podeli se tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih in za desetletno aktivno delovanje.
PRIZNANJE OBČINE VIDEM
Priznanje se podeli posameznikom, skupinam oseb, podjetjem, zavodom, organizacijam, skupnostim in društvom kot odziv na dosežke na vseh področjih dela in ustvarjanja.
PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE VIDEM
Priznanje se podeli posameznikom, skupinam oseb, podjetjem, zavodom, organizacijam, skupnostim in društvom kot odziv na dosežke in uspehe na vseh področjih dela in ustvarjanja. Dosežki so pomembni za Občino Videm, vendar ne dosegajo ravni vidovskega grba — plakete.
5.
Predlog za priznanje se lahko poda na pripravljenem obrazcu, ki je priloga tega javnega razpisa in je objavljen na spletni strani občine. Predlog, ki ni podan na obrazcu, mora vsebovati vse sestavine, ki jih predvideva obrazec.
4.
Predlog za podelitev priznanj občine in priznanja župana lahko poda vsak občan in pravna oseba (krajevne skupnosti, društva, podjetja idr.) z bivališčem oz. sedežem na območju Občine Videm. Predlog za vsakega kandidata in za vsako vrsto priznanja se poda samostojno — posamezno.
Predlog mora vsebovati:
—	podatke o predlagatelju: ime in priimek oz. naziv pravne osebe, naslov, telefon, naslov e-pošte;
—	podatke o kandidatu: ime in priimek oz. naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, kontaktno osebo pravne osebe;
—	podpisano soglasje kandidata;
—	predlog za priznanje z navedbo vrste priznanja, za katero se kandidat predlaga, in utemeljitev predloga. Predlagatelj v utemeljitvi navede število aktivnih let delovanja kandidata na posameznem področju aktivnosti in opis aktivnosti. Obrazložitev se zapiše v strnjeni obliki v točki 3. obrazca in v daljši obliki v prilogi 2.
5.
Rok za vložitev predloga je 9. 5. 2022.
Predlogi se pošljejo na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom »Ne odpiraj — za občinska priznanja«. Predloge lahko oddate tudi v sprejemni pisarni v času uradnih ur občinske uprave.
6.
Komisija za priznanja bo prispele predloge obravnavala predvidoma 12. 5. 2022. Prejemniki priznanj bodo obveščeni o prejemu in podelitvi priznanja. Priznanja se bodo podeljevala predvidoma v petek, 10. 6. 2022, na osrednji občinski prireditvi ob prazniku Občine Videm.
Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Videm (www.videm.si)
Številka: 094-01/2022-1 Datum: 7. 4. 2022
Predsednik komisije za priznanja Matjaž Klasinc, l.r.
Vas Dolena povezana z zaselkom Prekože
Z"* radnja vodnega prepusta čez potok Peklača v vasi VJ Dolena do zaselka Prekože ima že dolgo in sivo brado. A z dobro voljo, prostovoljstvom in kooperativnim sodelovanjem občine se da realizirati tudi zastarele projekte.
Cesta v zaselek Prekože iz vasi Dolena poteka po gozdni cesti, ki se v hribovitem delu povezuje z občinsko cesto. Cez potok Peklača je cesta potekala po strugi potoka, v dolžini okrog 6 m in širini okrog 2 m je bila betonsko utrjena ter vse leto prelita z vodo in zato tudi pogosto neprevozna (ob vsakem dežju ter tudi ob snegu in zmrzali).
Vaščani so bili odločeni temu narediti konec. S pomočjo občinskega svetnika Darka Jerenca so stopili v pogovor z županom Brankom Mariničem in se dogovorili za vzajemno sodelovanje. Občina je poskrbela za finančno podporo pri nakupu gradbenega železa in betona ter za pomoč strojne mehanizacije iz režijskega obrata.
Vaščani, krajani in posestniki so opravili vsa fizična dela.
Domačini so se lotili gradnje vodnega prepusta čez potok Peklača v vasi Dolena in delo uspešno končali. Foto: Darko Jerenec
Za ureditev gradbišča so očistili okrog 50 m brežin potoka, odstranili betonsko podlago v potoku, izkopali in zabetonirali temelje, da so lahko nanje nadgradili močan, armiran betonski vodni pretok. Pri projektu je med drugimi sodeloval in dela strokovno vodil domačin Marjan Vidovič, usposobljen gradbeni delavec z izkušnjami pri izgradnji podobnih pretočnih objektov pod cestišči.
Dela so potekala od 23. februarja letos in so bila v celoti končana tudi z utrjenim voziščem čez nov »mostiček« do konca marca. Za fizično delo so sodelujoči (12 oseb) porabili več kot 200 ur, hkrati pa je bilo potrebnih še okrog 20 ur strojnega dela in dovoz gradbenih materialov ter gradbene in oporne konstrukcije, potrebne za betoniranje.
Ker več povedo fotografije kot besede, jih nekaj prilagamo na ogled. Ob koncu pa še zahvala vaščanom pod vodstvom Darka Jerenca in županu Branku Mariniču z ekipo sodelavcev.
FL
Zadnji čas je, da rešimo prst
"Tokrat svoj prostor in zapis name-I njam rodovitni prsti, zemlji, iz katere izhaja skorajda vse življenje. Vse, kar smo, kar imamo. Približno 90 % vsega življenja na planetu Zemlja je odvisnega od prsti. Če ni prsti, če ni kakovostne rodovitne prsti, tudi nas ni. Marec je namenjen ozavešča-nju o pomenu ohranjanja in reševanja rodovitne prsti po vsem svetu.
Organizacija Conscious Planet, z gibanjem »Save Soil« oz. v slovenščini »Rešimo prst«, je prav marec namenila začet-
ku vsaj 100-dnevnega intenzivnega oza-veščanja o pomenu rodovitne prsti po vsem svetu. Tisti, ki na zemlji delajo že desetletja, od svoje rane mladosti, v praksi opažajo, kako se je pridelava na primer poljščin in vrtnin spremenila, predvsem v smislu slabše rodovitnosti. To so podprle tudi znanstvene ugotovitve raznih organizacij in inštitutov na lokalni in svetovni ravni. Vsako sekundo se približno en hektar rodovitne zemlje spremeni v puščavo, kar je ugotovitev UNCCD. Več kot polovica kmetijskih površin na svetu je že degradiranih, kar
ugotavlja ELD. Povedano drugače, vsako leto se 12 milijonov hektarjev zemlje, na kateri bi lahko zrastlo kar 20 milijonov ton žitaric, spremeni v puščavo, so leta 2019 ugotovili pri ZN.
Ali se še spomnite dobro znanega pre-
govora »Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran«? Danes niti slučajno ni tako. Sadje, zelenjava, trava in druge rastline so namreč izgubile svojo hranilnost in vrednost. Ce je človek pred 100 leti pojedel pomarančo, jih mora danes pojesti kar osem, da zaužije enako hranilno vrednost. V živi prsti naj bi bilo 3—6 % organskih snovi. Za rast pridelkov tla, prst, namreč potrebujejo organske snovi, te pa prihajajo iz rastlinskih in živalskih odpadkov. Zakaj so pomembne organske snovi? To so hranila za rastline. Poleg tega pa višja vrednost organskih snovi v prsti pomeni, da prst tudi bolje zadržuje vlago. Kaj imamo od tega? Življenje. Zdravje. Od tega, kako zdrava je prst, je ne nazadnje odvisna tudi kakovost mesa — na primer živina, ki se pase na travniku, kjer je prst kakovostnejša, je bolj zdrava, meso pa kakovostnejše, bolj hranljivo in s tem tudi bolj zdravo in okusnejše.
Pa tudi dobiček ne nazadnje. Študija neprivilegiranih manjših kmetij v Indiji je namreč pokazala, da so kmetijske prakse, ki spodbujajo zdravje prsti, povečale svoj dohodek za več kot 200 %. Pridelava žit se s tem, ko delež ogljika v prsti povečamo za 0,4 %, poveča kar za 1,3 %. Ce pogledamo na to na
svetovni ravni, je to zelo veliko. Kaj se bo zgodilo, če ne ukrepamo? Do leta 2045 bi se zaradi sprememb v prsti pridelava hrane lahko zmanjšala kar za 40 %. Ce temu prištejemo še aktualno družbeno dogajanje, so posledice lahko še hujše.
Kaj pa lahko mi naredimo za to? Pokažimo ljubezen do svoje prsti. Kolobarjenje in uporaba prekrivnih rastlin lahko zvišata raven ogljika v prsti za 8,5 % in dušika za 12,8 % v primerjavi z multikulturami. Lahko naredimo tudi to, da postanemo vsaj delno samooskrbni, kolobarimo, uporabljamo prekrivne rastline, iščemo in uporabljamo alternative pesticidom (ah jih uporabljamo zmerno in po navodilih) in predvsem svojo prst obdelujemo z ljubeznijo in z zavedanjem, da je ona vir našega obstoja. Hkrati vas povabim tudi na Instragram consciouspla-netslovenian, kjer lahko dobite več informacij, sledite gibanju in zaplešete v plesnem izzivu. Od svojih vodij v prihodnosti pa pričakujemo, da prioritete ekologije postavijo na prvo mesto.
Laura Rožman Krivec,
prostovoljka pri Conscious Planet Slovenija
in gibanju Rešimo prst
Svetovni dan mokrišč - 2. februar


IV yi okrišča so pomembna zlasti pri blaženju poplav-I Vlnega vala, bogatenju podtalnice ter zagotavljanju zalog pitne vode in prečiščevanju odcednih voda, so pomembna območja biotske raznovrstnosti in privlačna turistična destinacija.
Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavljajo, in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna. Mokrišča so pomembni del programa upravljanja območij v Naturi 2000 in programov upravljanja v zavarovanih območjih. V Sloveniji imamo ohranjena mokrišča ob nekaterih rekah in na poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. Mokrišča znatno prispevajo k poplavni varnosti, zalogam pitne vode in imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) je objavila Poročilo o stanju planeta 2020. Gre za celovito študijo o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta — Living Planet Index (LPI), ki spremlja stanje populacij prostoživečih živali na svetu. Po poročanju WWF Adria se je od leta 1970 populacija sesalcev, ptic, dvoživk in plazilcev zmanjšala za skrb vzbujajočih 68 %.
C as se izteka! Ce želimo, da si narava opomore, moramo ukrepati sedaj, takoj!
KAJ PA Ml
Pripravljamo se na drugi napad na porečje reke Polskave v zadnjih 30 letih. Reko želimo izriniti iz naše soseščine, toda reka Polskava je del našega nenadomestljivega ekosistema.
■_____________
Nastajajoče mokrišče ob reki Polskavi
Do nedavnega smo z reko živeli po njenih časovnih ritmih, toda s pridobitvijo vodovodnega omrežja smo kmalu pozabili nanjo. Smo v obdobju klimatskih sprememb, obrečni gozdovi (logi) izginjajo, gozd, kot ga poznamo danes, bo nadomestilo sredozemsko drevje, nekatere gospodarske dejavnosti, kot jih poznamo danes, bodo izginile, pridelava hrane bo okrnjena, močno se bo znižala raven pitne vode, skratka prihodnost ni rožnata.
Trenutno je čas še naš zaveznik, v primeru, da bomo posege v okolje načrtovali sonaravno in trajnostno. Reki Polskavi moramo omogočiti poplavna območja, upočasniti tok s pomočjo meandrov, zasaditi tradicionalno rečno drevje, predvsem pa skrbeti zanjo, saj je do nedavnega bila del nas, nas, v vseh letnih časih.
Želim mnogo okoljskega čuta do naravnih dobrin.
Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko
»Dobra vez med lokalno in državno ravnijo prinaša razvoj območja«
^ uzana Lep Šimenko iz Pobrežja v Občini Videm je «3poslanka Državnega zbora RS drugi mandat. Oba mandata je edina poslanka, izvoljena v volilnem okraju, ki zajema občine Cirkulane, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. Zelo je aktivna pri opravljanju poslanske funkcije in si vsa ta leta prizadeva za razvoj ter večjo kakovost življenja na tem območju. Ob zaključku mandata smo se s poslanko Suzano Lep Šimenko pogovarjali o aktualnejših temah v državi in Spodnjem Podravju.
V	zgodovini samostojne Slovenije je bilo obdobje zadnjih dveh let zagotovo eno bolj stresnih in za politike zagotovo nič kaj prijetnih. Kakšne so vaše izkušnje?
Suzana Lep Šimenko: »Vlada je prevzela mandat v času velike negotovosti, v začetku epidemije, ko je bil koronavirus še velika neznanka in ko kot država nismo imeli praktično nič zaščitne opreme. Za zaščito zdravja in življenja ljudi je bila vlada primorana sprejemati hitre ukrepe za zajezitev širjenja virusa, v državnem zboru pa smo sprejemali protikoronske ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč ljudem. Resnično smo si prizadevali sprejemati najboljše možne rešitve za čim večje število ljudi. Pričakovala bi, da bi vsaj okoli teh ukrepov bili deležni podpore tudi s strani opozicije, a sem se zmotila. Na ulicah smo imeli proteste, ki so bili spodbujeni s strani predstavnikov opozicije in nevladnikov, prejemali smo grožnje, medijske napade. Ampak ne glede na vse vidimo, da so bili sprejeti ukrepi pravilni, kar se kaže v rekordni gospodarski rasti, ki je bila lani več kot 8-odstotna, in tako visoki zaposlenosti, kot je nismo bili deležni vse od leta 2008. Ob vsem tem nam je uspelo z mrtve točke premakniti številne projekte, ki se že izvajajo po celotni Sloveniji.«
V	čem se vaš drugi mandat v Državnem zboru razlikuje odprvega?
Suzana Lep Šimenko: »Ce sem bila v prvem mandatu le opozicijska poslanka in so bila moje glavno orožje poslanska vprašanja in sklicevanje sej, sem v delu drugega mandata dobila možnost delovanja v koaliciji, ki prinese dostopnost izvršilne veje oblasti in s tem lažjo pomoč lokalnemu okolju. To se kaže predvsem v posluhu za naše pobude, ki prihajajo od ljudi.«
Velikokrat smo vas slišali v parlamentarnih razpravah, zelo glasni ste bili tudi v zavzemanjih za razvoj območja občin Sp. Podravja. Seje obrestovalo?
Suzana Lep Šimenko: »Zagotovo. Posebej pod aktualno vlado, ki ima posluh za podeželje, nam je uspelo premakniti šte-
Suzana Lep Šimenko končuje svoj drugi poslanski mandat.
vilne projekte in bistveno več državnih in evropskih sredstev nameniti v Haloze in na Dravsko polje.«
Kaj vse vam je uspelo v prizadevanjih v dobro našega območja?
Suzana Lep Šimenko: »Končno smo začeli gradnjo Urgentnega centra na Ptuju, izvaja se protipoplavna zaščita Polskave, gradi se obvoznica Kidričevo, sanira se cesta Hajdina—Slovenska Bistrica, gradijo se kolesarske poti na območju občin Kidričevo in Majšperk, kmalu se bo skozi Leskovec in skozi Dravinjski Vrh gradil pločnik, sanirajo se plazovi po celotnih Halozah, sanirajo se mostovi, sofinancirane so širitve vrtcev (tudi vrtec Videm), sanira se grad Bori, izvajajo se energetske sanacije zgradb v lokalni lasti, gradijo se obrtne cone, gradi se kanalizacija, sanirajo vodovodni sistemi idr. Vse to z dodatnimi državnimi in evropskimi sredstvi.«
Kaj pa posebna obravnava območja Haloz? Vemo, da ste si zelo prizadevali, da bi Haloze pridobile poseben status. Suzana Lep Šimenko: »Drži. Od leta 2014 si prizadevam, da bi območju Haloz namenih posebna finančna sredstva. Sklicala sem več sej na temo problematike Haloz, opravila številne pogovore po ministrstvih, postavila ogromno pisnih in ustnih poslanskih vprašanj. Glede na kazalnike po številu brezposelnih to območje ne dosega bistvenega odstopanja od drugih koncev Slovenije (čeprav vemo, da razlog tiči v številnih izselitvah s tega območja), zato posluha, da bi bile haloške občine deležne posebnega statusa s strani Ministrstva za gospodarstvo, ni bilo. Ker pa ima trenutna vlada posluh za podeželje, mi je uspelo doseči, da se bo celotno obmejno območje obravnavalo s posebnimi ukrepi. V februarju je bil sprejet poseben program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja za obdobje 2022—2025, kamor spadajo tudi haloške občine. Program je usmerjen zlasti v ukrepe spodbujanja investicij podjetij na obmejna območja, ki posledično prinašajo nova delovna mesta, kar je ključnega pomena, če želimo zagotoviti, da bodo zlasti mlajši tukaj ostajali.«
SUZANA LEP ŠIMENKO: »SLOVENIJA GRE KONČNO SPET PO POTI RAZVOJA«
Vladi se je pogosto očitalo, da je preveč radodarna in da preveč sredstev deli med ljudi. Kaj vi mislite o tem?
Suzana Lep Simenko: »Res je, očitno so se ljudje kar navadili, da se vlade zadolžujejo za sanacije bank, razmetavanje denarja za nekoristne projekte in organizacije. Ta vlada pa denar dejansko deli ljudem. V času covid krize so se številna finančna sredstva namenila ljudem, največ za ohranitev delovnih mest in najranljivejšim skupinam (upokojencem, družinam idr.). Turističnih bonov smo bili deležni prav vsi, tudi pomoči zaradi dviga cen energentov. Da so ukrepi pravi, kažejo odlični kazalniki. Gospodarstvo in kmetje pritrjujejo temu, da so bili ukrepi, ki so nas popeljali čez to težko obdobje, pravi. Upokojenci so bili deležni večkratnega dviga pokojnin. Z zakonom o dohodnini smo razbremenili plače, kar pomeni, da bo v letu 2025 vsak na letnem nivoju prejel eno neto plačo zraven. Ponovno smo uvedli brezplačni vrtec za drugega otroka, uvedli brezplačni javni prevoz za upokojence, višje urne postavke in cenejše prevoze za dijake in študente. Ob vsem pa smo po celotni Sloveniji zagnali investicije v zdravstvo, šolstvo, varstvo starejših, cestno in železniško infrastrukturo. Slovenija gre končno spet po poti razvoja.«
Kako in kje se lahko občani Vidma obrnejo na vas? Suzana Lep Simenko: »Na območju, kjer sem bila izvoljena, imam kar šest poslanskih pisarn, ena izmed njih je tudi v prostorih Občine Videm. Po predhodnem dogovoru sem občanom dosegljiva v poslanski pisarni, prav tako pa tudi po elektronski pošti in družbenih omrežjih. Cenim vsako izpostavljeno mnenje ah problematiko s strani občanov. Le s skupnimi močmi lahko namreč naslovimo prave izzive v dobro vseh nas.«
Kakšna j e vaša vizija oz. poslanstvo, kam boste posvečali svojo energijo in trud v prihodnje?
Suzana Lep Simenko: »V trenutni družbi je zaupanje ljudi v politiko popolnoma izgubljeno. S svojim delom kot poslanka želim spremeniti miselnost, da smo vsi politiki enaki in
V letu 2021 je Lep Šimenkova skupaj z županom Brankom Mariničem v Občini Videm gostila predsednika vlade Janeza Janšo. Foto: arhiv Suzane Lep Simenko, TM
da smo vsi politiki slabi. Sem optimist in verjamem, da lahko korak za korakom z dobrimi odločitvami in delom za ljudi tudi to spremenimo. Vsaka država za svoj razvoj in obstoj potrebuje tudi uspešno politiko in tega bi se morah zavedati vsi. V teh dveh mandatih sem doživela marsikaj, od groženj do številnih pohval. Prav pozitiven odziv ljudi in pohvale so tisto, kar ti daje potrditev, da delaš prav, ter energijo in motivacijo za delo vnaprej. Uspelo mi je doseči marsikaj dobrega za razvoj naših krajev, številni projekti so se zagnali in številni umestili v načrt razvojnih programov državnega proračuna, da se lahko izvedejo v prihajajočih mesecih in letih. Ob vsakem napredku se počutiš dobro, ker veš, koliko truda je v ozadju, in veš, da je tvoj trud obrodil sadove.«
V čem je prednost, da ima območje poslanca iz lastnega okolja?
Suzana Lep Simenko: »Če ima okraj poslanca, ki pozna težave in potrebe okolja, iz katerega prihaja, in ki si upa in zna izpostaviti interese svojih krajev, potem ima to območje glasnega zagovornika njihovih interesov na državni ravni. Le dobra vez med lokalno in državno ravnijo prinaša razvoj območja, saj občine nimajo zadostnih, zlasti investicijskih sredstev za večje projekte. A dejstvo je, da v Sloveniji glede na veljaven volilni sistem nikoli nimajo vsi volilni okraji izvoljenega svojega predstavnika v parlamentu. Zato je toliko pomembnejše, da se volitev udeležimo in da se glasovi med kandidati ne drobijo preveč, saj lahko tudi na ta način okraj ostane brez poslanca.«
Za razliko od večine poslancev nimate stanovanja v Ljubljani, temveč se raje skoraj dnevno vozite. Kako to? Suzana Lep Simenko: »Prvi razlog za takšno odločitev sta zagotovo družina in navezanost na dom, drug razlog pa tiči v odgovornosti do lokalnega okolja. Le konstanten stik z ljudmi iz lokalnega okolja pomeni stik z realnimi težavami ljudi.«
Ali ste se v času, ko ste poslanka, osebnostno spremenili? Suzana Lep Simenko: »Vsem se skozi življenje dogajajo stvari, ki tako ah drugače vplivajo na nas. Tudi pri poslancih in naših funkcijah ni nič drugače. Vprašanje pa je, ah si dopustimo, da se zaradi njih tudi osebnostno spremenimo. Sama se nisem spremenila, le bolj "debelo kožo" sem dobila, ki pa jo glede na okolje, v katerem deluješ, tudi nujno potrebuješ. To, kakšna oseba si, ne more biti odvisno od službe oziroma funkcije, ki jo v danem trenutku opravljaš. Pomembno je, da konec dneva sam pri sebi veš, da si v polni meri spoštovanja do drugih naredil vse, kar si v danem trenutku lahko. Le tako lahko s čisto vestjo zaspiš in se dobro počutiš. Tega se držim.«
Želite morda še kaj sporočiti občankam in občanom Občine Videm?
Suzana Lep Simenko: »Vsem želim mirne in blagoslovljene velikonočne praznike, ostanite zdravi in naj vas pomladno sonce napolni z obilico pozitivne energije.«
TM
Volitve - obveza, ustavna pravica ali ignoranca?
V članku ne bom pojasnjeval ustavnih in zakonskih določil ter pravic polnoletnih državljanov o volilnih pravicah na vseh ravneh družbenega in političnega življenja. Opiral se bom na domoljubno držo, Spoštovanje državnih simbolov in pravico do dostojnega življenja v samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji, izglasovani na referendumu pred 32 leti.
■■Rezultati so bili razglašeni 26. decembra. Plebiscit je imel 93,2-odstotno udeležbo. 1.289.369 udeležencev oz. 95 odstotkov se jih je odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar predstavlja 88,5 odstotka vseh takratnih volilnih upravičencev. «
Pred državnozborskimi volitvami 24. aprila letos se moramo spomniti na dan slovenske zastave. Praznujemo ga 7. aprila. Slovensko trobojnico je prvi izobesil študent Lovro Toman davnega 7- aprila 1848 na stavbi Wolfove ulice 8 v Ljubljani v skupini svojih somišljenikov. Zal takrat ni bila državni simbol, kot je danes oziroma od 25. junija 1990. Bila je tudi brez grba, a bila je simbol slovenstva, simbol domoljubja in več stoletne želje po državnosti.
Danes, ko vse to imamo, pa pozabljamo na spoštovanje do države in njenih simbolov. Brez slabe vesti in s hujskaškimi nastopi zoper suverenost in enotnost tudi v naših političnih in kulturnih sredinah neodgovorno ravnajo ne le posamezni skrajneži, ampak tudi odgovorni, morda celo samooklicani vodje. S takim početjem pa se pozitivne in plemenite vrednote, ki jih občutimo kot vez v pripadnosti narodu in sobivanju z drugimi narodi v istem domu — domovini — izgubljajo.
Ljubezen do doma in domovine ni genetskega, dednega izvora. Negovati jo moramo vse življenje, od vzgoje doma v družini, v izobraževalnem sistemu, družbeni in društveni sferi vsakdanjega življenja. Zal se zares odzivamo le pri doseženih vrhunskih rezultatih na športnem področju, na kulturnem in znanstvenem področju pa na slavo že pogosto pozabljamo. Hvala bogu, ne povsod. Tu je treba pohvaliti odgovoren in poučen pristop naše občine v skrbi za državotvorne vrednote, še posebej ob zavedanju, da smo obmejna občina z državo Hrvaško, kjer domoljubje posega na najvišjo evropsko in svetovno raven.
Če smo uvodne misli domoljubja vzeli resno, je prehod na skrb za volilno udeležbo na državnozborskih volitvah in vseh preostalih v super volilnem letu 2022 (še predsedniške in občinske) odveč. Dosedanji rezultati udeležbe med 43 % v letu 2014 in 65 % v letu 2011 na predčasnih volitvah seveda niso zadostni. Zakaj ne, saj smo izvolili vlado in svoje predstavnike? Odgovor je preprost: »Zato, ker nas ob blagostanju, kakršnega pač imamo, očitno vse zadovolji. Sociala, zdravstvo, ekonomija, šolstvo, pravna država ...« Ato ni res. Mesečno, tedensko in celo dnevno s protesti, delavskimi stavkami, nezadovoljstvom z nečim, kar nam pač »tisti« dan pade na pamet, dokazujemo, kaj vse ni v redu in prav, četudi je, kot mora biti.
V Občini Videm plapola velika slovenska zastava. Foto: TM
Torej pojdimo na volitve, izrazimo svoje zaupanje v stabilno in utrjeno, z rezultati podkrepljeno stranko ali zaupanja vredno predvolilno koalicijo zjasnim programom in utečenimi vodji. Dnevni trendi in ad hoc obrazi brez tradicije in programske vsebine naj nas ne zanesejo. Nastopaštvo in izključevanje ali celo sovraštvo sta ključ do neuspeha, celo poloma, in vse to na plečih družbe, ki je razvojno naravnana in potrebuje projektni denar, ne pa prazne malhe. Tudi razdrobljenost nas ločuje od uspeha. Ze že, da se novi obrazi in z njimi nove komaj opazne lokalne stranke postavljajo v kadrovsko vrsto. Kaj pa pričakovani rezultati? Ti bodo med velikimi strankami izgubljeni, kar samo po sebi ni težava. Težava nastopi, ko veliki oziroma izvoljeni ne morejo doseči zadostne večine. Brez zadostne večine pa že desetletja vidimo, da se ne da ali pa se le stežka vlada. To v težkih ekonomsko-socialnih, zdravstvenih in varnostnih razmerah ne zagotavlja učinkovitosti vodenja in razvojne naravnanosti družbe.
Lahko imamo različne hobije, mišljenja, osebno izpoved ali ambicijo in je to za domače okolje vse v redu. A na prihajajočih volitvah gre za domovino, za skupno dobro. Torej pojdimo na volišča, odločajmo razumno z mislijo na boljši jutri. Zakopane bojne sekire, stisk roke s pogledom slehernika v oči naj nas vodijo v razumen izbor!
Odločno na volitve, za nadaljnji razvoj domovine gre!
FL
Na rednem občnem zboru
V drugi polovici marca smo se člani f'__1 I L;____:
SLS Videm zbrali na rednem letnem ,—■>}	,—-L —
občnem zboru. Bojan Merc, predse- siovemke numka nr«nka dnik Občinskega odbora SLS Videm,
je pozdravil vse prisotne, posebej podpredsednico SLS Suzano Laro Krause, nekdanjega videmskega župana Friderika Bračiča in preostale svetnike Občinskega sveta Občine Videm. Predsednik Merc je podal točke dnevnega reda občnega zbora, nato je delo nadaljevalo delovno predsedstvo, Bojan Merc pa je podal poročilo o delu občinskega odbora v preteklem letu. Prisotne je z besedo gostov pozdravila Suzana Lara Krause in namenila spodbudne besede za naprej. Sledil je tudi pozdrav Friderika Bračiča in preostalih svetnikov v občinskem svetu. Vsi so se strinjali, da se stranka mora pripraviti na letošnje volitve. Najprej so na vrsti parlamentarne volitve, na katerih se je SLS povezala z drugimi strankami v skupno gibanje Povežimo Slovenijo. Svoj program so skupaj z drugimi strankami 12. marca predstavili v Celju, kjer je bil prisoten tudi naš odbor stranke SLS.
SLS, Občinski odbor Videm
Spoštovane občanke, spoštovani občani, želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Naj svetloba velikonočnega jutra razsvetli vaše misli, napolni besede in usmerja vaša dejanja, polna odrešenj-skega veselja in upanja.
SLS, Občinski odbor Videm
Svetniki v Občinskem svetu Občine Videm K	smo novo leto 2022 začeli z dopisno sejo, na
kateri smo potrdili investicijski program za kanalizacijski sistem Lancova vas, Barislovci, Sela in Trnovec. Na 21. redni seji smo med drugim potrdili predlog nove ekonomske cene za vrtec Videm in s sklepom potrdili nove člane občinske volilne komisije.
Med pomembnejšimi točkami 21. redne seje pa je zagotovo točka, pri kateri smo svetniki razpravljali o širitvi vrtca Videm. Glede na to, da gre za edinstveno priložnost, kjer smo del sredstev za širitev vrtca pridobili iz sredstev razpisov, smo svetniki enotno potrdili sklep o potrditvi investicijskega programa »Širitev vrtca Videm pri Ptuju« in s tem omogočili gradnjo novih, petih oddelkov vrtca Videm.
Svetniki smo sodelovali tudi na izredni seji občinskega sveta, na kateri smo potrdili Rebalans št. 1 k Proračunu občine za leto 2022, s katerim pa nismo bistveno posegali v začrtane investicije.
Katja Svenšek,
vodja svetniške skupine
Želimo vam mirne in blagoslovljene velikonočne praznike, polne upanja, ljubezni in poguma za prihajajoče dni.
GRADIMO 5^ SLOVENIJO
SDS
VIDEM
VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
OO NSi Videm
Spoštovani občanke in občani!
NSi vstopa v volilno obdobje 2022—2026 s sloganom Odločno naprej! V volilni kampanji se bo utemeljila predvsem s predstavljenimi programi v petih sklopih: zeleno socialno-tržno gospodarstvo, dostojno javno zdravstvo, država v službi človeka, vsestranski razvoj posameznika in povezana, enakomerna razvi-
ta Slovenija. Ti so ključnega pomena za prihodnost Slovenije ter potrditev odločnega in odličnega dela dosedanje vladne ekipe iz NSi.
Tudi v našem volilnem okraju se nam z odličnim kandidatom za poslanca ponuja izjemna priložnost za slišan glas Haloz v parlamentu. Na predstavitvah bo nastopal s sloganom: »NSi — krščanski demokrati za prihodnost Haloz.«
Vse dobro!
NSi, Občinski odbor Videm
Spoštovani občanke in občani!
»1 Pred nami je velikonočni čas. Velik družin-* ski praznik, poln veselja, upanja in življenja. Kljub negotovim časom nam je nekako le uspelo omiliti virus. Verjamemo, da bo tudi v svetu prevladal razum in bo zavladal mir.
Vam in vašim družinam naj nad težo trpljenja in prenašanja križev vsakdana vedno znova zasije žarek upanja z optimističnim pogledom v prihodnost. Naj vam da poguma, da bi obdobje težkih časov čim prej minilo in bi kmalu zaživeli življenje, ki si ga želimo.
Naj bo v tem času veselje močnejše od žalosti, zdravje od bolezni. Naj bo upanje močnejše od obupa in naj ljubezen premaga vse sovraštvo.
Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike v
upanju, da vas povežejo v medsebojnem dialogu ter napolnijo z mirom, vero, potrpežljivostjo in pogumom.
LO SMS — Zeleni Evrope Videm
Izberimo sožitje in razvoj
Spoštovani državljanke in državljani Republike Slovenije, to leto je v marsičem prelomno, med drugim je tudi super volilno leto. V stranki DeSUS smo programsko in kadrovsko pripravljeni, da prevzamemo soodgovornosti za nadaljnji razvoj in blaginjo naše države in Evrope. Z našo modrostjo in izkušnjami lahko pripomoremo k zmanjšanju napetosti v svetu in poskrbimo za pospešeno
izgradnjo okoljske vzdržnosti na planetu Zemlja.
Pred nami je torej dolžnost, da se na dan državnozborskih volitev le-teh udeležimo in oddamo glas politični stranki, ki bo garant enakomernega gospodarskega razvoja, ki ne bo izključevala, ampak povezovala, bo znala poskrbeti za vse generacije v družbi in ne bo razprodajala nacionalnega bogastva države.
Spoštovani občanke in občani, hvala za vaš oddani glas.
Mag. Ivan Božičko, predsednik OO DeSUS Videm
Člani stranke DeSUS na 25. skupščini, ki je bila 25. marca v Tržcu. Foto: arhiv stranke
Ob pomladnih praznikih
Spoštovane članice stranke DeSUS in občanke Občine Videm, vse dobro vam želimo ob nedavnem dnevu žena in materinskem prazniku. Občankam in občanom Občine Videm pa želimo prijetne velikonočne praznike.
OO DeSUS Videm

Demokracija Magazin tour tudi v Občini Videm
1 /seslovenska turneja Demokracija Magazin tour se je V 9. marca ustavila v Občini Videm. V videmski kulturni dvorani je potekal pogovorni večer s predstavitvijo knjige »Vzporedni mehanizem globoke države«.
Voditelj večera Jože Biščak je poleg avtorja Rada Pezdirja gostil še poslanko državnega zbora in kandidatko za poslanko na državnozborskih volitvah na listi SDS Suzano Lep Simen-ko. Pogovorni večer se je začel s krajšim pogovorom v zvezi z vojno v Ukrajini in aktualnim političnim dogajanjem tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Nato je pogovor stekel o knjigi »Vzporedni mehanizem globoke države« in njeni vsebini. Po dobri uri in pol se je pogovor bližal koncu in končal z mislijo: »Morda pa smo se le kaj naučili«. Lep Simenkova je večer končala s sklepnim dejanjem in izpostavila številne
Utrinek s pogovornega večera v Vidmu
napredke Vlade RS na področju decentralizacije, investicij in reševanja problematik obmejnih območij.
Besedilo in foto: Žiga Škrabi
Alojz Čeh, dobitnik zlatega znaka SDS
K I a slavnostni akademiji ob 33-letnici SDS je Videmčan I Alojz Čeh prejel zlati znak. V Slovensko demokratsko stranko je vstopil leta 2002 in je vseh 20 let eden najaktivnejših članov odbora Videm.
Že tri mandate je član izvršilnega odbora, v zadnjih dveh mandatih je tudi podpredsednik odbora. Kot predstavnik občinskega odbora se udeležuje regijskih koordinacij in aktivnosti stranke na državni ravni. Sodeluje pri organizaciji družabnih dogodkov in tematskih srečanj, predvsem pa je nepogrešljiv sodelavec pri organizaciji predvolilnih in referendumskih opravil. Njegove izkušnje in motiviranost pripomorejo k doseganju dobrih rezultatov stranke na lokalnih in državnozborskih volitvah.
OO SDS Videm
Čestitka Alojzu Čehu, tudi članu našega uredništva, za prejeto priznanje! Foto: arhiv stranke SDS
Dolenske ženske vešče tudi dela v sadovnjaku
A ktivnost članic aktiva žena Dolena v januarju in febru-/"Aarju se bo pokazala šele ob praznovanju velike noči. Ker je bilo druženje zaradi ukrepov omejeno, so se članice dogovorile, da ob domačem ognjišču pripravijo vsa ročna dela za okrasitev vaških križev in pogrinjkov za praznično mizo.
Skupno aktivnost v domu krajanov so izvedle že prvi teden v marcu. Skupaj s prostovoljci iz KS so opravile generalno čiščenje celotnega prenovljenega dela doma krajanov. Za popestritev dejavnosti v aktivu so se nekatere članice 10. marca udeležile tečaja spomladanskega obrezovanja sadnega drevja. Predstavitev v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki ga vodi predsednik Zvonko Arnečič, sta opravila Srečko Rajh, inž. kmet., in Matej Rebernišek, mag. kmet., iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj v sadovnjaku družine Slavice in Maksa Petroviča na Platnici v Zg. Pristavi. Udeleženci so s praktičnim prikazom spoznali veliko novih praks sodobnega obrezovanja sadja. Vsi udeleženci so pridobljeno znanje tudi praktično preizkusili.
V programu aktiva za marec in april imajo članice še ureditev
zunanjih cvetličnih korit, mini zeliščnega vrta ob domu krajanov, okolice vaških križev in pripravo velikonočne razstave. V maju načrtujejo kulinarično in zeliščno delavnico, k sodelovanju pa vabijo tudi nove člane in članice vseh starosti.
Delavnice obrezovanja sadnega drevja so se udeležile tudi članice aktiva žena. Foto: Zdenka Golub
Rez v občinskem vinogradu
v
■^upan Občine Videm Branko Marinič in občinski kle-tar Rudi Potrč sta še pred začetkom pomladi uspešno opravila rez vinske trte v občinskem vinogradu pri Vidovi kleti. Pri rezi sta pomagala še občinski svetnik Andrej Rožman in poslanka Suzana Lep Šimenko.
Kletar Potrč je ob tej priložnosti dejal, da je rez že priprava na nov vinski letnik, in dodal, da bo do jeseni v občinskem vinogradu treba opraviti še marsikatero vinogradniško delo, da bo občinska trta bogato obrodila.
Trte v občinskem vinogradu so obrezane.
in v Ljubstavi opravljena
Spomladanska rez je bila tudi pri potomki stare trte, ki raste v Ljubstavi. Na koncu še zdravica, da bo nova vinska letina kar najboljša. Foto: arhiv občinske uprave
V marcu so tradicionalno rez opravili tudi v Ljubstavi, kjer raste potomka stare trte. Prva rezača sta bila župan Branko Marinič in skrbnik trte Rudi Potrč. Pri delu so pomagali še poslanka Lep Simenkova in drugi prisotni ter ob koncu rezi tudi nazdravili.
TM

Rezači na Kočarjev! domačiji in pri vaškem domu
lekateri pobreški kletarji, podkletarji in simpatizerji I M so tudi letos poskrbeli za rez pobreških brajd. Da bo jesen radodarna z dobro kapljico, domačim kvintonom, mora dober gospodar spomladi brajde popraviti in obrezati.
V duhu dobrih gospodarjev so se v četrtek, 24. marca, zbrali nekateri kletarji, njihovi pomočniki in prijatelji ter obrezali in tudi popravili brajde na Kočarjev! domačiji in pri vaškem domu, kjer imajo vsi pobreški kletarji in podkletarji svoj trs.
Na spomladanski rezi sta se kletarjem pridružila še videmski župan Branko Marinič in predsednik KS Pobrežje Andrej Forstnerič. Upajmo, da bo narava poskrbela za vse preostalo in da se bomo lahko jeseni spet veselili obilne trgatve. Le tako bomo spet lahko napolnili sode v vaški kleti, iz katere potem kletarji postrežejo vaščanom ob različnih priložnostih.	Pobreški kletarji so opravili prva dela pri vaških brajdah.
Besedilo in foto: MN
V KS Dolena narejen velik napredek
v
■7e drugo leto zapored smo odpovedali novoletno sre-Z- Čanje krajanov (1 .januar popoldan) v organizaciji Sveta KS in aktiva žena Dolena ter tradicionalno februarsko prireditev vaških kolin v organizaciji ŠD Zgornja Pristava in aktiva žena Dolena. A kar se mora, ni težko, še posebej, ko gre za zdravje slehernika v KS. Bodimo strpni, pride čas, ko bomo vse nadoknadili.
Načrtovana dela v veliki dvorani in ureditev prostorov v pritličju se Analizirajo. Odlično deluje obnovljen ogrevalni sistem. Že od začetka februarja lahko potekajo dejavnosti skladno s pandemičnimi omejitvami. Da bo vse nared, pa je potrebnih še nekaj posodobitev pri osvetljavi dvorane in ureditvi mul-timedijske komunikacijske točke ter primernega ozvočenja osrednjega prostora.
V našem domu KS nam je uspelo pripraviti in urediti tudi vse potrebno za izvedbo volitev za gibalno ovirane in ranljive skupine naše ali širše skupnosti. Imamo urejen dostop za invalide in sanitarije za invalide. Gibalno ovirani ali invalidi na vozičku bodo tako lahko na našem volišču v letošnjem »super volilnem letu«, ko bomo volišče obiskali najmanj trikrat, pri nas udejanjili volilno pravico osebno ali pa bili s strani OVK imenovani tudi v volilno komisijo.
Kakšen je polletni načrt? Ureditev okolice doma in večnamenskega prireditvenega prostora, če se bo izšlo, obnovitev fasade doma in prestavitev že nabavljenega, a še ne postavljenega kmečkega kozolca »toplarja«. Kot enostaven gradbeni objekt bo umeščen na prireditveno parkirno ploščad na južni strani doma.
Standardizirani dostop za invalide pri Domu krajanov Dolena. Tudi ko bo vse urejeno, olepšano, uporabnost ostane enaka.
Spoštovani krajani in člani društev s sedežem v našem domu krajanov, iz napisanega je razvidno, da bomo morali izvesti še nekaj delovnih akcij in ob sredstvih, namenjenih za delo KS, tudi s prostovoljstvom narediti korak, dva ali tri proti zastavljenemu cilju. Ko bomo uskladili delovne termine, vas v imenu predsednika KS Dušana Hebarja in članov sveta vljudno vabimo k delu.
Besedilo in foto: FL
Aktualno iz KS Lancova vas
1 /KS Lancova vas so vstopili v zadnje leto delovanja
V v tem mandatu. Svetniki so se 18. marca sestali na delovno-družabnem srečanju v gostilni Svenšek na Selih in v svoji družbi gostili tudi občinska svetnika Katjo Svenšek in Dejana Tramška, sodelavko iz videmske občinske uprave ter predsednike društev iz vasi.
Predsednik KS Lancova vas Bojan Emeršič je v uvodu povedal, da jim v zadnjih dveh letih zaradi epidemije ni bilo omogočeno, da bi na krajše druženje ob koncu leta povabili predsednike vaških društev in sosednjih KS, zato so bili toliko bolj veseli, da so to vendarle lahko storili. Na delovnem sestanku so razpravljali o aktualnih zadevah, naredili kratek pregled opravljenega dela in podali smernice za razvoj KS v prihodnje.
PRIKLOP NA KANALIZACIJO ŽE MOGOČ
Največja investicija v zadnjih letih je izgradnja kanalizacijskega omrežja, ki se je začela pri AC v smeri proti Gobovi kapeli in naprej po glavni cesti v smeri proti Selom. Trenutno je že mogoč priklop od h. št. 9 do h. št. 31, 3la. Letos se načrtuje nadaljevanje izgradnje v smeri proti Selom. Aktivno so pristopih tudi k celostnemu urejanju območja pri krožišču pri AC. Namestili so betonsko mizo in klopi, na dan čistilne akcije so posadili dve lipi, nameravajo pa postaviti tudi brajde, treba je urediti še zelenico. Trenutno zbirajo tudi ideje za predstavitveno informacijsko tablo, ki bi ob vstopu v vas obiskovalcem ponujala glavne podatke in zanimivosti o kraju. Na tem območju je tudi avtobusno postajališče za šolski avtobus, treba pa bo nadoknaditi še »zamujeno« ob izgradnji AC — del cestnega odseka v smeri proti nadvozu je namreč še vedno brez pločnika.
Predsednik B. Emeršič je na srečanju pohvalil dobro delovanje vseh društev v vasi (ED Lancova vas bo v prihodnjem letu
■KS
Utrinek z delovno-družabnega srečanja
obeležilo 40-letnico, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas pa 20-letnico delovanja), želijo pa si, da bi ponovno zaživelo tudi Športno društvo Lancova vas, ki ima v upravljanju športno igrišče, potrebno ureditve in posodobitve. Nujno bi bilo treba razširiti vaški dom oz. poskrbeti vsaj za urejene prostore kegljaške sekcije. Ta je namreč v zadnjih letih zelo aktivna, sodelujejo tudi v občinski ligi, a žal še vedno nimajo pokritega kegljišča, pogrešajo pa tudi lastne društvene prostore. Prav tako si želijo, da bi ob vaškem domu namestili še kakšno otroško igralo več. Zadnjo marčevsko soboto so se priključili tudi čistilni akciji, ki je tega dne potekala po celotnem območju občine Videm, a je bila udeležba žal bolj slaba.
Sicer pa so v KS veseli, da so se februarja letos začela izvajati dela pri protipoplavni zaščiti Polskave, nameščena pa je bila tudi nova prometna signalizacija na prometno zelo obremenjenem, a ozkem cestnem odseku Krajnc—Matoh, predvsem zaradi težke kmetijske mehanizacije. Na tem območju sedaj veljata prepoved parkiranja in največja dovoljena hitrost 30 km/h. Upajo, da jim bo s tem ukrepom uspelo povečati prometno varnost predvsem pešcev, najranljivejših skupin v prometu (otrok in starejših).
POVABILO NA »MAJPON«
Vse krajane vabijo, da se jim 30. aprila pridružijo na že tradicionalni postavitvi »majpona«, ki ga bo tudi letos organiziralo FD Lancova vas v sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo. Na družabnem srečanju bo poskrbljeno tudi za pogostitev vseh obiskovalcev.
Besedilo in foto: PK
Območje proti krožišču pri AC že dobiva končno podobo.
Brane Kolednik novi predsednik LAS Haloze
1 /Občini Podlehnik je bila 15. mar-V ca skupščina Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, na kateri so izvolili nove člane organov LAS-a. Za novega predsednika je bil izvoljen Brane Kolednik iz Občine Videm, v upravni odbor pa Matic Šinkovec (Občina Majšperk), Evelin Makoter Jabločnik (Občina Zavrč) in Nina Lozinšek (Občina Podlehnik) izjavnega sektorja.
Ivan Kramer (Vinogradništvo Kramer), Franc Mlakar, s. p., in Jožef Šmi-goc, Vinarska zadruga Haloze, so člani upravnega odbora iz ekonomskega sektorja, Brane Kolednik, Gorazd Šeruga in Stanislav Brodnjak pa člani iz zasebnega sektorja.
Braneta Kolednika smo nekaj dni po izvolitvi povprašali o prvih občutkih in vtisih po prevzemu vodenja LAS Haloze. Med drugim je povedal: »Občutki so izjemni, še posebej zato, ker sem bil na to mesto izvoljen s podporo vseh haloških občin in njihovih članov v LAS Haloze. Ob tem se zavedam tudi odgovornosti in njihovih pričakovanj po skupnem sodelovanju in razvoju na tem področju.«
Izkušnje v LAS Haloze že imate, a vendarle je za vas to neki nov izziv, priložnost, od katere si lahko več obeta tudi Občina Videm?
Brane Kolednik: »Res je, to je zame velik nov izziv. V preteklosti sem sodeloval pri številnih projektih, pri katerih je imela koristi tudi Občina Videm. Vsekakor mi ni v pomoč in podporo na tem področju način dela Občine Videm, ki je v zadnjem mandatu peljala svojo pot z namero izstopa iz območja LAS Haloze. S svojo izvolitvijo za predsednika LAS Haloze sem dal Občini Videm še eno priložnost, da se skupaj z vsemi haloškimi občinami aktivno
Novi člani organov LAS Haloze
Foto: arhiv PRJ Halo, podeželsko razvojno jedro
vključi v razvoj Haloz. Kako bo to priložnost izkoristila, je v veliki meri odvisno od nje. Osebno menim, da mora Občina Videm prevzeti eno vodilnih vlog pri razvoju Haloz, hkrati pa mora biti povezovalni člen pri sodelovanju z Mestno občino Ptuj in sosednjimi ravninskimi občinami kot tudi z obmejnimi občinami sosednje Hrvaške.«
Kaj bo vaše osrednje vodilo pri vodenju LAS-a?
Brane Kolednik: »Z izvolitvijo sem stopil v "velike čevlje", saj je LAS Haloze eden najuspešnejših LAS-ov v Sloveniji. Moje vodilo bo, da skupaj z novim upravnim odborom nadaljujemo dosedanje delo. Želim si, da vsi deležniki na našem območju delujemo in nastopamo povezano, kot celota, saj lahko le tako največ doprinesemo k našemu okolju. Želim si tudi odličnega sodelovanja z drugimi LAS-i in sosednjimi občinami.«
Kateri projekti so trenutno v ospredju in kaj svetovati tistim, ki bodo projekte prijavljali v prihodnje in želijo na področju turizma narediti morda kak korak več?
Brane Kolednik: »Najprej bomo vsi člani skupaj z vodilnim partnerjem pripravili strategije in smernice dela za novo finančno obdobje. Vse, ki še morda niso
člani LAS Haloze in želijo v prihodnje narediti kak korak več pri razvoju na našem območju, bi ob tej priložnosti povabil, da se nam pridružijo že pri pripravi strategij in smernic. Na ta način bomo skupaj oblikovali načrt razvoja in način črpanja sredstev v naslednjem finančnem obdobju.«
TM
Lancovski koranti še vedno stavijo na pristnost
Foto: Rado Škrjanec
letos ob sprostitvi ukrepov ni manjkala tradicionalna povorka v Ribnici, po kar desetih letih »posta« pa je del članov obiskal tudi spontani fašenk v Markovcih in na pustni torek fašenk v Cirkovcah.
Od gostovanj žal tudi letos zaradi znanih razlogov ni bilo nobenega tujega, ne smemo pa pozabiti na tradicionalno gostovanje v Slovenskih Konjicah in pripravo pogostitve s strani korantov iz Lancove vasi na dnevu kurentov in koran-tov 24. februarja na Ptuju. Več kot petdeset članov se je na ta dan priključilo tudi okrog 700 najbolj prepoznanim slovenskim pustnim likom. Bilo je še nekaj manjših obhodov in gostovanj.
Letošnji pustni čas je bil torej za lancovske korante zelo naporen, a tudi prijeten. Glede na to, da je bil ponovno glavni poudarek na domačih vaseh, sta do izraza spet prišli prvinskost in pristnost, ki ju ljudje pri rogatem korantu še kako spoštujejo.
Tudi koranti iz Lancove vasi so po koncu fašenka naredili temeljito analizo, kožuhi so za leto dni spet spravljeni, a kljub temu se njihovo udejstvovanje, pa čeprav gre v prvi vrsti za pustni lik, tu ne konča. Počasi bodo stekle priprave na postavitev tradicionalnega »majpona«, konec maja ah v začetku junija pa je načrtovan tradicionalni pohod in z njim tudi nova priložnost za snidenje članov korantov, njihovih simpatizerjev, vaščanov in prijateljev.
Tadej Podvršek
Qotem ko je lani fašenk prvič potekal pod »covid« pogoji, so letos lancovski koranti kljub novemu valu s fašenkom opravili z odliko. Lanske tovrstne izkušnje so jim prišle prav in tako so letos v popolnosti opravili svoje poslanstvo. Še več, glede na to, da je bil najbolj norčavi čas v letu letos precej dolg, lahko mirno zapišemo, da je ta demonski lik z Dravskega polja svoje udejstvovanje še presegel.
Novi časi so pokazali, da je korantov duh še kako živ, saj se je letošnjih »akcij« po večini udeleževalo veliko število članov. Še posebej to velja za domačo Lancovo vas, ki so jo prehodih v treh delih in kjer je bilo vedno prisotnih vsaj 50 korantov, kar je za preostale skupine nepredstavljiv podatek. Tudi domačini, vaščani in simpatizerji so se temu primerno odzvali, saj praktično ni bilo hiše, ki jim ne bi odprla vrat in jih obilno pogostila. Tudi ljudje so v teh ne ravno prijaznih časih željni predvsem druženja, tople besede in sproščene debate, in to je najbolj prišlo do izraza tudi na obhodih lancovskih korantov. Ker je bilo letos časa v izobilju, so člani sekcije korantov Folklornega društva Lancova vas obiskali prav vse vasi, od koder prihajajo njihovi člani. Tako so si sledili Lancova vas, Tržeč, Jurovci, Popovci, Pristava, Sela in tudi Strnišče. Prav tako tudi
Letošnji pustni utrinki Demonov
IZoranti Demoni smo v novo leto l\vstopili polni optimizma in z željo po izboljšanju situacije, ki nas pesti že dolgo časa. Žal so bili vsi uradni dogodki letošnjega fašenka odpovedani, a to nas ni odvrnilo od našega poslanstva, ki smo ga začeli na svečnico, ko smo se zbrali na sedežu društva in zaplesali v krogu okoli ognja.
Od svečnice do pepelnice smo obiskali domače vasi, prijatelje, karnevala v Sračincu, za oddajo Po kurentovi deželi pa smo posneli prihod korantov k hiši. Udeležili smo se Ljubiškega karnevala v Bosni, karnevala v Cestici, obiskali smo karnevalsko skupino v Šoštanju, Mozirju in Dobovi ter se z njimi sprehodili po trasah, kjer običajno potekajo karnevali. Na pustni ponedeljek smo se po tradiciji zbrali v Vidmu in se skupaj s prijatelji iz drugih karnevalskih skupin sprehodili
Koranti Demoni so se na pustni ponedeljek zbrali v Vidmu. Foto: arhiv društva
po središču občine.	vseeno želimo fašenkov, kot smo jih bili
Letošnji fašenk lahko kljub vsemu oce- vajeni v preteklosti.
nimo kot uspešen, za v prihodnje pa si	KTED korantov Demoni
Poslovili smo se od Darka Cafuta
Ob žalostni novici smo ostali brez besed, s solzo v očeh in polni prijetnih spominov nanj. Še danes si niti ne predstavljamo, da je zares odšel. Povsod, kjer je bil Darko zraven, ostaja neizmerno veliko spominov nanj. Spominov na prijateljska druženja, številne pustne dogodke, karnevale, gostovanja ... Ostajajo spomini na njegovo predanost, radoživost in veselje do dela ter največje strasti, ki povezuje mnoge v tem okolju — ljubezni do pustnega izročila.
Darko Cafuta je bil kot baron Jakob Zekel Videmski princ karnevala, 17. po vrsti. Bil je tudi član predsedstva Zveze društev kurentov in predsednik Kulturnega, turističnega, etnografskega društva korantov Demoni. Zavzemal se je za tradicijo mesta Ptuj in kurentov, živel je za ptujski karneval. Poleg tega pa je bil mnogim zelo pri srcu. »Ni bil samo princ, bil je tudi velik človek,« so zapisali njegovi prijatelji, ki jih je tragedija močno prizadela.
Od Darka smo se poslovili. Tja gor med zvezde, kjer se paleta najrazličnejših odtenkov nikoli ne konča, smo ga pospremili z bolečino v srcih.
TM
Prijetno vzdušje na karnevalu v Sračincu
"Tudi letos je epidemija naredila svoje in vsi pustni kar-I nevali ter vsa pustna veseljačenja so bili odpovedani. A ker je želja večja od dovoljenega, so se nekatere slovenske, predvsem podravske, pustne skupine odločile, da gredo na Hrvaško.
Mnogi so se odzvali na povabilo organizatorjev karnevala v občini Sračinec na Hrvaškem in se udeležili tradicionalnega karnevala. Potekal je v lepem, sončnem sobotnem popoldnevu, 12. februarja, po glavni magistrali, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško v smeri Varaždina. Na karnevalu je bilo opaziti poleg pobreških korantov iz videmske občine še Jureka in Rab olj a iz FD Rožmarin Dolena, korante Demone, haloške koše (baba deda nosi) in pokače iz Tržca. A želja, da se spet srečajo prijatelji na slovenski strani, na našem karnevalu, ostaja velika.
Besedilo in foto: MN
Na karnevalu v Sračincu so nastopili tudi pustni liki iz videmske občine
__HSUf-i_______________________________________________ Stran 29 _
Bogdaj, oča, bogdaj, mati, bote dali orati?
e kdo ne mara pustovanja, starega ljudskega običaja, v Lkaterem maškare preganjajo zimo in kličejo pomlad? Pust pa ne predstavlja zgolj petega letnega časa, v katerem se našemimo in zganjamo norčije. Namen vseh teh dogodkov je tudi ohranjanje izjemno bogate kulturne dediščine etnografskih in karnevalskih likov.
Prav želja po ohranjanju starih običajev je v Pobrežju združila skupino mladih fantov, ki v prostem času že opravljajo pomembno poslanstvo, vsi so namreč člani Prostovoljnega gasilskega društva Videm. V pustnem času pa so prevzeli vlogo oračev, ki s svojim prihodom na domačijo prinesejo srečo in dobro letino.
Fantje so priprave začeli že nekaj dni prej, saj je bilo treba pripraviti rekvizite in okrasiti voziček. Svoj obhod so tradicionalno opravili na mastno nedeljo. Prva je na prag pritekla jajčerca in z besedami »Bogdaj, oča, bogdaj, mati, bote dali orati?« povprašala za dovoljenje. Po pridobitvi dovoljenja sta pokača zapokala z bičem. Glasen pok je odgnal zle duhove in naznanil prihod skupine. Štirje p ražnje oblečeni kojiči so z okrašenim plugom ob zvoku hip-hop, hip-hop zakrožili po dvorišču. Plug je za ročaj držal korant in simbolično zaoral prvo brazdo. Z orači je v krogu veselo poskakovala jajčerca in v brazde posejala seme za debelo repo.
Lahko smo ponosni, da se med mladimi še najdejo taki, ki jih ne zanimajo le sodobna oblika fašenka, sodelovanje na velikih pustnih sprevodih doma in v tujini ter večerno veseljačenje v
V Pobrežju skupina mladih fantov ohranja pustno dediščino. Foto: NB
karnevalskih šotorih. Tudi zato smo jih po domovih sprejeli z odprtimi rokami, jih pogostili in obdarili s klobasami, jajci in denarjem. V času korone pa seveda ni smelo manjkati kaj za razkužiti. Hvala za obisk in dobrodošli ponovno naslednje leto.
JK
Ni gostovanja? Ni težave za orače iz Lancove vasi
ancovski orači so bili kljub drugemu zaporedne-Lmu specifičnemu fašenku nadvse dejavni tudi letos. Čeprav je obstajala želja po vsaj enem gostovanju v tujini, jim žal svojega poslanstva izven meja Slovenije ni uspelo opraviti, a člani Kulturno-etnografskega društva Orači Lancova vas so lahko vseeno zadovoljni z opravljenim.
Po tradiciji so se na najbolj nori čas v letu začeli pripravljati v prazničnem decembru, ko so povečali število sestankov. Januar je minil v kolinah, ob večerih pa so člani izdelovali rože za kape in vse, kar sodi k oračevi opravi. Prav letos je bilo nabavljenih tudi nekaj društvenih korantij, ki so nadomestile starejše, dotrajane. V dobri kondiciji so tako pričakali čas, ko vrežejo prve brazde. Tako so v soboto, 19. marca, najprej obiskali člane, ki prihajajo iz drugih vasi, prav tako so na ta dan obiskali tudi nekaj prijateljev in simpatizerjev iz okolice.
V sredo, 23. februarja, smo jih lahko videli tudi na Ptuju, zadnji vikend fašenka pa je bil najbolj naporen, saj so že v petek začeli obisk domače Lancove vasi in ga nato končali na
Orači KED Lancova vas so tudi letos orali za dobro letino. Foto: MK
Orači na ptujskem karnevalu leta 2014. Foto: arhiv Oračev L .V.
pustni torek. Vmes je sledil še krajši skok do Tržca, Barislov-cev in Sel, s tem pa je bilo njihovo poslanstvo tudi opravljeno. Utrujeni, a zadovoljni z opravljenim so na »oddih« po besedah predsednika društva Ivana Emeršiča odšli z mislijo, da se kmalu zadeve spet povsem normalizirajo, saj bi se v tem primeru člani KED Orači Lancova vas v tem letu zagotovo podali v tujino. Najbolj aktualno je poletno gostovanje v srbskem Leskovcu, kjer imajo fašenk v tem letnem času, vse pa je odvisno od razmer.
Sicer pa je Emeršič izpostavil še eno stvar, ki ga je letos razveselila — lancovski orači so namreč v svoje vrste pridobili kar nekaj novih mlajših članov, tako da se za nadaljevanje bogatega etnografskega izročila v vasi na Dravskem polju ni bati.
Tadej Podvršek
Pobreški pokači po lanskem zatišju spet poprijeli za biče
Qokač je tradicionalni pustni lik, ki med prvimi pustnimi liki oznanja začetek pustnega časa. Tudi v Pobrežju po tradiciji že v noči takoj po svečnici fantje in možje zavihajo težke biče, ki so jih v predpustnem času skrbno spletli iz konopljinih vrvi in rafije.
Glasni poki bičev se razlegajo v zimsko noč in oznanjajo čas pustnega veseljačenja. Pokači se z glasnim pokanjem bičev
Ko pridejo na obisk pokači, je veselo.
Pobreški pokač pri opravljanju svojega poslanstva
v pustnem času z nastopi pridružijo drugim pustnim likom pri odganjanju zime in slabega, hkrati pa obisk pustnih pokačev prinaša srečo in blagostanje pri tistih, ki jih obiščejo. Da bi v Pobrežju to tradicijo obdržali in ohranili prihodnjim rodovom, je skupina pokačev iz Pobrežja pred petnajstimi leti ustanovila Etnografsko skupino pobreški pokači. Člani skupine so se zavezali, da bodo poskušali običaj pokanja z biči in izdelovanja bičev ohraniti našim zanamcem.
Veseli so, da v njihove vrste prihajajo mladi člani, ki s svojim resnim pristopom zagotavljajo nadaljevanje tradicije v Pobrežju. Tako so tudi letos po dveletnem premoru zaradi epidemije ponovno prijeli za biče in obiskali gospodinjstva v Pobrežju, kjer so jih vsi bili zelo veseli.
Besedilo in foto: MN
Pokači na obisku pri donatorjih
"Tudi v tem nenavadnem letu so pokači iz Etnografske-I ga društva Tržeč na pustni torek obiskali donatorje, ki jim stojijo ob strani pri izgradnji preužitkarske hiše.
Poslanstvo pokačev je, da odženejo zle duhove z dvorišč in iz pisarn ter njim in njihovim sodelavcem ob tem zaželijo veliko poslovnih uspehov in zdravja. Donatorji so se zahvalili za dobre želje in pokače iz Tržca povabili, da se oglasijo tudi v naslednjem letu.
IB
Trževski pokači so se oglasili tudi v videmski občinski upravi in pozdravili župana Branka Mariniča. Foto: arhiv občinske uprave
Jiirek vedno premaga zlo
Rožmarinovci so vstopili v zeleno pomladno vzdušje. Foto: arhiv društva
I urek je pregnal Rabolja nazaj v glo-Jbine temnih pragozdov Donačke gore in obljublja svetlo pomlad, polno vsega dobrega na vseh področjih. Tako so rožmarinovci vstopili v zeleno pomladno vzdušje, oplemeniteno z optimizmom in dobrimi željami za prihodnje načrte, ki jih bodo letos izpeljali s pridihom lepih spominov.
Folklorno Društvo Rožmarin Dolena je ob koncu lanskega poletja v Halozah, v svoji matični lokalni skupnosti, proslavilo več kot štiri desetletja nepretrganega in uspešnega delovanja s tridnevnimi prireditvami (v skladu z upoštevanjem vseh potrebnih ukrepov, povezanih s covidom-19). Spomnili so se vseh članov v teh desetletjih, posebej posameznikov, ki so pustili neizbrisne sledi ohranjanja tradicije in lokalnih posebnosti na področju plesa, pesmi, gastronomije ter ljudskih šeg in navad, v času različnih tranzicijskih obdobij, ki so vplivala na razvoj družbe, miselnosti in sprejemanje lokalnih tradicijskih kultur. V času, ko se je veliko tradicije »pometlo pod klop« in ni bila ravno »čislana«, kot današnje ohranjanje in prezentacija starodavnih obredij, in se je stremelo k vsemu, kar se rado lažno blešči, so člani-
ce in člani Folklornega društva Rožmarin Dolena znali preiti kičasto poimenovanje malikovanja tujih deležnikov, ki kljub prenosu v lokalno območje niso preživeli ter gradili na trdnih temeljih in podstatu naše bogate kulturne dediščine, zgodovine in preteklosti} zaupane v varstvo s strani naših kulturno in duhovno bogatih prednikov, ki so spoštovali predvsem zakone življenjskega kroga z bistvom podrejenosti materi naravi. V tradiciji, ki preživi vse ujme
in ostane čista ter nepokvarjena v svojem bistvu, z nalogo graditi mostove in ohranjati svoje korenine, ki so temelj vsakega kulturnega naroda.
»Usodo si morda pišemo sami,« so dejali »a tradicija bogate preteklosti, prenesena iz roda v rod, nam je položena v zibelko.«
Skozi vse obdobje so si rožmarinovci zavestno zadali ohranjati tradicijo lokalnega v svoji avtentični obliki in dodajati ščepce aktualnega znanja časa ter slediti
/.:"	: ' trendom prilagajanja. To so zgodbe malih posamezni-
kov, ki razumejo veličino teže bogate preteklosti in radovedno vstopajo v veliki svet.
Eden izmed običajev, ki so ga obudili in ga v društvo negujejo, je tradicija Jiireka in Rabolja. Jtirek, zelen junak, premaguje demona izpod Donačke gore, ki ob tem času po gostih pragozdovih gozdnatih Haloz straši s svojo zloveščo zunanjostjo in nas opominja na zlo, v dejanski formi ali zgolj v domišljijski obliki. Bije se boj med svetlobo in temo, dobrim in zlim, med hladno zimo in prihajajočo pomladjo. Tako se pripoveduje zgodba starih običajev, vsakoletno preslikana v aktualni čas in optimistično zastavljena z zmeraj pozitivnim koncem. Člani društva smo letošnje leto zavestno in z veliko entuziaz-ma posvetili spoznavanju in ohranjanju tega običaja. Jiireka in Rabolja spremljajo jurači in vesela glasba, ki k hiši dostavijo veliko mero dobrega, rodovitnega in upanja, da dobro in svetloba zares vedno zmagata. Takoj po svečnici so se lotih priprave zelenega Jiireka, ki je zašit iz tisočih vejic zelenega bršljana iz Haloz.
Letos so izdelali kar dva, saj je eden tekal po širšem območju in dokončno pregnal Rabolja nazaj v globino gozdov pod Donačko goro, drugi pa zrl v obiskovalce mesta Ptuja iz izložbe na Miklošičevi ulici. Ker so bile vse pustne prireditve začrtane virtualno, so se rožmarinovci najprej priključili pripravi virtualnih in medejskih vsebin, ki so jih pripravljali sodelavci in sodelavke Ptujske televizije in BK TV iz Maribora. Povabljeni so bili v Sračinec v sosednjo Varaždinsko županijo v Hrvaško, kjer so na Sračinskem fašenku obujali starodavne tradicije. Predstavili so se na obeh neorganiziranih pustnih povorkah v mestu Ptuj in se tudi čez teden podali na ulice najstarejšega mesta. Z obiskom v ptujskih vrtcih in podjetjih so prinesli zeleno upanje med otroke, ki zelo veseli rajajo s tradicionalnimi maskami, in med ljudi, ki v vsakodnevnem hitenju potrebujejo malo upočasnitve.
Jtirek in Rab olj sta se udeležila tudi videmskega in cirkovške-ga fašenka, kjer sta spontano lovila ravnotežje med dobrim in zlim. Ker je ravno izobraževanje pomembna podstat za razu-
mevanje tradicij ljudskega izročila in razjasnitev nerazumevanja neznanih običajev, sta se temeljito predstavila na delavnicah v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, kjer se lahko z likoma skozi vse leto srečate v stalni postavitvi zbirke Tradicionalnih pustnih likov, med svečnico in pepelnico pa tudi v živo. Rožmarinovci se veselijo prihodnjih novih plesnih dogodivščin, ki jih bodo kmalu popeljale na srečanja folklornih skupin, v kulinarične izobraževalne vsebine in v poletje, ki jih bo popeljalo na kakšno mednarodno prireditev, kjer bodo z veseljem in ponosom predstavljali izročilo svojih babic in dedkov. V teh časih se ohranjanje tradicij v petem letnem času med svečnico in pepelnico nekaterim zdi nerazumljeno, saj menijo, da so tovrstne vsebine popolnoma barbarske in preživete. A v pogledu prihodnosti so ravno te tradicije tiste, ki so že prešle čez tranzicijsko mišljenje in preživele. Človek, naj bo moški ali ženska, ki tradicijo ohranja, nosi v sebi in v liku starodavno poslanstvo. Poslanstvo preteklosti in čisto preprost zakon narave. Zima se umakne pomladi, tema svetlobi in zlo dobremu. Nihče v iskrenem ohranjanju tradicij ne nosi zla in nehotenih dejanj škodovanja posamezniku ali družbi, ampak le dobro željo po rodovitni prihodnosti na vseh področjih. Čeprav je v nekaterih pogledih to zastarelo mišljenje, ki spodbuja »barbarsko vedenje«, vemo, da ni tako in da so vsa ta navidezno nagajiva dejanja podkrepljena z veliko globljo vsebino.
Ko govorimo o družbeno nesprejemljivem vedenju človeka, se kdaj pa kdaj zares prebudi takšno vedenje, ki pa ni oblečeno v tradicionalne like, temveč velikokrat v podobah posameznikov ali posameznic izbruhne kot oblika obnašanja, ki ni ravno »družbeno sprejemljiva«.
Takrat, v teh situacijah, te posameznike/-ce iz nelagodnih ah velikokrat življenjsko ogrožajočih situacij rešujejo ravno ti nosilci tradicionalnih likov, ki želijo vse najboljše in zavestno ohranjajo našo kulturno dediščino in v svojem poklicnem življenju opravljajo delo, ki velikokrat varuje in rešuje človekovo temeljno pravico — življenja. Tako ali drugače.
Maja Glaser Bedenik

Ho dolgem času se nam je odprl svet, čeprav še bolezen ni za nami, a vendar smo se s prvimi pomladanskimi dnevi začeli prebujati. Ob materinskem dnevu v našem kraju ni bilo proslave kot po navadi, zato smo se šurci odločili, da z nageljnom in pesmijo obiščemo nekaj naših starejših krajank.
Obiskali smo Marijo Mlakar, Jelko Kmetec, eno izmed stalnih in dolgoletnih pevk, Angelo Kozel in še nekdanje leskov-ške ljudske pevke Terezijo Foštnarič, Marijo Lesjak in Tiliko Pernek. Vsem želimo veliko zdravja in lepega počutja med nami.
Tako se počasi nadaljuje delo v društvu, ki smo ga ustanovili pred enajstimi leti. Upamo in želimo si, da bo leto, ki je pred nami, uspešno.
Pred nami so tudi velikonočni prazniki. Vsem krajankam in krajanom, občankam in občanom želimo vesele in blagoslovljene praznike. Naj nam vstali zveličar podari mir, veselje, blagostanje in srečo.
Društvo Sure
Šurcarji na obisku pri starejših krajankah Foto: Milan Senekovič
Ura gre, zvonovi že pojejo
v
^*e pogledate na stolpno uro, boste videli, da po toliko V—letih počitka spet tiktaka. Prav tako so 27. marca prvič zapeli novi zvonovi. Ne vem, ali kdo sploh ve, kdaj je stolpna ura nehala biti. Stari mehanizem smo odstranili in ga bo možno videti. Zavod za spomeniško varstvo je sicer predlagal, da bi ga obnovili, vendar manjka kar nekaj delov. Težava je tudi vtem, daje treba mehansko uro vsak dan navijati. Kdo bi to počel? V spomin bomo mehanizem ohranili v zvoniku.
Občini Videm se zahvaljujemo, da je prispevala za obnovo stolpne ure. To je spet ena pridobitev za kraj. Morda bo za nekoga v začetku moteče, povsod pa so se hitro privadili. Kraj Videm bo zadihal, življenje se bo vrnilo.
OBRED POSVETITVE ZVONOV IN SVETA MAŠA
Nove videmske zvonove je v nedeljo, 27. marca, posvetil nadškof in metropolit ms gr. Alojzij Cvikl.
Župnija sv. Vida je poslej bogatejša za dva nova zvonova, ki sta že nameščena v zvoniku.
Foto: Jože Kozel
IVsem zvonov
Ob božiču nam oznanjajo radost in mir, ki ga prinaša Novorojeni.
Ob veliki noči bodo zvonovi polni veselja in upanja, da Življenje zmaguje nad smrtjo.
Ob slovesu naših dragih nas bodo usmerjali h končnemu smislu našega življenja in se nam pridružili v naši žalosti.
Zjutraj, opoldne in zvečer nas bodo vabili k molitvi.
Ob nedeljah in praznikih nas bodo vabili k slovesnemu bogoslužju, kije prvi vir duhovnega življenja.
Zato se veselimo in prosimo Boga, da bi pesem zvonov vedno odmevala v naših srcih in nas vabila k ljubezni do Njega in do bližnjih.
Lep običaj je, da tudi botri za škofom in duhovniki udarijo na novi zvon v znamenje hvaležnosti. Na enem zvonu je napisano, poleg posvetila, ime Marije Kolenko, ki je bila 65 let gospodinja pri minoritih in je s skromnimi prihranki darovala za en zvon. V imenu celotne župnije se ji zahvaljujemo. Zahvala velja tudi vsem darovalcem in botrom za njihov prispevek. Brez vas zvonov ne bilo. Vseh darovalcev je doslej bilo
251, kar je približno četrtina vseh gospodinjstev. Vsej župniji se zahvaljujem za uspešno akcijo. Nekateri so sicer dvomih o uspešnosti tega projekta, sam se veroval v naše dobre farane. Zato zdaj z veseljem rečem: Dragi farani, zvonovi so vaši. Naj vam bodo v veselje in ponos!
Pater Tarzicij Kolenko in patri
Postni čas pri sv. Andražu v Halozah
Med potjo ...
Ho naših župnijah različno upoštevamo pripravo na veliko noč, malokje pa so okoliščine (narava) tako radodarne, kot so v leskovški fari, da lahko namreč najlepšo postno pobožnost - križev pot - opravljamo zares doživeto.
Pot od vznožja strmega hriba do vrha, kjer domujeta lepi cerkvici sv. Avguština in sv. Magdalene, je tako zahtevna, da molivcu na tej poti še kako pomaga okusiti težo Gospodovega križa in njegovega trpljenja, ko premišljuje o tem
				iK1
	E® v	1	; ,v-l i i ■i; r>j r J		
... in na cilju križevega pota Foto: arhiv župnije
med molitvijo križevega pota. Kljub temu se ob nedeljah v postnem času redno zbiramo k tej pobožnosti — če so nam pri tem le naklonjene predvsem vremenske razmere. Letos z nami molijo veroukarji — od najstarejših do najmlajših — in njihove družine. Pred časom so farani iz posameznih vasi postavili »svoje« postaje, vsako leto pa jih za to pobo-
žnost tako obnovijo in osvežijo, da sta postanek in molitev pri njih navdih za nadaljevanje poti. Na ploščadi med obema cerkvicama se pobožnost konča, lep razgled pa ublaži ves vložen napor. Tudi tako se pripravljamo na lepo in doživeto velikonočno praznovanje.
PJ
80 let patra Tarzicija Kolenka
1 /nedeljo, 16. januarja 2022, je pri nedeljski sveti maši V svoj visoki življenjski jubilej praznoval p. Tarzicij Kolenko, zaradi ukrepov sicer nekoliko skromnejše, a vendarle je bilo slavnostno. Ob prazniku so mu njegovi ožji sodelavci v župniji, sorodniki in duhovniki pripravili presenečenje.
Zahvalno mašo je v farni cerkvi sv. Vida v Vidmu daroval p. dr. Igor Salmič, generalni definitor in generalni asistent srednje evropske federacije, ob somaševanju slavljenca p. Tarzicija Kolenka, p. Benjamina Mlakarja, p. Vita Muhiča, provincialnega vikarja p. Slavka Stermška in p. Vladimirja Rufina.
Ob tej priložnosti je slavljenec v imenu župnije in Občine Videm prejel čestitke in zahvale za vse dobro, kar je naredil v domači župniji in občini. V imenu ŽPS in vseh župljanov mu je čestital Marijan Furek, Tonček Horvat v imenu vseh bralcev, Milena Gabrovec pa v imenu cerkvenega mešanega pevskega zbora. Z velikim veseljem in spoštovanjem mu je izrekel voščilo in zahvalo tudi župan Občine Videm Branko Marinič. Prav vsi iz vseh župnijskih skupin so mu podarili prelepe rdeče vrtnice v zahvalo in spoštovanje. Mašo je z ubranim petjem obogatil cerkveni mešani pevski zbor sv. Vida pod vodstvom umetniškega vodje Srečka Zava. Ob koncu maše so pripravili še krajši koncert v čast slavljencu in gostom. Po maši je sledila še manjša zakuska v Domu p. Miha Drevenška, organizacijo pogostitve sta prevzeli Teja Prapotnik in Milena Traper. Dan prej so slavljencu čestitali in pripravili presenečenje tudi člani ŽPS z 80 sladkimi jurčki, ki so bili »nabrani dan prej na Pokljuki«.
Patra Tarzicija še danes mirno vodi njegovo novomašno geslo: To je zmaga, ki premaga svet, naša vera. Krepkost, ki je značilna za slavljenca, je povezana s trudom in bolečinami, ne z enostavnim ali ležernim življenjem, je med drugim povedal p. Igor Salmič v svoji pridigi.
V župnijo sv. Vida je p. Tarzicij prišel službovat leta 2006, in čeprav mora trikrat na teden na dializo, se kot župnik moderator ves čas trudi za napredek župnije. Veliko truda vlaga v živo župnijo, v kateri deluje veliko različnih skupin, ki župnijo poživljajo in jo delajo duhovno mlado. Tako je spodbujal delo že delujočih skupin in ustanovil več novih. Najpomembnejši je zagotovo Frančiškov svetni red za minoritsko župnijo, saj so vanj vključeni najožji sodelavci patrov minoritov. Z velikim veseljem dela v dveh zakonskih skupinah, skrbi za dejav-
Zahvalna maša ob jubileju patra Tarzicija Kolenka Foto: Jože Kozel
no navzočnost vseh preostalih skupin v župniji, je predsednik ŽPS, Župnijske karitas in Gospodarskega sveta in vodja Frančiškove skupine.
Leta 2018 je ob jubileju zlate maše prejel občinsko priznanje častnega občana Občine Videm.
Vedno se je zavzemal za obnovo kulturnih spomenikov in svetišč, predvsem za obnovo cerkve sv. Vida in za postavitev Doma p. Miha Drevenška. Ob njegovem jubileju je izšla tudi knjižica Križev pot na dializi, istega leta pa še zbirka pesmi Ko se pretaka srčna kri. Njegova dela so nastala, ko je bil priklenjen na bolniško posteljo.
Spodbujal in vodil je številna dela pri izboljšavah in obnovah cerkve sv. Vida. Tako so napeljali novo ogrevanje, podaljšali cerkev in pridobili nov kor za pevce, kupili nove orgle, sanirali cerkev z drenažo, kompletno obnovili notranjost cerkve — od elektrifikacije, pleskanja, postavitve novega krstnega kamna do obnove križevega pota in kipov, odkrivali in obnovili so freske v cerkvi, namestili nova vhodna vrata, obnovili sarkofaga in relikvije sv. Donata ter dokončali dela in opremo v Domu p. Miha Drevenška. Veliko zaslug ima tudi za to, da se poslej že slišita nova zvonova pri sv. Vidu. Vse to so vrline in poklic duhovnika, ki ga opravlja z vsem srcem in predanostjo. Pater Tarzicij je vedno znal pogledati na svoje življenje z božjo logiko: Vsako dejanje, četudi storjeno v preizkušnji, trpljenju ali bolezni, ima končni smisel v Bogu in ni nikoli zaman. Tudi pri osemdesetih letih je še vedno neutruden delavec v župniji in vedno išče nove poti, kako nagovarjati ljudi, kako jim oznanjati evangelij in jim kazati pot v odrešenje. Je misijonar današnjega časa v lokalnem okolju, je duhovnik, ki z veseljem in zaupanjem, predvsem pa z načinom življenja oznanja Jezusa in evangelij podobno, kot ga je pred skoraj dva tisoč leti apostol Pavel.
Spoštovani pater Tarzicij,
naj vas Bog obilno blagoslavlja še naprej, naj vam podari predvsem zdravja, vam povrne za vse dosedanje delo in za delo, ki ga boste še opravili v prihodnje. Se mnogim pokažite pravo pot. Bog vas živi, še na mnoga leta!
Zdenka Golub
r
Pater Tarzicij Kolenko: »Delo pomaga, da ne misliš samo na bolezen, ampak si prizadevaš še kaj narediti.«
Obhajali pashalno večerjo
v
^*lani biblične skupine sv. Vida, ki jo vodi p. Jože Petek, V—in nekateri bralci iz videmske župnije so se 23. marca v videmski veroučni učilnici zbrali na prazničnem dogodku - pashalni večerji. Po 10 letih so medse spet povabili prof. dr. Slavka Krajnca, doktorja liturgike na Teološki fakulteti, sicer pa župnika v župniji Prihova pri Slov. Konjicah.
Pashalno večerjo je vodil gost Slavko Krajnc, pred obredom pa je na kratko predstavil njen izvor, pomen in strukturo. Gre namreč za obredno versko dejanje, ki ima natančno določeno zgradbo. Pasha velja za največji starozavezni odrešenjski dogodek — je spomin na rešitev izraelskega ljudstva iz egiptovske sužnosti. Judje so se tega dogodka spominjali z obredom pashalne večerje, ki so jo opravljali v družinskem krogu. Ta obred je obhajal tudi Jezus s svojimi učenci in mu dal s postavitvijo evharistije novo vsebino.
Pashalna večerja je potekala po določeni strukturi, sestavljali so jo štirje deli: predjed, besedno bogoslužje, glavna jed (večerja) in sklep. Med obredom se spijejo tudi štiri t. i. obredne čaše (vina ali grozdnega soka): posvetilna čaša, čaša veselja, čaša blagoslova in čaša odrešenja. Večerja je bila sestavljena iz opresnikov (nekvašenega kruha), pečenega jagnjeta, trdo
Pashalna večerja je bila lepa in doživeta priprava na prihajajoče velikonočne praznike.
kuhanega jajca in grenkih zelišč ter se je zaužila zgolj z rokami, brez jedilnega pribora. Pri tem ima vsako zaužito živilo svoj simbolični pomen. Pred obredom in po njem si je bilo treba obredno umiti roke. Pashalna večerja je potekala v tišini, saj se med večerjo, razen med uživanjem jedi, ne govori.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Večne zaobljube sestre Ive Horvat
1 /minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je 7.
V novembra lani večne zaobljube izrekla frančiškanka Marijina misijonarka sestra Iva Horvat iz Vidma pri Ptuju. Za geslo večnih zaobljub si je izbrala besede, ki jih je zapisal evangelist Janez: Jaz sem pot, resnica in življenje.
Slovesne svete maše in praznovanja so se poleg sester iz Ljubljane in Celja, bratov minoritov in kapucinov ter domačega župnika sv. Vida udeležili tudi sestre iz Poljske, Avstrije in Madžarske, njena družina, prijatelji in tudi nekaj župljanov domače župnije. Praznične sv. maše bi se zagotovo udeležilo še več domačih župljanov, prijateljev in znancev, če ne bi bilo navodil in ukrepov NIJZ.
Mašo je daroval p. Cristian Balint ob somaševanju drugih duhovnikov. Pridigar je bil jezuit p. Miran Žvanut; pridigo je začel v poljščini, nadaljeval v slovenščini, končal pa v angleščini. Tako ni bilo treba prevajati, saj so bile navzoče tudi sestre drugih narodnosti. Po pridigi je s. Iva izrekla večne zaobljube pred Bogom, pred provincialno predstojnico s. Marzeno Dzi-kowsko, pred vsemi drugimi sestrami frančiškankami Marijinimi misijonarkami in pred vsemi navzočimi v cerkvi. Prejela je svečo, kot luč, ki ji bo svetila na poti njenega poslanstva. Bogoslužje so s prelepim petjem obogatile sestre skupaj z bra-
Misijonarka sestra Iva na dan večnih zaobljub
ti kapucini, njihove glasove pa so spremljali klaviature, zvok flavte, kitare, mandoline, kontrabasa in bobna.
Lepo je bilo slišati tudi besede domačega župnika p. Tarzicija Kolenka v uvodu v očenaš, ki je spremljal življenjsko pot in odločitve s. Ive že od otroštva.
Na koncu maše je s. Iva prejela misijonski križ, ki ga prejmejo misijonarke pri svojih večnih zaobljubah. Nato je od generalne predstojnice iz Rima sprejela prvo misijonsko poslan-
stvo, predala ji ga je provincialna predstojnica s. M arzena Dzikowska. Sestra Iva je poslana v misijone v daljno Azijo. V provinci Indonezije bo oznanjevala Kristusa v eni najve-
Sestra Iva v družbi mame in očeta
Svojo redovniško formacijo in pripravo na svoje poslanstvo je opravljala na Poljskem, v Franciji in Ljubljani. Pri sestrah sta jo najbolj navdušili karizma in različnost, saj živijo v mednarodnih skupnostih. Pet let je živela v skupnosti na Poljskem, kjer je delala z otroki iz socialno ogroženih družin. Najprej seje morala naučiti jezika - poljščine.
Sestra Iva je odraščala v župniji sv. Vida, v verni družini z dvema bratoma. Bili so dejavni v župniji. Pri 25 letih seje odločila za redovniško pot. Končala je študij biotehnologije in nato zaprosila za vstop v noviciat. Je naravoslovka, obožuje šport in rada bere.
čjih muslimanskih dežel na svetu, kjer živijo le trije odstotki kristjanov. Pomagala bo sestram v zdravstvu. Tja bo odšla po primernih pripravah. 22. januarja je odšla na Malto, na tečaj angleščine, kjer bo ostala 30 tednov. Potem pride nazaj v Slovenijo, kjer se bo pripravljala na odhod v Indonezijo.
Prelep dan so končali na samostanskem dvorišču, kjer so ob pogostitvi s prigrizkom s. Ivi vsi čestitali ob večnih zaobljubah in ji zaželeli veliko uspeha pri njenem poslanstvu v Indoneziji. Bilo je veselo ob prepevanju sester in bratov kapucinov. Videmčani so ponosni, da imajo v svoji župniji še eno misijonarko, ki bo v svet kot ambasadorka cerkve na Slovenskem ponesla veliko dobrega in bo pomagala v zdravstvu.
Zdenka Golub
V družbi sester na minoritskem dvorišču na Ptuju Foto: arhiv s. Ive Horvat, Zdenka Golub
Otilija Varnica praznovala 90. rojstni dan
1 /Domu upokojencev na Ptuju je V v soboto, 26. marca, svojih 90 pomladi slavila Videmčanka Otilija Varnica. Na praznični dan sta bila v njeni družbi hčerka Nada in sin Božidar, opoldne pa so se jim pridružili še župan Občine Videm Branko Marinič, videmski kaplan p. Klemen Slap-šak, tajnik DU Videm Franci Hliš in predstavnica videmske Karitas Betka Furek.
Župan Marinič je slavljenki čestital za njen visoki življenjski praznik, se ji zahvalil za vsa njena dobra dela in prispevek občini v preteklosti ter predal majhno pozornost in šopek rdečih
vrtnic. Veliko dobrih želja so slavljen-	....	.	. .	.	, , . ,	.
Otilija Varnica je v domu upokojencev praznovala v dobri družbi
ki izrekli tudi drugi prisotni in ji nazdravili ob ljudski pesmi Kol'kor kapljic, tolko let, ko se jim je pridružila tudi slavljenka. V domu upokojencev je gospa Otilija že od leta 2007, ko ji je umrl mož in se je odločila, da bo na jesen življenja v družbi svojih vrstnikov. V Vidmu in okolici se je mnogi še danes spomnijo po tem, da je delala v domačem bifeju pri Bošku. Ob delu je največ materinske ljubezni in pozornosti namenila svojima otrokoma — hčerki Nadi in sinu Božidarju, na katera je še danes zelo ponosna. Gospa Otilija je tudi ponosna babica vnukinji Nataši ter vnukoma Bošku in Marku, trikrat pa je tudi že prababica. V krogu svoje družine je 90. rojstni dan praznovala v nedeljo, 27. marca, in takrat so skupaj tudi nazdravili.
Slavljenki iskreno čestitamo!
Besedilo in foto: TM
Šopek rdečih vrtnic za slavijenkinih 90 let
90. rojstni dan Štefana Predi kaka
v
^"astitljivih 90 let je konec minu-V—lega leta na božični dan, 25. decembra, praznoval Štefan Prediha ka iz Zg. Pristave 44 v KS Sela. Dan kasneje je slavljenec nazdravil v krogu najožje družine v Gostilni Svenšek na Selih, kjer ga je obiskala tudi delegacija iz Občine Videm in župnije sv. Vida.
Danes 90-letni Štefan svoja leta dobra skriva in tudi zdravje mu dobro služi. Živi na svoji domačiji, ki sta jo pred mnogimi leti ustvarila z žal že pokojno ženo Marijo. V zakonu so se jima rodili sinovi Branko, Štefan in Marjan, ki so si ustvarili svoje družine, a k očetu Štefanu se radi vračajo. Danes je slavljenec Štefan že nekajkrat ponosen dedek in
Slavljenec na praznovanju okrogle obletnice v Gostilni Svenšek, kjer se je zbrala dobra družba. Delegaciji iz Občine Videm in župnije so se pridružili tudi Štefanovi sinovi: Branko, Štefan in Marjan.
Slavljencu Štefanu je za njegovih 90 let v imenu lokalne skupnosti čestital župan Branko Marinič.
tudi že pradedek, njegovi potomci pa so z dedkom in pradedkom tudi ponosno praznovali njegovih devetdeset let. Slavljencu je ob rojstnem dnevu izbrane besede namenil župan Občine Videm Branko Marinič, mu izročil tudi darilo občine ter zaželel zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva v okolju, kjer prebiva. Nekaj dobrih želja sta slavljencu namenila tudi videmski podžupan Matjaž Klasinc in občinska svetnica Katja Sven-
šek, ki je čestitala tudi v imenu KS Sela, z dobrimi željami pa so se pridružili še pater Jože Petek, predsednica DU Dole-na Zofka Hebar in zborovodja selskega cerkvenega pevskega zbora Sandi Potočnik. Skupaj so slavljencu tudi zapeli in nazdravili še na mnoga leta.
Slavljencu iskreno čestitamo!
Besedilo in foto: TM
UL

90 let Jožefa Krajnca iz Velikega Okiča
Devetdesetletnik Jožef Krajnc je praznoval v družbi svoje družine in prijateljev. Na skupni fotografiji so se mu pridružili še župan Branko Marinič, pater Jože Petek in Franc Stopajnik, predsednik DU Leskovec, ki so slavljenca presenetili na praznični dan.
xz
^"astitljivih devetdeset let je 24. V—februarja praznoval Jožef Krajnc iz Velikega Okiča 14a. Na ta dan so ga obiskali njegovi najdražji, dva dni kasneje pa so mu pripravili še slavje na Poslančecevi domačiji vVare-ji in tam seje okrog očeta, dedka in pradedka zbrala velika družina. Slavljencu so prišli čestitat tudi videmski župan Branko Marinič, pater Jože Petek in predsednik DU Leskovec Franc Stopajnik.
Župan Branko Marinič je slavljencu namenil veliko dobrih želja.
Slavljenec Jožef se je rodil v Veliki Varnici, nato pa sta si z ženo dom in družino ustvarila v Velikem Okiču, kjer živi še danes. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: hčere Marija, Ljudmila, Brigita in sin Franc. Jožef je danes zelo ponosen
na svojih 13 vnukov, že dvanajstkrat pa je tudi ponosen pradedek.
Pred šestindvajsetimi leti se je z žalostjo poslovil od žene in od takrat skrbi sam zase, saj je še dokaj dobrega zdravja in poln energije. Vse do upokojitve pred dvaintridesetimi leti je bil redno zaposlen, z ženo, ki je doma skrbela za dom in družino, pa sta še pridno delala
na kmetiji in v družinskem vinogradu. Nekatera opravila še danes zmore sam, tudi vinograd ima na skrbi, dobro družbo pa mu delajo kokoši, muce in pes. Slavljencu Jožefu Krajncu iskreno čestitamo ob praznovanju 90. rojstnega dne ter mu želimo trdnega zdravja in veselih dni!
Besedilo in foto: TM
Nasveti za zdravje videmskih gospodinj
1 /našem društvu dosti pozornosti V posvečamo zeliščem, da tako čim bolj poskrbimo za svoje zdravje na naraven način. Zato smo vam pripravili dva nasveta za uporabo čajev v pomladnem času.
KOPRIVA
Ščepec svežih kopriv ali ščepec posušenih prelijemo z 2 dl vrele vode in pustimo stati. Po desetih minutah precedimo. Pomembno je vedeti, da je koprive treba uživati zmerno, saj delujejo odvajalno.
S pomočjo koprive lahko:
—	znižujemo krvni sladkor,
—	lajšamo težave pri revmi, driski in hemoroidih,
—	čistimo kri,
—	urejamo izločanje blata,
—pomagamo pri težavah z ekcemi,
—pomagamo pri obolenju jeter in žolča,
—pomagamo pri virusnih obolenjih,
—pomagamo pri utrujenosti, izčrpanosti, slabokrvnosti idr.
PLJUČNIK
Ponujamo vam recept za pripravo čajne mešanice za pljuča in bronhije.
Potrebujemo:
2 dela pljučnika 2 dela suličastega trpotca 1 del kopriv 1 del njivske preslice
Priprava:
Eno čajno žličko čajne mešanice poparimo z 2,5 dl vrele vode. Pijemo po požirkih skozi ves dan. V enem dnevu popijemo tri čajne skodelice tako pripravljenega čaja. Čaj pijemo grenak ali pa si ga lahko sladimo z medom.
MKČ
Videmčanke pomagajo s pletenimi kapicami
1 /Društvu kmetic občine Videm se počasi prebujamo V po epidemiji in gripoznih obolenjih ter upamo, da s pomladjo med nas prihajata tudi mir in svoboda.
Ob pletenju naših članic se rojeva ideja, kako pomagati otrokom iz Ukrajine. Idej je veliko, vendar so v povojih. K sodelovanju pletenja otroških kapic in nogavic vabimo vsa društva iz občine Videm.
V društvu smo že pregledale minulo poslovanje in sprejele načrte za naše delo v letošnjem letu. Želimo si srečanja na občnem zboru društva.Načrtujemo razstavo Naš vsakdanji kruh, delo na vrtu z zdravilnimi zelišči in posvetitev časa nabiranju čajev, da tako čim bolj poskrbimo za svoje zdravje.
MKČ
Pletene kapice, ki so jih izdelale videmske ustvarjalke.
Foto: arhiv društva
Pobrežanke na druženju ob palačinkah in fraktalni risbi
v
^"lanice Društva žensk Pobrežje smo organizirale ustvarjaIno-družaben večer. Žensko druženje ima svoj čar, če pa hkrati zraven tudi ustvarjamo, je to neprecenljivo. Večer smo začele s pripravo palačink. Zavile smo jih v domačo marmelado, ki smo jo pripravile na prejšnjem druženju, poimenovanem Marmelijada.
Pobrežanke, članice Društva žensk Pobrežje, zbrane na ustvarjal-no-družabnem večeru
Po sladki razvadi smo prisluhnile predstavitvi metode fraktalne risbe. Gre za eno od terapevtskih metod pomoči z umetnostjo (angl. Art therapy). Avtorica omenjene metode samopomoči s t. i. fraktalno risbo je ruska klinična in družinska psihologinja Tanzilija Polujahtova. Valerija Peter, članica društva, je nosilka certifikata 3. stopnje in je znanje, ki ga je pridobila, z veseljem podelila z nami.
Po predstavitvi metode smo članice teorijo preizkusile tudi v
praksi. V škatlo na mizi smo položile barvice, pred nami je bil navaden A4-list. S črnim pisalom smo narisale svoj prvi diagnostični fraktal, spontano risbo z zaprtimi očmi. Temu je sledila izkušnja barvanja, pri čemer smo barvice izbirale z zaprtimi očmi. Iz takšne risbe je mogoče posredovati določeno »vedenje« o notranjosti avtorja risbe.
Zbudile smo kreativnega duha in nastale so prave unikatne pisane umetnine. Fraktalna risba je energijska risba. Metoda fraktalnega barvanja pa ima številne ugodne vplive na počutje. Med drugim ugodno vpliva tudi na povečanje samozavesti, samospoštovanja, komunikacije, motorike, kognitivnih funkcij in še in še. Z risanjem fraktalov odkrivamo svoj notranji svet in se vračamo k sebi.
Članice društva smo druženje končale opolnomočene z novim znanjem in spoznanji.
Andrejka Vidovič
Drevo obilja, umetniški fraktal avtorice Valerije Peter Foto: arhiv društva
Ty
Delo Lancovljank ponovno zaživelo
Predsednica Jožica Maroh (desno) je s cvetlično pozornostjo izrekla dobrodošlico novi članici društva Zdenki Potočnik.
Občni zbor so izkoristile še za dobrodošlico trem novim članicam: Zdenki Potočnik, Heleni Plajnšek in Vesni Svenšek. Drugi del večera je bil namenjen praznovanju ženskih praznikov, ki ju obeležujemo v marcu. Počastile so ga z večerjo za skupno mizo, živo glasbo in cvetlično pozornostjo v spomin na prijeten večer.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
^sprostitvijo ukrepov je zaživelo tudi družabno in dru-«3štveno življenje. Tega so se razveselile tudi članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Ponedeljki so ponovno rezervirani za ročnodelske ustvarjalne delavnice, sodelovale so na čistilni akciji, konec marca izpeljale redni letni občni zbor, v predprazničnem času pa se že udeležujejo različnih razstav.
Po dveh letih premora so 26. marca v dvorani vaškega doma Lancova vas spet sklicale redni letni občni zbor in v svoji družbi gostile tudi goste, med njimi podžupana Občine Videm Matjaža Klasinca, poslanko DZ RS Suzano Lep Simenko, občinskega svetnika Jožeta Klinca, predstavnike domače krajevne skupnosti ter društev iz vasi in prijateljskih društev žena.
Delo prizadevnih članic so na občnem zboru pohvalili tudi gostje, med njimi tudi podžupan Občine Videm Matjaž Klasinc.
Pozdravni nagovor je pripadel predsednici Jožici Maroh. V nadaljevanju je predstavila dejavnosti društva v preteklem letu in med drugim spomnila na zelo odmevno razstavo ročnih del in potic, ki je požela veliko zanimanja javnosti. Lepi spomini ostajajo tudi na vsa druženja in delavnice, nekaj teh so v letu 2021 vendarle izpeljale. Tudi za letošnje leto so si v lancovovaškem društvu žena in deklet zadale bogat načrt dela. Od marca naprej ob ponedeljkih že potekajo tedenske ustvarjalne delavnice za junijsko razstavo Praznik na vasi v Lancovi vasi, v začetku aprila pa so se udeležile tudi razstave »nevenečega cvetja« na Pragerskem. Marohova je še povedala, da bodo še naprej aktivno sodelovale na vseh občinskih in farnih dogodkih, ob tem pa izpeljale še nekaj izobraževalnih, rekreativnih in družabnih dogodkov. Med temi so tudi tradicionalni pohod 2. maja na Ptujsko Goro, julijski pohod Rogla—Lovrenška jezera, avgustovski kopalni dan v Izoli, srčno pa tudi upajo, da bodo novembra lahko ponovno izpeljale zanimiv meddruštveni turnir v igri človek, ne jezi se.
Lancovljanke so z veseljem spletle zelene vence za okrasitev novih zvonov za namen posvetitve.
Ustanovljeno novo Društvo upokojencev Tržeč
HNolgo je vela ideja o ustanovitvi društva upokojencev, Lzki bi vključevalo upokojence iz KS Lancova vas in KS Tržeč ter drugih delov naše občine in Slovenije. Manj kot dva meseca sta bila potrebna, da seje iniciativni predlog prelil v ustanovitev Društva upokojencevTržec.
Cilji delovanja društva:
—	področje uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
—	izboljšanje gmotnega in socialnega položaja starejših,
—	izboljšanje kakovosti življenja starejših v vseh okoljih,
—	izboljšanje medgeneracijskega sožitja,
—	preprečevanje družbene izključenosti starejših,
—	preprečevanje vseh oblik nasilja in diskriminacije starejših,
—	sodelovanje z organi in organizacijami, ki prispevajo k višji kakovosti življenja starejših,
—	izgradnja aktivnega državljanstva starejših in krepitev njihovega vključevanja v vse oblike družbenega dialoga in soodločanja, ki naj v čim večji meri izkorišča njihove delovne in življenjske izkušnje ter znanja,
—	spodbujanje medsebojne pomoči starejših, skrb za promocijo zdravja starejših, aktivnega staranja in vseživljenjskega učenja.
Spoštovani upokojenci, vabljeni v naše društvo, izpolnite svoja pričakovanja in postanite aktivni državljan v tretjem življenjskem obdobju.
Mag. Ivan Božičko,
predsednik DU Tržeč
Praznično voščilo Društva upokojencevTržec
Spoštovane članice društev upokojencev in občanke Občine Videm!
Vse dobro ob nedavnem dnevu žena in materinskem dnevu. Občankam in občanom pa želimo mirne in prijetne velikonočne praznike v krogu družine.
DU Tržeč
Foto: I. Božičko
V DU Videm veseli novih druženj
pravijo, da kurenti preganjajo zimo. Letos jim tega ni bilo treba početi, saj prave zime ni bilo. Zvončki in druge času primerne cvetlice so zacveteli, z veseljem smo pričakali pomlad. Pravijo tudi, da po vsakem dežju posije sonce, in tokrat je posijalo z upanjem, da koronavirus počasi odhaja, k nam pa prihaja normalno življenje.
V DU Videm združujemo upokojence z namenom, da jim nudimo druženje. Upamo, da bo načrt aktivnosti v tem letu izpolnjen. Načrt dela zajema tudi zbor članov DU Videm, ki bo predvidoma v prvi polovici leta in bo pomemben za društvo, saj se predvideva sprememba
Videmski upokojenci so lep pomladni dan izkoristili za pohod.
vodstva. Program aktivnosti je obsežen, Med posebej prijetne dogodke v dru-da pa bo izveden, se moramo zahvaliti štvu spada tudi obisk naših članov ob Občini Videm in našemu članstvu za praznovanju 90. rojstnega dne. Letos finančni prispevek.	imamo šest slavljenk in slavljenca. Pred
Na obisku pri dolgoletni članici DU Videm Mariji Sekelšek, ki je praznovala 90. rojstni dan. V imenu DU Videm jo je v Domu upokojencev Ptuj obiskal, ji čestital in skromno obdaril tajnik društva Franci Hliš. Foto: arhiv DU Videm
kratkim sem v Domu upokojencev Ptuj z malo zamude obiskal slavljenko Marijo Sekelšek. Slavljenki še enkrat iskreno čestitamo. Pridejo pa tudi žalostni trenutki, saj so se v teh dveh zimskih mesecih za vedno poslovili en član in tri članice. Pogrešali vas bomo, dragi naši člani, še posebej članico UO DU Videm Katico Krajnc. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Na našem seznamu članstva smo zabeležili tri prestope v novoustanovljeno Društvo upokojencev Tržeč. Želimo jim veliko zadovoljstva. Našim članicam in članom pa obljubljamo, da jih bomo o vseh dogodkih pravočasno obveščali.
PRAZNIČNO VOŠČILO
»Le veselje naj nam velika noč prinaša, z njim pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir. Lučka božja v srcih nikdar naj ne ugaša, naj bo vsem nam sočutja do sočloveka vir.« Vsem želimo prijetne velikonočne praznike!
Franci Hliš, tajnik DU Videm
23. občni zbor DU Sela
1 /marcu so se na rednem občnem V zboru v kulturni dvorani Sela srečali člani Društva upokojencev Sela.
Po zadnjih podatkih jih je v društvo včlanjenih 116, v svoje vrste pa so letos sprejeli spet nekaj novih članov.
Ti so prejeli člansko izkaznico in se seznanili z načrti društva v letu 2022.
Tilika Vidovič, predsednica DU Sela, je na zboru članstva predstavila poročilo o delu od lani do letos, ko upokojenci niso mirovali, le prilagajali so se ukrepom in navodilom, tako kot v vseh drugih društvih. Skozi leto so se dobivali na sestankih, razveselili so se novih društvenih prostorov, obnovljene pisarne v prostorih gasilskega doma, skupaj so kolesarili, kegljali, obujali stare kmečke običaje in se ob praznikih z obiskom spomnili tudi na najstarejše člane in tiste, ki jim zdravje ne služi najbolje. Tudi za letošnje leto imajo veliko načrtov, je poudarila Vidovičeva, v ospredju bodo skupna druženja, športne aktivnosti, obiski starejših in bolnih, sodelovanje v projektu Starejši za starejše, ekipi
Nekateri novi člani DU Sela, ki so na občnem zboru že prejeli članske izkaznice.
NOVI ČLANI DU SELA LANI IN LETOS
Na delovnem srečanju so novi člani DU Sela, ki so se vključili v društvo lani in letos, postali: Ivan Flinčec, Verena in Zvonko Mikša, Branko Krajnc, Janko Lorbek, Jože Petek, Danica Viličnjak, Marjan Murko, Stefan Lesjak, Anton Podgoršek, Marjan Kramer, Ivan Gojkošek, Marica in Franc Podgoršek, Nada in Andrej Bukvič. Čestitamo!
Selške upokojence je na zboru članov nagovoril Viktor Kokol, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj.
DU Sela pa se že aktivno pripravljata na novo ligaško kegljaško ligo.
Na zboru članov so selski upokojenci prisluhnili tudi nagovoru Viktorja Kokola, predsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj. Upokojence je seznanil z nekaterimi aktualnejšimi temami in težavami, s katerimi se nasploh srečujejo slovenski upokojenci. Za uspešno delo in dobro sodelovanje sta članom DU Sela čestitala Katja Sven-šek, svetnica Občine Videm, in Dejan Tramšek, občinski svetnik in predsednik KS Sela.
Besedilo in foto: TM
V selski kulturni dvorani zbrani na rednem občnem zboru DU Sela
Dolenski upokojenci spomladi z novimi aktivnostmi
K larava se počasi prebuja, dnevi so vse daljši. Izkori-I Mstimo lepe dni in ure za delovne aktivnosti na dvorišču, vrtu ali vikendu. Vzemimo si čas tudi za vsakodnevni sprehod ali organizirano vadbo in si z aktivnim druženjem popestrimo svoj vsakdan.
V društvu trenutno ne izvajamo veliko aktivnosti. Redno skrbimo za medosebno pomoč s stiki po telefonu ah varnimi obiski največ na prostem, pobiramo letno članarino in vpisujemo nove člane. Upravni odbor pripravlja poročila o delu in vse potrebno za izvedbo skupščine, katere izvedba nam morda celo uspe v marcu ali aprilu.
Ob odličnem sodelovanju s KS Dolena se pripravljamo na obsežno delovno akcijo. Povečali bomo obstoječi vinograd — brajde ob domu krajanov, ki so nam v celoti zaupane v skrbništvo. Ob lani izgrajeni večnamenski ploščadi bomo posadili okrog 50 novih trsov in brajde tudi podaljšali. Trte še izbiramo, material za postavitev brajd pa smo že pridobili. Sodelovali bomo tudi s krajani in člani drugih društev pri postavitvi prireditvenega kozolca.
in
Člani DU Dolena so opravili rez na brajdah. Foto: Slavica Vek
Na pomlad začenjamo redno vadbo kegljanja in druga rekreativna druženja članov. Člane bomo prek poverjenikov obveščali o vseh aktivnostih.
FL
H fiHi	--- Stran 45 ZZ
Dobro vzdušje tudi v DU Leskovec
Qotem ko so se ukrepi sprostili, so se tudi v DU Leskovec začela druženja, pestro pa je tudi že na kegljišču, kjer ekipe pridno vadijo. Člani DU Leskovec so se na občnem zboru zbrali 2. aprila in pregledali delo od lani do letos ter predstavili delovne načrte in načrtovane aktivnosti.
Kot je povedal predsednik DU Leskovec Franc Stopajnik, prvi izlet načrtujejo v začetku maja, drugega pa v poletnih mesecih. V svoje vrste vabijo nove člane, ki pa morajo najprej poravnati članarino, da pridobijo društveno izkaznico. Čez vse leto vsakega dvajsetega v mesecu organizirajo tudi pohod, in sicer se vsakič ob 16. uri zberejo pri društvenih prostorih. »Pridite, lepo bo in ne bo vam žal, saj so naša druženja zelo prijetna,« je dejal Stopajnik in povabil na priložnostna druženja v Leskovec.
TM
Leskovški kegljači, člani DU Leskovec, že pridno vadijo na svojem kegljišču. Foto: TM
Kako zanimivo - malo čez d
"To že vrsto let spoznavajo in doživljajo člani in člani-I ce Društva upokojenih pedagoških delavcev (DUPD) Ptuj. Članstvu je ponujeno druženje na izletih po Sloveniji, vsak drugi četrtek v mesecu pa je namenjen tistim, ki si radi ogledujejo svet z »nogami« - pohodnikom.
Lanski drugi oktobrski četrtek smo združili oboje in doživeli čudovit dan za vseh 54 udeležencev. Pripravil nam ga je naš član — nekdanji videmski ravnatelj Franjo Levstik.
Zbrali smo se v središču Vidma pri Ptuju in se nato peš podali do bližnje cerkvice sv. Janža na hribu nad Dravinjo. Pater Tar-zicij Kolenko nas je popeljal skozi njeno zanimivo zgodovino. Marsikdo med poslušalci je bil presenečen, ko je slišal, da cerkvica sodi med tri najstarejše na Slovenskem. Večina pozna rotundi sv. Janeza Krstnika na Muti in sv. Nikolaja v Selu v Prekmurju, tega bisera »malo čez domači prag« pa ne.
Peš smo se vrnili pred farno cerkev sv. Vida. Zgodovinska tragedija, ki je doletela videmske romarje na Donački gori leta 1741, vrezana na vhodna vrata, nagovori poslušalca ob vstopu. Pater Tarzicij nas je popeljal v notranjost, kjer na zanimiv način pritegujejo pozornost prisotnih oltarji, kipi, slike in še posebej relikvije sv. Donata v stranski kapeli.
Nato smo obiskali še bližnjo občinsko Vidovo klet. Najprej nas je z »dobrodošlico« pozdravila prijazna domačinka, nato pa nas je sprejel župan Branko Marinič z mladim pomočnikom. Kakšno doživetje — vstopiti v tako zanimiv prostor! Takoj smo se zagledali v lično razstavljene steklenice vin najboljših haloških vinarjev. Naš član, priznani poznavalec vin gospod Zadravec, je smel izbrati vino za poskušnjo. Izbral je
Županov pozdrav pred Vidovo kletjo. Foto: Marija Šumandl
vino mladega vinarja Gorjupa. Ob tem je župan pripovedoval o dogajanjih v preteklosti in tistih, ki so v teku. V Videm se bo še vredno vrniti.
Na naših srečanjih se vedno spomnimo tistih članov društva, ki imajo ta mesec rojstni dan. Tokrat so bili še posebej presenečeni, saj so dobili vsak svojo buteljko. Dan se je nadaljeval z druženjem ob kavici pred gostilno Pri treh lipah in se končal v Šturmovcih v Ribogojnici Hrga. Kar nekaj pohodnikov se je odločilo, da bo razdaljo do tja prehodilo peš. Za nas so se že cvrle postrvi. Ribe, da te kap! Komaj so imele prostor na krožniku, zraven pa krompirjeva solata in pijača. Manjkala nista niti mošt in po haloško pečen kostanj. Klepet na toplem jesenskem soncu je še kako prijal.
Naj še kdo reče, da nekdanji učitelji, ki smo si dolga leta služili kruh z delom z mladimi, ne znamo poskrbeti za kakovostno preživljanje našega časa.
Vera Golob
Antonija Kaučevič ima svojo pesniško zbirko
IZar nekaj let je moralo preteči, da je ideja o pesniški l\zbirki ljubiteljske pesnice Antonije Kaučevič iz Bari-slovcev uresničena. Za to prijetno presenečenje je poskrbel vnuk Davorin Horvat, ki je zbral babičine avtorske pesmi in uredil pesniško zbirko z naslovom Življenjska pot, spomini v poeziji.
Antoniji Kaučevič sta prve izvode pesmarice predala župan Branko Marinič in predsednik KD Sela Stanko Orovič.
Kaučevičeva je bila že od mladosti aktivna v različnih pevskih sestavih, je ustanoviteljica in vodja ljudskih pevk KD Sela, zadnja leta pa je tudi pevka v cerkvenem pevskem zboru sv. Družine na Selih. Kot aktivna članica Društva upokojencev Sela skrbi tudi za to, da je med upokojenci prisotno kulturno udejstvovanje. Ob prepevanju pa Antonija ljubiteljsko zapisuje besedila svojih pesmi in te so zdaj tudi zbrane v posebni zbirki. Najbolj poznane Antonije pesmi so Življenjska pot, Naša vas in Za mamin praznik, prepevajo jih tudi selske pevke ljudskih pesmi. Za prizadevno delo v ljubiteljski kulturi je Antonija prejela že veliko priznanj in zahval, nazadnje
Pesem je lepo zvenela tudi v družbi pevk ljudskih pesmi KD Sela, kjer je Antonija Kaučevič zraven že od vsega začetka.
Pesniška zbirka je izšla pod okriljem Kulturnega društva Sela, ki ga vodi predsednik Stanko Orovič, z navdušenjem pa sojo sprejeli tudi v vodstvu Občine Videm, saj je pesnici na slovesnem dogodku čestital župan Branko Marinič. Za njena dobra dela in ubrano petje seji je zahvalil tudi p. Jože Petek.
pomembno priznanje Krajevne skupnosti Sela za življenjsko delo na področju kulturne dejavnosti, za več kot 60 let petja v raznih pevskih sestavih.
PRESENEČENJE OB PREDSTAVITVI PESNIŠKE ZBIRKE
V selski kulturni dvorani je bil 18. februarja slavnostni dogodek, na katerem so Kaučevičevo njeni domači, prijatelji in gostje presenetili ob slavnostni predstavitvi pesniške zbirke. V
Ljubezen do petja in pisanja pesmi babico Antonijo spremljala že od mladosti. Vnuk Davorin Horvat je to dobro vedel, zato je bila Mami, babici, prababici in dragi sorodnici so ob izdaji pesniške izdaja pesniške zbirke zanj poseben izziv.	zbirke čestitali vsi njeni najbližji in jo lepo presenetili.
njej je zbranih 14 pesmi Antonije Kaučevič, v katerih se odraža življenje v njenem domačem kraju, prepletajo se letni časi, narava, jubileji in obletnice, praznovanja, običaji na vasi in še kaj, kar je Antonija lepo zlila v pesem.
Antonija se je vsem zbranim v selski dvorani zahvalila za prijeten dogodek in presenečenje, vnuku Davorinu in vsej družini pa za pesmarico, o kateri je nekoč le razmišljala in si jo po tihem tudi želela. Kulturni večer so s pesmijo obogatili pevci
Stati inu obstati
O esede Primoža Trubarja (1508-1586), zapisane v Kate-Dkizmu (1550), so brezčasni klic k pokončni, etični in vztrajni drži posameznika ter družbe.
Monografija Stati inu obstati predstavlja prvih petdeset slovenskih knjig, nastalih med letoma 1550 in 1603. Gre za katekizme, abecednike, prevode svetopisemskih besedil, pridige in postile ter pesmarice. Predstavljene so knjige, ki so utemeljile slovenski jezik, slovensko književnost, to so knjige, s katerimi se Slovenci identificiramo in postavljamo ob bok drugim evropskim narodom.
Avtor tega preglednega dela je dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar. Dr. Ahačič je zbral vse dotedanje podatke o knjigah slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in jih dopolnil z novimi ugotovitvami in spoznanji, do katerih je prišel na osnovi študije virov. Podal je celovit vpogled v dogajanje tistega časa, prav tako se je posvetil življenjepisu avtorjev. Uspelo mu je odkriti veliko zanimivosti, še več, ob pregledu digitaliziranih izvirnikov po različnih evropskih knjižnicah in arhivih je naletel na 20 novoevidentiranih izvodov slovenskih knjig.
Naj navedem nekaj zanimivosti. Dr. Ahačič je našel še dva izvoda evangelija sv. Matevža Primoža Trubarja iz leta 1555. To je prva svetopisemska knjiga, prevedena v slovenščino, in tretja slovenska knjiga. Skupaj imamo tako ohranjenih pet izvodov. Ste vedeli, da je Trubarjev Katekizem iz leta 1550 ohranjen v samo enem izvodu, iz leta 1555 pa v dveh? Avtor je odkril tudi knjigo Jesus Sirah iz leta 1575, ki jo je prevedel Jurij Dalmatin. Knjiga je bila v prvih krščanskih skupnostih zelo priljubljena, sestavljajo jo modri izreki, nasveti in navodila, hvalospevi in molitve ter je prvo delo, natisnjeno v Ljubljani in na Slovenskem. Leta 1575 jo je natisnil Janž Mandelc, prvi tiskar v Ljubljani in na naših tleh. Slednji je bil še en izmed naprednih mož 16. stoletja, saj je tudi sam spodbujal pisanje določenih knjig v slovenščini, hkrati pa je bil dober tiskar.
Vsaka predstavljena knjiga je novo poglavje v monografiji. Podana je kratka vsebina knjige, podatek o tem, v koliko izvodih je izšla, kakšen je bil njen format in obseg, v katerih knjižnicah je hranjena. Avtor je povzel okoliščine nastajanja posamezne knjige, kako so izhajale, s kakšnimi težavami so se
Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Družine, ki ga vodi Sandi Potočnik, in Antoniji med drugim zapeli: »Bog živi našo Tončko!« Zapeli sta tudi pevka Anita Kralj in Antonijina pravnukinja Teja, z Antonijo pa so zapele tudi njene prijateljice, pevke ljudskih pesmi s Sel, ki so se po dolgem času zbrale za ta slavnostni dogodek.
Besedilo in foto: TM
V monografiji je na poljuden, vendar še vedno znanstven način predstavljeno vse, kar je odkritega o prvih slovenskih knjigah, nastalih v 16. stoletju. Bibliofilska izdaja je izšla v nakladi 300 izvodov, je ročno vezana v usnje in ima zlato obrezo. Knjigo je možno videti v Domoznanskem oddelku.
Foto: A. Zavrnik
spopadali avtorji, kako so zbirali denar za izdajo. Predstavljenih je 19 ustvarjalcev, kot so: Primož Trubar, Sebastijan Krelj (1538—1567), Jurij Dalmatin (ok. 1547—1589), Adam Bohorič (1524—1601/1602) in Hieronim Megiser (1554/1555— 1619).
Dragoceno monografijo je izdala Cankarjeva založba in je izšla v samo 300 izvodih. Urednik je bil dr. Aljoša Harlamov, ki pravi, da gre za delo, ki dokazuje, da je bila slovenščina, v kateri so pisali protestantski pisci 16. stoletja, kompleksen in estetsko dodelan jezik. Monografija ima več 400 fotografij, katerih avtorja sta Tomo Jeseničnik in Klemen Kunaver. Velikost knjige je 31 x 40 cm, je ročno vezana v usnje in ima zlato obrezo.
Nanizanih je zgolj nekaj drobcev, vas, spoštovani bralke in bralci, pa vabimo, da jo vzamete v roke in se prepričate o izjemnem delu slovenskih protestantov. Monografijo hranimo v Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča.
Vir: Ahačič, K. (2021). Stati inu obstati. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Stati inu obstati. Mladinska knjiga: https://www.mladinska--knjiga.si/statiinuobstati (pridobljeno 10. 1. 2022).
Darja Plajnšek
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Pustovanje v Vrtcu Videm
ustni mesec je za nami, mi pa smo bogatejši za še več spominov, dogodivščin in lepih trenutkov. Vrtec smo odeli v živahne pustne barve. Otroci vseh skupin so v tem času spoznavali tradicionalne in netradicionalne pustne maske ter jih tudi izdelovali s pomočjo vzgojiteljic in vzgojitelja. Nastale so naslednje maske: koranti (pernati in rogati), picek, melika in kapa oračev. V zadnjem tednu pusta smo pripravili pustno razstavo, na kateri ste si lahko maske ogledali od blizu in se hkrati seznanili z njihovo tradicijo. Preizkusili smo se tudi v vlogi pokača. Ugotovili smo, da je to precej zahtevno.
V pustnem času smo imeli tudi prav poseben obisk. Obiskali so nas rogati koranti in nam pričarali pravo pustno vzdušje. Pričakali smo jih na igrišču, in ko smo iz daljave slišali zvok zvoncev, smo bili v še večjem pričakovanju. Na igrišču so malo zaplesali, »zružli« in se z nami rokovali. Od blizu smo si lahko pogledali njihove zvonce, kožuh, ježevko in kapo. Med njimi so bili tudi otroci iz našega vrtca. V tednu pred pustnim torkom smo si od blizu pogledali korantovi kapi (pernato in rogato), pokačev bič, kopje kopjaša, mehke in ruše ter si na posnetkih pogledali vse te like. Nekatere maske smo si tudi nadeli. V petek smo si priredili pustno rajanje, kjer ni manjkalo smeha, plesa, petja in živahnega vzdušja.
Mateja Golob,
vzgojiteljica
Slovenski kulturni praznik v Vrtcu Videm
K lasi otroci, tako najmlajši kot najstarejši, že vedo, kaj I je kultura. To, da so prijazni, da pomagajo prijatelju, da zapojejo s prijatelji ali zaigrajo na glasbilo ... V našem vrtcu vsako leto obeležimo kulturni praznik, Prešernov dan.
V raziskovalnem duhu so otroci spoznavali Franceta Prešerna in vse zanimivosti o njem. Spoznali so njegov vzdevek, doktor Fig, in tudi, da je napisal našo himno. Napisal jo je s peresom in tušem, pisati na tak način pa je prav zabavno. Čeprav to leto zaradi ukrepov ni bilo možno izvesti skupnega druženja oddelkov, smo v nastali situaciji poiskali drugo rešitev. Vzgo-
jiteljica Barbara Murko je v preobleki in v vlogi Franceta Prešerna razveselila otroke po oddelkih, jim prebrala pravljico ter jim razdelila suhe fige. Tako smo v Vrtcu Videm s prijaznostjo, radostjo, sočutjem in srčnimi dejanji presegli takratno omejitev druženja in se imeli zelo lepo.
Valentina Jurko,
vzgojiteljica
Pustni sprevod po Selih
Pust je čas, ko različni pustni liki oživijo. S svojo razigranostjo in norčavostjo ter s pesmijo in plesom odganjajo zimo. Tudi pri nas v enoti vrtca Sela je bilo veselo. Otroci so v vrtec prišli
zamaskirani. Že zjutraj se je začelo veselo pustno rajanje, nato pa smo se odpravili na pustni sprevod v kraju Sela.
Enota vrtca Sela
Koranti in ruša v Vrtcu Leskovec
V pustnem času so otroke v Vrtcu Leskovec obiskali člani Etnografskega društva koranti in ruša Leskovec. V vrtcu smo spoznavali različne pustne like, med njimi tudi koranta in rušo. Otroci so bili navdušeni, ko so izvedeli, da jih bodo koranti in ruša obiskali v vrtcu.
Korantom iz Leskovca se zahvaljujemo, da so nam pričarali pustno vzdušje.
Brigita Plohl
Otroke v leskovškem vrtcu so obiskali pustni liki. Foto: arhiv vrtca
Pustni sprehod po vasi
Koranti, hudiček in pokači so se vso pot trudili, da so opozorili nase. Povedali so, da so se pošteno namučili. Učenci so ponosno predstavljali svoje maske, domačini pa so bili veseli razigranih pustnih likov. Sladki bombončki, ki so jih dobili v dar, so z največjo slastjo polzeli po grlih.
Vidimo, da smo bili uspešni. Maske so pregnale zimo, saj v deželo prihaja pomlad.
Claudia B. Mihelič
Pustne maske na OŠ Sela so se podale na sprehod po vasi. Foto: arhiv šole
ESET zimski dan
1 /ponedeljek, 7. marca, smo se z V nagrajenci natečaja Varni na spletu, ki je potekal v sklopu akcije »ESET zimski dan«, odpravili na Gorenjsko, kjer smo na smučišču Rudno doživeli čudoviti dan.
Učenci so se učili deskanja na snegu s slovenskim olimpijskim asom Žanom Koširjem in sankali z nekdanjim smučarskim skakalcem Robertom Kranjcem. V zimskih radostih so se nam pridružili tudi nagrajenci OŠ Olge Meglič s Ptuja.
Marko Kunčnik,
mentor nagrajencev
Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja
Voda - vir življenja ali le zmešane molekule?
1 /oda vsakemu pomeni nekaj ... Za nekatere je nepre-V cenljiv zaklad, za druge tisto, kar priteče iz odprte pipe, za vse vir življenja, spet s posebnega zornega kota samo zmešane molekule vodika in kisika, lahko je vir dobička ali razlog za smrt, dar matere narave ali tisto, kar poplavi dom in ti vzame vse, kar imaš. Vsekakor pa je to nekaj mogočnega. Nekaj, kar je treba ohranjati. A tega se vsi ne zavedamo. Zavedajo se predvsem tisti, ki je nimajo. Za le-te so posledice žal še predobro vidne.
A kako ta problem rešiti? Odgovore sicer poznamo. Treba je zapirati vodo med umivanjem zob, se na hitro tuširati, uporabljati stroj za pranje posode ... Pa so ti načini res vse, kar lahko naredimo? Kaj pa stranišča, kjer lahko rečemo, da v nič steče šest do devet litrov pitne vode. To je zaklad, za katerega bi nekateri na svetu dah vse, kar imajo. Pa onesnaževanje ... Vode po vsem svetu so že onesnažene. Nekatere opazneje, druge z očesu nevidno mikroplastiko. Od kod torej čista voda iz pipe? Ali je res tako čista? Seveda ne! Dandanes že tudi voda iz pipe vsebuje delčke mikroplastike. Tako lahko ugotovimo, da tudi pretirana uporaba plastike v zadnjih letih vpliva na pitnost vode. Se en zanimiv način porabe vode je tekstilna industrija. Le redkokdo ve, da se kosi blaga v večjih tovarnah režejo z močnimi tankimi curki pitne vode. Zakaj in od kod ta ideja? Odgovor je v denarju. Ta voda, ki se za rezanje blaga uporablja v primerjavi z delovno silo, ki jo tovarna potrebuje za rezanje s škarjami ali drugimi stroji, je relativno poceni.
Vendar se takšnim informacijam v večini prepreči prihod v javnost. Ta nesprejemljivi način porabe vode se nadaljuje brez vsakršne seznanjenosti javnosti in posledično brez ukrepanja. To je treba popraviti. A kako? Najprej bi vsi pomislili, da tega ne znamo, ne zmoremo. Povedala vam bom, kako. Odgovor se skriva v pregovoru: »V slogi je moč.« Pa vzemimo za primer velike »napade« kobilic v starem Egiptu. Takrat je bila invazija jate kobilic, ki je pokončala vse pred sabo. Tudi živali. Pa bi to uspelo eni sami kobilici? Odgovor poznate.
Ja, kaj bomo sedaj naredili? Dan ali dva varčevali z vodo, nato pa na vse skupaj pozabili? Ali se bomo s tako velikim problemom soočili? Ali bomo ukrepali, ko bomo sami v težavah? Takrat bo prepozno. Ko si tam, si tam. Ni poti nazaj. Torej, si bomo upali spregledati ali si bomo še naprej zatiskali oči?
Rebeka Murko, 8. a
Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja
Pojdimo na sprehod ...
1 /oda je zame eno največjih bogastev, čeprav jo veli-V kokrat premalo cenimo. Zdi se nam samoumevna, a enkrat nam je lahko zmanjka in s tem zmanjša možnost za preživetje tako ljudi kot živali in rastlin. Vsi imamo pravico do pitne vode, a z izkoriščanjem jo lahko izgubimo.
Prve sledi javne oskrbe s pitno vodo segajo že nekaj stoletij nazaj. Danes se z oskrbo ukvarja že veliko organizacij, prostovoljcev, društev ... Želim si, da bi bilo tega čedalje več, saj imajo nekatere države že zdaj veliko stisko. Med najbolj rizičnimi so Katar, Libija, Indija, Pakistan ... Izmed 17 držav z najvišjim tveganjem jih kar 12 leži v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kar je po mojem mnenju zastrašujoče, saj ne moremo vedeti, kdaj smo lahko na vrsti mi.
Katja Ovčar, 7. a
8wo mIheh. , a a
Veliko ljudi je o vodi slabo izobraženih, ne zavedajo se, kako pomembna je, kakšna je njena vloga, kakšne so posledice smetenja in tako dalje. Menim, da bi se o tem morah tako doma kot v šoli več pogovarjati.
Za našo prihodnost pa ni pomembna le voda, ampak vsa narava okoli nas. Lepše kot bomo z njo ravnali, manj smeti kot bomo odvrgli na tla namesto v koš, manj dreves in drugih rastlin kot bomo posekali ali uničili, boljša bo naša prihodnost, saj se bomo lahko sprostili in odšli na sprehod v lepo in čisto naravo. S tem pa ne poskrbimo le za našo prihodnost, ampak tudi za prihodnost naših prednikov, vseh drugih živih bitij ... Ce bi vsi stopili skupaj, bi nam lahko uspelo in bi tudi območja skoraj brez vode in z onesnaženim okoljem na novo zaživela. A uspe nam lahko, če se bo večina strinjala, varčevala z vodo, smeti vrgla v koš, za krajše razdalje pa uporabila kolo ali šla peš ... Začeti moramo čim prej, ker drugače je lahko prepozno.
Kitajski pregovor nam pove, da vrednosti vode ne poznamo, dokler se vodnjak ne posuši, zato srčno upam, da bom v svoji prihodnosti živela v lepem in čistem okolju in da bo tako povsod.
Pia Krajnc, 8. a
Prireditev ob materinskem dnevu
Po dveh letih premora od prireditev in druženj nam je letos vendarle uspelo pripraviti prireditev ob materinskem dnevu. Tema nastopa je bil cirkus. Otroci so se prelevili v cirkusante, telovadce, klovne, krotilce in Živah. Ob vsem tem pa so tudi čarali zajce, se igrali z baloni in napovedovali prihodnost. Ker je bilo še vedno treba upoštevati ukrepe, smo se odločili, da nastope otrok posnamemo. Sedaj so stopile v veljavo spre-
membe, ki so nas zelo razveselile. Ukrepi so se sprostili, kar nam je omogočilo, da posnetek nastopov pogledamo skupaj s starši in z otroki v naših igralnicah, se posladkamo in poklepetamo. Otroci so za starše pripravili darilca ob praznikih v marcu.
Karmen Auer,
vzgojiteljica
H SSfj	Stran 53 H
Na kvizu Male sive celice med 16 najboljših
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju iz matematike, logike, poznavanja kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
V septembru smo najprej prek spleta reševali kviz. Uvrstili smo se med osem najboljših v naši regiji, nato smo se pomerili še na ustnem delu tekmovanja. V studijsko oddajo smo se po opravljenem ustnem delu uvrstili med štiri najboljše zmagovalne ekipe. Ker pa nismo kar tako, sta se v letošnje štiri zmagovalne ekipe uvrstili kar dve ekipi naše šole. Ekipo matične šole so sestavljali: Miha Belšak, Hana Jeromel in Rene Kolednik, ekipo podružnične šole Leskovec pa Jakob Sulek, Mar-sel Jelen in Spela Franc.
Tekmovanje se je za nas končalo z osmino finala. Naši učenci so se izmed 278 ekip uvrstili med 16 najboljših v vsej Sloveniji, kar je tudi odličen uspeh. Na snemanjih so pridobili neprecenljive izkušnje, samozavest in znanje. Pri tem so jim pomagali navijači, ki so zanje navijali in jim pomagali pri igri Labirint, kjer sta bili obe naši ekipi nepremagljivi. Navijali so prek Zooma in tudi zanje je bil kviz zanimiva izkušnja.
Potovanje z vlakom
(doživljajski spis)
Nekega dne me je babica vprašala, ali gremo z dedkom v Ljubljano. Odpravili bi se z vlakom. Vprašal sem še Tima in Lino, ki sta rekla, da bi šla. Pripravili smo se in se odpravili na železniško postajo.
Medtem ko smo čakali na vlak, je babi kupila vozovnice. Nato je prišel. Prvič sem se peljal z vlakom. Najprej smo se igrali gluhi telefon. Naenkrat sem postal zaspan. Tudi Tim in Lina sta zaspala. Medtem sta dedi in babi reševala križanke in se pogovarjala. Po dolgi vožnji smo končno prišli v Ljubljano. Izstopili smo in bili smo lačni. Sli smo v restavracijo. Jaz sem si naročil riž in pohano meso. Ko smo se najedli, smo šli na ljubljanske ulice. Med potjo smo videli veliko lučk, ki so bile zelo različne. Dolgo smo hodili in jih gledali.
Nato smo prišli v središče Ljubljane. Videli smo Prešernov kip, zato se ta trg imenuje Prešernov trg. Kip je bakren in zelene barve.
Odpravili smo se tudi na grad. Ko smo pripeli, smo imeli zelo lep razgled na mesto. Naše potepanje smo nadaljevali ob Ljubljanici. Naenkrat smo videli ladjice. Bile so zelo lepe. Želel sem iti na eno, a je bilo že prepozno, morali smo se vrniti na železniško postajo. Na vlaku smo se spet pogovarjali in kmalu spet zaspali. Prispeli smo nazaj na Ptuj.
Srečni smo prišli domov. Staršema sem povedal, kaj vse sem videl in doživel. Sklenil sem, da bom še kdaj šel v Ljubljano.
Lan Blažek, 5- d
Naslednje šolsko leto bo naša šola gostila predtekmovalce kviza za štajersko območje, zato se bomo že kmalu začeli pripravljati na tekmovanje. Učenci 6., 7. in 8. razreda, vabljeni, da se pridružite pripravam za kviz Male sive celice.
Ksenija Samojlenko,
mentorica
Vožnja z ladjo
(doživljajski spis)
Nekega toplega dne na morju me je mami vprašala, ali bi šla na ladjo. Takoj sem bila za. Moj brat tudi. Vprašali smo tudi atija, a ni hotel zraven. Sami smo šli do pomola.
Na pomolu je stala velika ladja. Imela je tri nadstropja. Del ladje je bil pokrit, drugi pa ne. Ladja se je imenovala Dana. Ko si šel po stopnicah navzgor, je tam stal gospod, ki je prodajal vozovnice, kupili smo tri.
Na ladji je bilo veliko potnikov. Med njimi je bilo veliko Slovencev, Hrvatov in drugih tujih državljanov. Cisto slučajno smo na ladji srečali naše najboljše prijatelje: Blaža, Urbana, Žigo, teto Mojco in strica Gregorja.
Skupaj smo opazovali ribe, bile so različnih barv: rdeče, modre, črne ... Bile so tudi različnih velikosti in oblik. Poleg rib smo opazili tudi male valove. S palube smo videli srednje velik otok. Ob robu je bil poraščen, na sredini pa smo videli cvetoče grme in gozd. Vsem je bil otoček všeč, še posebej meni.
Celotna pot je trajala pol ure. Pristali smo na istem pomolu, kot smo se vkrcali.
Srečni smo prišli domov. Atiju smo povedali, kaj smo doživeli in videli. Bilo mu je žal, da ni šel z nami. Prvo potovanje z ladjo mi je bilo všeč.
Mia Marinič, 5. d
ZZ Stran 54	HS ZZ
Mednarodni dan materinščine - 21. februar
Tone Pavček je dejal: »Pravijo: majhen narod, majhen jezik. Resnica pa je drugačna. Jezik ni ne velik ne majhen, je sam v sebi popoln, ko izraža in ubeseduje človeka in življenje. Je popoln bodisi kot molitev ali kletev, ko izpoveduje ljubezen ali preti s sovraštvom, je svoj posebni glas, prepoznaven in enkraten, kakor je samosvoj in enkraten vsak človek. Je glas med številnimi glasovi narodov sveta, svojski, edinstven, kot je vsak človek, vsak posameznik v milijardni množici ljudi.«
Tudi na Osnovni šoli Videm smo 21. februarja obeležili mednarodni dan maternega jezika. Spomnili smo se, kako pomembno je ohranjati slovenski jezik. Mednarodni dan materinščine je praznik spoštovanja jezikovne raznolikosti in večjezičnosti.
Učenci 5. b razreda
Učenci 3. b razreda
Materni jezik je tisti, v katerem prvič z nami govori mama, v njem spregovorimo svojo prvo besedo. Besede v maternem jeziku so tako tople, domače, nas objamejo in ogrejejo. Ni pomembno, ali smo doma ali na drugem koncu sveta. Materni jezik je jezik našega razmišljanja, naših sanj in čustev, naše kulture in identitete.
Z učenci smo se pogovarjali, kako pomemben je naš jezik, da ga moramo ohranjati in čuvati, vsak je nato izbral zanj najlepšo besedo in jo zapisal. Izbrane so bile same lepe besede, ki kažejo, da vrednote na naši šoli niso pozabljene. Soglasno pa smo odločili, da so najlepše slovenske besede: ljubezen, prijateljstvo, prosim in hvala.
Tina Drevenšek
Sodelovanje v nagradni igri revije Unikat
V jutranjem varstvu v Vidmu in pri pouku spoznavanja okolja v Leskovcu smo bili zelo ustvarjalni. V decembru smo z učenci izdelali smrečice, ki so bile kot predlog ustvarjanja predstavljene v reviji Unikat, v prilogi Ostržek. Z njimi smo sodelovali v nagradni igri. Za nagrado nismo bili izžrebani, smo se pa razveselili objave naših dveh fotografij v 121. številki revije Unikat.
Simona Irgolič
Teden pisanja z roko
Z^d 17. do 21. januarja 2022 smo na Osnovni šoli Videm VVpri Ptuju in podružnicama Leskovec ter Sela obeležili Teden pisanja z roko.
Namen projekta in nas učiteljev je ozaveščati splošno in strokovno javnost o pomenu ohranjanja pisanja z roko, kar je še posebej pomembno v času, ko hoče digitalno pisanje izpodriniti pisno sporazumevanje. Živimo v času, ko je branje z ekranov pogosto naša prevladujoča dnevna aktivnost.
Raznolikost pisav nas bogati, zato nikakor ne smemo dopustiti, da bi pisanje z roko v celoti nadomestilo tipkanje. Vsaka pisava je edinstvena, kot je tudi edinstven naš prstni odtis. Arthur Polotnik pravi: »Pišete, da sporočite srcem, in razumom drugih, kaj gori v vas. In uredimo, da se ogenj prikaže skozi dim.«





Ji tjfr rtus/rnoKlfr u^eil.
't& jiA /TLiMrKr /oSimLa-j
/laMo* Afrrje- /tlAjJe,-
T ----------------- 3.8
Na žalost učitelji opažamo, da mladi skoraj ne znajo več pisati z roko, njihovi gibi so togi in nerodni. Vedno več osebnih sporočil napišemo s pomočjo računalnikov in telefonov. Takšen primer so čestitke za rojstni dan. Z učenci smo ugotovili, da če take vrste besedil napišemo z roko, postanejo veliko bolj osebne.
Pisanje z roko moramo spodbujati, saj naši možgani bolje
Xa IrstU ARiLtvo' dlA.	^
dr nlruA/n*. ltrA* dr iiodcr Wrrv Btda_ vrv iti. |v>Truo^ojl> .
^	heNrtTKTVO ?A tKHM Air****,
zhanost *i Skutt
\—| 2Vudvtuir /o\
v
&
R*p#bllkc Cii • ' r,
/tu /ufj&r' 2.0222 /OzL 2{. /tiUf 22,
delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Tudi informacija, ki jo zapišemo, se v našem spominu zadrži dlje časa, hkrati pa ob pisanju dobimo veliko več idej in tudi dlje časa ostanemo pozorni.
KO BOM VEl IK BOM f?MfL E C
•ŽVv Hjuyr^ r\r*JU.9u 9jtrYv\,
/nvt- iy tnaswlusx£a/ ahM/mio* %aU' &otyv njicUzr eUloJL
W sx AuAJb.%,1loj.
/V-	0w-
^ fmzkflyyd^jy
Ugotovili smo, da pisanja z roko nikakor ne smemo podcenjevati ali opustiti samo zato, ker je laže pisati s pomočjo računalniških pripomočkov. Vse to je lahko le dopolnilo k drugim oblikam učenja. Z učenci smo se strinjali, da je pisalo simbol človeka, ki razmišlja in ustvarja. Samo zapisana beseda bo ostala za vse večne čase.
Tina Drevenšek
Jijj- /str * >>>y^yrV- M
/U m*;	y
3-ji 13.1
Na skupščini GZ Videm tudi podpis tripartitnih pogodb
1 /videmski občinski dvorani je bila v sredo, 30. marca, V 25. skupščina Gasilske zveze (GZ) Videm, na kateri je vodstvo predstavilo aktivnosti od lanske skupščine, delegati pa so potrdili načrt dela za leto 2022. Navzoče je v imenu Gasilske zveze Slovenije nagovoril predsednik sveta Podravske regije Janez Liponik, posebno zahvalo pa so gasilcem namenili tudi župani haloških občin Videm, Podlehnik in Leskovec.
Ob zaključku skupščine so župani občin Videm Branko Marinič, Podlehnik mag. Sebastian Toplak in Žetale Anton Buto-len z vodstvom gasilske zveze in prostovoljnimi gasilskimi društvi podpisali še tripartitno pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letošnje leto.
Poročilo o delu GZ Videm za lansko leto je predstavil predsednik mag. Janez Merc. Orisal je delovanje zveze v času epidemije in po njej, ob tem pa poudaril, da je delo potekalo po načrtu. Gasilcem je lani vendarle uspelo končati nekatere načrtovane naloge, med drugim tudi slovesnost Dan gasilca, ki je potekala v PGD Tržeč, zelo aktivni pa so bili tudi na področju izobraževanja in usposabljanj.
Utrinki s slavnostnega podpisa aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe v GZ Videm
Delegatom in gostom je mag. Janez Merc predstavil načrte in pričakovanja za leto 2022, županom se je zahvalil za dobro sodelovanje in pomoč, prav tako pa v imenu vodstva GZ Videm tudi vsem prostovoljnim gasilcem. V zahvali se je predsedniku zveze pridružil še poveljnik Roman Cafuta ter gasilcem na kratko predstavil tudi letošnje izstopajoče dogodke na lokalni in državni ravni.
Besedilo in foto: TM

99. občni zbor PGD Videm pri Ptuju in pregled aktivnosti
1 /idemski gasilci smo 12. marca podali poročila na 99. V občnem zboru, ki ga je začel predsednik PGD Videm pri Ptuju David Kostanjevec. Predsednik je vse prisotne lepo pozdravil in jih spet nagovoril po daljšem obdobju brez večjih dogodkov. Občnega zbora so se udeležili tudi člani pobratenega društva DVD Silbaš iz Srbije in drugi gostje.
Delovanje društva se počasi pomladno prebuja, s tem mislimo predvsem na aktivnosti, ki jih načrtujemo za leto 2022. Na področju izobraževanja imamo tako aktivno prisotne člane na tečajih za višjega gasilca, nižjega častnika in enega kandidata za višjega gasilskega častnika.
INTERVENCIJE
Leto 2021 je bilo z intervencijskega vidika eno najbolj napornih v zadnjih letih, saj se je naša operativna enota srečala s kar 13 intervencijami. Ce intervencije razdelimo po kategorijah, ugotovimo, da smo posredovali na treh požarih, 10 intervencij pa je bilo tehnične narave. V povprečju je na intervenciji posredovalo devet gasilcev, ki so imeli povprečen čas izvoza 6,5 minute. Skozi vse leto se je klicu na pomoč odzvalo 23 gasilk in gasilcev.
AKTIVNOSTI V LETU 2022
Za letošnje leto smo si gasilci zadah veliko ciljev in aktivnosti. Izmed vseh bi radi izpostavili, da letos ponovno načrtujemo prevzem že nabavljene motorne brizgalne, ki nam je žal ni uspelo uradno predati svojemu namenu zaradi epidemije. Zato že zdaj izkoriščamo priložnost in vas v soboto, 11. junija
Posebno društveno priznanje so na občnem zboru prejeli: Kaja Vorih, Kaja Grgič, Miha Kostanjevec in Timotej Drevenšek.
Foto: arhiv PGD Videm pri Ptuju
2022, vabimo na veselico z ansamblom Donačka.
Kot je že nekaj časa znano, si videmski gasilci prizadevamo, da bi skupaj z Občino Videm »preselili« gasilski dom na novo lokacijo izven središča. Gasilci si prizadevamo za izgradnjo sodobnega gasilskega doma z vso pripadajočo opremo in vzpostavitvijo gasilskega centra v Občini Videm, skupaj z večnamensko dvorano. S tem bi občini pomagali tudi pri trajni ureditvi jedra.
Gasilci se zavedamo, da bo to dolgotrajen in zahteven proces, ampak vemo, da lahko z razumevanjem in podporo lokalne skupnosti uspe velik projekt, ki si ga društvo s skoraj 100-letno tradicijo tudi zasluži.
PGD Videm pri Ptuju
73. občni zbor PGD Sela
v
^*lani PGD Sela so 25. marca v kulturni dvorani na Selih V—po dveh letih v širši sestavi izpeljali že 73. redni letni občni zbor. Selškim gasilcem so se pridružili tudi gostje, med njimi predsednik in poveljnik GZ Videm mag. Janez Merc in Roman Cafuta, podžupan Občine Videm Matjaž Klasinc, tudi sam član PGD Sela, predsednik KS Sela in občinski svetnik Dejan Tramšek, občinski svetnik Darko Jerenec in predstavniki društev iz KS Sela.
Poročilo o delu društva v letu 2021 je podal predsednik Jure Pignar, o delovanju poveljstva poveljnik Aleš Sitar, dejavnosti gasilske mladine pa je predstavil Gal Vidovič. Iz poročil je bilo moč razbrati, da je na redno delovanje še vedno vplivala epidemija, zato so delo prilagajali razmeram. Skozi leto so imeli pet rednih članskih sestankov, sodelovali so pri postavitvi mlaja, slovesno obeležili Florjanovo nedeljo in se junija udeležili
Predsednik PGD Sela Jure Pignar je poročal o delu društva v preteklem letu in predstavil smele načrte selskih gasilcev za leto 2022.
Zlato plaketo GZ Videm so prejeli (z desne) Alojz Auer, Rok Kojc, Gaj Železnik in Blaž Potočnik. Na fotografiji v družbi podeljevalcev predsednika GZ Videm mag. Janeza Merca (skrajno desno) in poveljnika Romana Cafute (skrajno levo).
praznovanja Dneva gasilca GZ Videm, sodelovali pri dvigu ene največjih zastav v Sloveniji v domači občini, avgusta izvedli 7- mladinski gasilski tabor, konec oktobra izpeljali gasilsko vajo v sklopu GZ Videm, razveselila pa jih je tudi posodobitev sistema javnega alarmiranja, tako imajo sedaj novo, moderno sireno. Konec lanskega leta so začeli uporabljati tudi nov način obveščanja o dogodkih z aplikacijo Emergen-cyAssist. Enota se je izobraževala na rednih vajah, kolikor so razmere dopuščale, pregledani so bili gasilniki, servisirali so se dihalni aparati, uspelo pa jim je zamenjati tudi dotrajani hidrant pri OS Sela. Ves čas so nemoteno zagotavljali varnost občanov, na intervencijah pa so posredovali štirikrat.
OBNOVITVENA DELA NA GASILSKEM DOMU
J. Pignar je med drugim poročal, da so pred dvema letoma začeli pripravo dokumentacije za razširitev in adaptacijo gasilskega doma. Julija lani so tako stekla obsežna obnovitvena dela nad garažami gasilskega doma, uredili so kompletno notranjost prostorov, vključno z vsemi inštalacijskimi deli, ter zamenjali garažna in vhodna vrata. Obnovili so tudi prostore za KS in DU Sela. Tudi letos bodo nadaljevali adaptacijo, v načrtu imajo ureditev garaž in prostorov, povezanih z njimi,
9. zbor mladine PGD Sela
1 /torek, 22. marca, je potekal 9. zbor mladine PGD Sela. V Udeležilo se ga je 28 mladih gasilcev. Prvo pokoron-sko srečanje v živo so mladi gasilci izkoristili za pregled dela v preteklem letu in za sprejem načrtov za delo v letu 2022. Letošnji zbor mladine je potekal v ožjem okviru, saj so bili povabljeni le domači mladi gasilci in mentorji.
Priznanje za 50 let aktivnega dela v gasilski organizaciji in listino veterana je prejel Stanko Potočnik (v sredini).
kot je predvideno v projektu adaptacije. Nad kuhinjo bodo dogradili prostore za KD Sela, v novo sejno sobo namestili vitrine in police, dokončno nameravajo urediti sejno sobo, nabaviti pohištvo za pisarno, soba pa bo potem služila tudi kot arhiv za potrebe PGD Sela. Po dokončanih gradbenih delih želijo urediti še okolico doma in parkirišče ob domu. Ob tem bodo izvajali tudi vse ustaljene društvene aktivnosti, kot so redne vaje, izobraževanja in tekmovanja.
PODELILI PRIZNANJA
Na občnem zboru so najzaslužnejšim selskim gasilcem podelili tudi številna društvena priznanja in napredovanja za uspešno opravljena izobraževanja ter priznanja GZ Videm. Zlato plaketo GZ Videm so prejeli nekdanji zelo uspešni mladinski tekmovalci Rok Kojc, Gaj Železnik in Blaž Potočnik ter njihov mentor Alojz Auer, priznanje GZ I. stopnje pa Sandi Ivančič, Aleš Sitar in Matjaž Klasinc. Občni zbor so izkoristili še za dobrodošlico novi članici in v gasilske vrste sprejeli Gracielo Ceh, trije mladi gasilci pa so postali člani operativne enote, kar je nova dodana vrednost društvu.
Besedilo in foto: PK
Delovno srečanje so mladi začeli po ustaljenem protokolu in ga vse do zadnje točke dnevnega reda izpeljali povsem sami. Trenutno je v PGD Sela vključenih 40 mladih gasilcev, od tega 21 pionirjev, 17 mladincev in dva gasilca pripravnika. Na zboru je bilo prisotnih 28 mladih gasilcev. Eva Vidovič Sitar je predstavila poročilo o delu mladine. V poročilu je izpostavila uspehe mladincev na srečanju mladine Podravske regije v disciplini Fire combat, tabor gasilske mladine, ki je potekal v
Utrinek z delovnega srečanja mladih Selških gasilcev
avgustu, in izobraževanje za pridobitev naziva pionir I, ki gaje opravilo 18 mladih gasilcev.
Program dela za letošnje leto je podal predsednik komisije za delo z mladino Matjaž Klasinc. Posebej je poudaril, da bo treba čim prej ponovno začeti vaje in se aktivno pripravljati na tekmovanja, ki jih bo letos zagotovo več kot lani. Na
zboru so 18 mladim gasilcem podelili čali z druženjem in tradicionalno s pica-še potrdila za opravljeno izobraževanje mi.
pionir I. Zbor mladine so na Selih ko n-	Besedilo in foto: Matjaž Klasinc
Čas je za preboj na sredino lestvice
1 /idemčani po razmeroma neuspešni jeseni z optimiz-V mom zrejo v pomlad, saj se zavedajo, da lahko z boljšimi igrami ob okrepljenem kadru napredujejo po prvenstveni lestvici. Kakovost ekipe ni sporna in vse to bodo skušali fantje v rumeno-zelenih dresih dokazati na igrišču in na koncu osvojiti varno pozicijo na sredini prvenstvene tabele.
Moštvo je začelo treninge že konec januarja, lahko pa rečemo, da je športnemu direktorju kluba Davidu Veseliču uspel vsaj na papirju sanjski posel. Klub sta namreč okrepila brata Rogina. Tako Anton kot Simon sta namreč jeseni igrala vidno vlogo pri drugoligašu — Dravi. Sploh Anton je igralec celo s prvoligaškimi izkušnjami in bi moral resnično biti dodana vrednost moštva. Poleg njiju bosta za Videm spomladi nastopila tudi Patrik Vidovič, ki je prišel iz Stojncev, in Denis Nah-berger, ki je prišel iz Zavrča. Okrepitve so nedvomno dobrodošle, sploh če vemo, da je Žan Plajnšek zapustil Videm in odšel v Avstrijo, obenem pa se je huje poškodoval Gregor Cafuta, ki ga zaradi poškodbe kolenskih vezi čaka dolg premor. Klub je sicer zapustil tudi Nik Pavalec, ki je odšel na Hajdino.
Luka Gajšek, trener Vidma, je o prestopnih aktivnostih in stanju v ekipi povedal: »Ekipa je solidna in spomladi pričakujemo boljši izkupiček kot jeseni, še posebej to velja za domače tekme, kjer smo v prvem delu sezone slavili zgolj enkrat. Pozimi smo dobro trenirali, malo so nas sicer zmotile karantene, a večino načrta smo opravili. Tudi prijateljske tekme smo z izjemo tekme
s Čardo opravili korektno. Verjamem v uspešno pomlad, ki nam bo prinesla varno uvrstitev na lestvici. Sredina tabele je namreč naš cilj.«
Sicer pa so v Vidmu v januarju potekala redna vzdrževalna dela v klubu, na pustni ponedeljek so po enoletnem premoru Videmčani spet odprli »šank« ob neuradni povorki, 4. marca je potekala že 87. letna konferenca in bila dobro obiskana. V klubu so si zadali kar nekaj smelih ciljev in načrtov, med drugim so v načrtu menjava hišic za rezervne igralce, popravilo tribun, dograditev garaže in izgradnja odra za novinarje.
Tadej Podvršek
Brata Rogina (na levi Anton, na desni Simon) sta največji okrepitvi Vidma v zimskem prestopnem roku. Foto: Luka Gajšek
Nogometni trener vratarjev z dušo in telesom
HNa ima nogomet v videmski obči-L/ni domovinsko pravico, drži kot pribito. Nogometaši naše občine so postali tudi reprezentanti Slovenije, spet drugi so še posebej zablesteli v nogometnih vlogah, ki niso neposredno vezane na zelenico.
Takšen je tudi David Veselič, Videmčan, ki zadnja leta sicer živi v Mariboru. Za njim je pestra in razburljiva nogometna kariera, po končani vratarski nogometni poti pa je 39-letnik postal aktiven predvsem ob nogometnih zelenicah, saj že nekaj let trenira nogometne vratarje, v zadnji sezoni pa je tudi športni direktor domačega rumeno-zelenega tretjeligaša. Nogomet je bil Veseliču domala položen v zibel, saj je bil v njem zelo uspešen Davidov oče Janko, tako da je zgodba dobila logično nadaljevanje. David se je z nogometom sicer začel ukvarjati pri sedmih letih v domačem klubu v Vidmu in kasneje kmalu stopil med vratnice. V nižjih selekcijah je branil za Aluminij, Dravo in Maribor, pri katerem je bil tudi tretji vratar članske ekipe v času, ko ga je treniral Herbert Vabič in je Maribor igral v Ligi prvakov. Po nekajle-
tni igralski zgodbi v Mariboru je zaigral za Dravo, Zavrč in Stojnce. Kot trener vratarjev je zatem deloval pri Dravi, kjer je sodeloval z glavnim trenerjem Simonom Sešlarjem in Beltinci. Pot ga je nato vodila do avstrijskega nižjeligaša Flavio Solvo, kjer kot trener vratarjev deluje še danes, enkrat na teden s svojimi vratarskimi nasveti pomaga tudi v NS Klopotec, prav tako pa se je ponovno registriral kot tretji vratar Vidma. Izkušeni nekdanji vratar je torej kljub nogometnemu pokoju še vedno polno zaseden z nogometom, le da sedaj ni več toliko neposredno vezan na zelenico.
O svoji strasti in aktualnem udejstvovanju je David Veselič povedal: »Nogomet mi je veliko dal in lahko mirno rečem, da je velik del mojega življenja. Vesel sem, da lahko zdaj delujem v domačem okolju kot športni direktor, obenem pa uživam pri delu z mladimi vratarji v NS Klopotec. Presrečen sem, da so se mladi nogometaši na našem območju končno združili, saj lahko le skupaj dosegamo dobre rezultate in konkuriramo preostalim tekmecem.« Veseličeve želje so v tej sezoni vsekakor povezane s čim boljšo uvrstitvijo Vidma na prvenstveni lestvici, saj jesen rezul-
David Veselič, športni direktor Vidma Foto: Tadej Podvršek
tatsko ni bila najboljša, obenem pa je kot športni direktor poleg trenerja najbolj odgovoren za sestavo moštva. Prav tako si iz srca želi, da bi se NS Klopotec še naprej tako hitro razvijala in rastla v vseh pogledih, pri čemer ima pri delu z vratarji ravno 39-letnik največjo vlogo.
Tadej Podvršek
Ostati na vodilnem položaju
eskovec je vodilna ekipa 2. razreda MNZ Ptuj po jesen-Lskem delu tekmovanja in tudi pred nadaljevanjem prvenstva imajo Haložani smele ambicije. Te so povezane z vrnitvijo v 1. razred MNZ Ptuj, a imperativa, da je to nuja, vendarle ni.
Že prva tekma spomladi bo povedala marsikaj, saj se bosta ravno v Leskovcu udarila tekmeca, ki edina realno računata na uvrstitev v višji rang tekmovanja. Haloški kolektiv verjame, da bo še enkrat ugnal Makole in si s tem tlakoval pot do naslova prvaka, a tudi če se kaj zalomi, iz tega ne bodo delali drame. Davorin Fridauer, prvi mož stroke Leskovca, pravi: »Seveda je želja, da se uvrstimo v ligo višje, glede na to, da smo jesenski prvaki, a tudi če nam morebiti ne bi uspelo, ne bo konec sveta. Postavili smo dobre temelje, ekipa je mlada in verjamem, da če ne bomo napredovali letos, bomo prihodnje leto.«
Leskovčani so sicer priprave na drugi del sezone začeli nekje v
Najmlajši člani Leskovca med treningom na Sv. Avguštinu Foto: arhiv ŠD Leskovec
sredini februarja, moštvo zavzeto vadi, v ekipi pa večjih spre- Po končanem jenskem delu so nemudoma začeli aktivnosti v memb ni bilo. Odšel je le Luka Vindiš, ki se je vrnil v Ro go- telovadnici za mlajše selekcije, vendar so se aktivnosti zaradi znico, nov-stari obraz pa je Alen Orlač, ki se je po igranju za takratne slabe epidemiološke slike hitro končale in so jih bili tretjeligaša Cirkulane vrnil v domače gnezdo. Sicer pa poleg skozi zimsko obdobje primorani izpustiti, kar je pestilo tudi igralcev ne počiva niti uprava kluba, ki je bila v zimskem preostala kluba naše občine. Leskovčani so v zimskem času času nadvse aktivna. V tem obdobju so se namreč v Leskov- za najmlajše selekcije organizirali tudi pohod na Sv. Avguštiču posvetili urejanju notranjih prostorov — pisarne, skladišča na, kjer so opravili prvi trening in naznanili ponoven začetek — ter zamenjavi dotrajane kuhinjske opreme. Tako v zadnjem športnih aktivnosti po dolgem zimskem premoru, času resnično veliko vlagajo v infrastrukturo, kar pomeni, da	Tadej Podvršek
klub ne raste samo na igrišču, ampak tudi ob njem.
Iztok Fridl je novi trener Tržca
K I ogometaši Tržca bodo v drugem delu prvenstva sku-I šali popraviti bled vtis iz prvega dela sezone. Le dve zmagi nista dovolj za klubske ambicije, ki so vedno povezane z bojem za vrh.
Tudi v letošnji sezoni so rdeče-beli želeli ostati v stiku z najboljšimi v ligi, a jim jeseni ni šlo najbolje, toda zaostanek za mesti, ki bi potešila njihovo ambicioznost, ni prevelik, zato se nadejajo, da se bodo v nadaljevanju sezone povzpeli po lestvici.
V ta namen so Trževčani pripeljali tudi novega stratega, saj je vajeti prevzel Iztok Fridl, Robert Pečnik, dosedanji trener, pa Urejanje nove dovozne poti ob g|avnem igrišču se je sporazumno poslovil. Pod Fridlovim vodstvom so nogometaši Tržca v pripravah trenirali trikrat tedensko, odigrali kar Ob tem še dodajmo, da prevelikih pretresov v moštvu ni bilo. nekaj tekem in v klubu verjamejo, da je pred njimi uspešnejša Klub sta zapustila Uroš Gajser in Dejan Tramšek, ki pa jeseni pomlad. Tudi boljša udeležba na treningih kot jeseni je znak, tako ali tako nista bila v ospredju.
da so igralci uvideli, da je vrag odnesel šalo, in želijo popraviti V klubu od Polskavi so sicer v zimskem času opravili kar bled vtis iz prvega dela prvenstva.	nekaj vzporednih del, saj je končno prišlo do peskanja igrišča,
Bojan Emeršič, predsednik Tržca, je ob imenovanju novega obenem pa je aktualna izgradnja nove dovozne poti do novega trenerja dejal: »Potem ko se je Robert Pečnik odločil, da preneha nogometnega igrišča oz. klubskih prostorov, ki jih Trževčani delati kot trener, smo se z vso vnemo lotili iskanja novega trenerja načrtujejo v prihodnosti. Poleg vsega povezanega z nogome-članske ekipe. Ni bilo lahko, saj je posebej pozimi težko dobiti	tom se v klubu počasi pripravljajo tudi na tradicionalni prvo-
pravega človeka, a sem mnenja, da smo dobili najboljšega možne-	majski pohod, ki ga organizira prav ŠD Tržeč ter se ga vsako
ga kandidata tako po strokovni kot človeški plati. Verjamem, leto udeleži veliko domačinov in simpatizerjev. da bomo z Iztokom napredovali v igralskem smislu kot tudi na
lestvici.«	Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Selani osvojili študentsko malonogometno ligo Zdrava zabava
v
Q D Selan je sredi letošnjega marca ponovno doseglo	V vsaki ekipi sta kot izjema lahko bila prisotna dva igral-
«3velik uspeh, saj je osvojilo študentsko ligo v malem	ca brez statusa študenta. V ligi je nastopilo 10 ekip, ki so se
nogometu, imenovano Zdrava zabava. Gre za kakovostno	med seboj v rednem delu po sistemu vsak z vsakim merile od
tekmovanje in eno redkih, ki je zaradi znanih ukrepov	novembra lani. Selani so predtekmovanje končali kot nepora-
sploh potekalo. Selani SO V ligi nastopili Še drugič in se	ženi in kot vodilna ekipa prvega dela. Februarja je sledil četrt-
lahko tako veselijo novega pokala V klubski vitrini.	finale, kjer so igralci s Sel zanesljivo napredovali v veliki finale.
; je bil na sporedu v torek, 15- marca, nastopile pa so najboljše štiri ekipe.
V polfinalu so naši fantje prepričljivo ugnali Borce s 5:2, nato pa v velikem finalu še SDUM (Študentski domovi Univerze v Mariboru, op. a.) s 5:3. Veselje ob osvojitvi naslova je bilo veliko, obenem pa omenimo, da iz vrst prvakov prihajata tudi najboljši vratar Jaka Pšajd in najboljši strelec Marko Šegula. Ekipo ŠD Selan so na finalnem turnirju zastopali: Miha Pšajd, Žan Plajnšek, Jaka Vajda, Anej Lozinšek in Marko Šegula, v ligi pa so zanjo nastopali še: Jaka Mesarič, Aljaž Dobnik in Alen Plajnšek.
Tadej Podvršek
Zmagovalna ekipa ŠD Selan v ligi Zdrava zabava 2021/2022
Foto: Patri k Kociper
Starejši učenci OŠ Videm področni podprvaki v odbojki
Starejši učenci OŠ Videm s športnim strategom Gorazdom Černilo so področni podprvaki v odbojki. Foto: arhiv Zavoda za šport Ptuj
K I eki novi časi so dodobra zare-I M zali v vse družbene pore in nič drugače ni na področju športnih tekmovanj. OŠ Videm slovi tudi kot šola velikih športnih uspehov, a v zadnjih dveh letih je bilo tudi teh manj, v največji meri zaradi pomanjkanja šolskih športnih tekmovanj zaradi ukrepov.
V	jesenskem delu lahko šolska tekmovanja preštejemo na prste ene roke, a s sprostitvijo ukrepov lahko vendarle upamo, da bo spet kmalu vse po starem in da bodo lahko videmski učenci tudi na športnem področju pokazali, kaj zmorejo.
Tako je bilo pozimi sicer izpeljano medobčinsko tekmovanje v odbojki za starejše deklice in starejše dečke, gre za 8. in 9. razrede osnovnih šol. Obe ekipi Vidma sta se zelo trudili, fantom pa je uspel preboj na področno tekmovanje. Tega je 21. januarja letos gostila OŠ Gustava Šiliha iz Laporja, ki jo je Videm v polfinalnem obračunu tudi premagal.
V	velikem finalu so se varovanci Gorazda Černile nato pomerili s starimi znanci iz Cirkovc, s katerimi so bili boj že na medobčinskem tekmovanju, in tudi tokrat po hudi borbi na žalost potegnili kratko ter izgubilo z 2:0 v nizih. V četrtfinale državnega tekmovanja je napredovala zgolj zmagovalna ekipa.
Kljub porazu v finalu si fantje po besedah športnega pedagoga Černile zaslužijo vse čestitke za prikazano, sam pa verjame, da bo pomlad naposled le prinesla še številne preostale športne aktivnosti in tekmovanja, ki se do sedaj zaradi znanih ukrepov še niso izvajala. Tako so bili med drugim videmski učenci prijavljeni tudi na medobčinsko prvenstvo v malem nogometu, a jih je ustavila karantena.
Prav v teh dneh na sceno stopajo mlajše
učenke in učenci OŠ Videm, saj deklice nastopajo na medobčinskem turnirju v odbojki, fantje 6. in 7. razreda pa tako v odbojki kot malem nogometu.
Poznavajoč njihovo prizadevnost in znanje verjamemo, da bomo o novih športnih uspehih šolarjev OS Videm pisali že v naši naslednji številki Našega glasu, kjer bo rubrika Šolski šport poslej redna.
Tadej Podvršek
Gibanje za zdravje
I anuar in februar letošnje zime sta nam postregla s toli-J ko lepega sončnega vremena, tudi primernimi zimskimi temperaturami in z nekaj snežne odeje, da bi zlahka udejanjali veliko individualnih telesnih aktivnosti, potrebnih za ohranitev zdravja.
Glede skrb vzbujajočega stanja otrok, ki sem ga predstavil v prejšnji številki, se — kot kaže splošni pogled na telesne aktivnosti — ne dogaja kaj dosti. Olimpijski duh in spremljanje presežnih rezultatov naših športnikov na zimski Olimpijadi v Pekingu 2022, kjer smo ponovno osvojili obilico kolajn in druge odlične uvrstitve, nas postavljata v vrh športnih narodov v svetu. Na število prebivalcev države zasedamo 2. mesto na svetu (1. mesto Norveška, 3. mesto Avstrija). V deseterico smo bili uvrščeni tudi na poletni olimpijadi v Tokiu 2020 (8. mesto na svetu).
Tu se moramo vprašati ah pa nas mora zaskrbeti. Od kod izvira tako kakovostna selekcijska baza športnih izbrancev? Odgovor je jasen. Iz kakovostnega vadbenega procesa in dela z mladimi v šolskem športu in društvih. Prav tu nam v našem okolju največ manjka. Ne moremo se izgovarjati, da ni športnih objektov in odprtih športnih površin, da ni denarja, časa in podobno. Severovzhodna Slovenija je v zgornji polovici po številu športnih površin na prebivalca. Ce izpostavimo našo Občino Videm, lahko ugotovimo, da imamo na dosegu med 0 in 25 km od doma možnosti za skoraj vse letne in vodne športe, na oddaljenosti 40 km pa dostopnost do večine zimskih športov. Umetno drsališče na Ptuju je bilo na voljo dva meseca. Cenovno ugodna izposoja drsalk (2 evra), prost vstop, drsanja pa se ni udeležilo niti 10 % otrok iz naše občine.
Torej vzrokov za slabo stanje ne iščimo v državi, družbi, temveč v domačem, društvenem in šolskem okolju. Z vlaganji v razvoj le ene same panoge (nogomet) se skrb vzbujajoče stanje čezmerne telesne teže otrok in mladine ne bo izboljšalo.
Otroška vadba hoje - tek na smučeh
Najmlajši so tudi pozimi radi v naravi, v zimski idili.
Starši in mentorji športa v šoli in društvih spodbujamo otroke k elementarnemu gibanju in gibanju v naravi. Z rednimi vadbenimi cikli se navajamo na potrebo po telesni aktivnosti (delu), organizaciji dneva, s tem osebni rasti in odgovornosti ter — ključno — po izboljšanju zdravstvenega stanja vsakogar, ki se giba z namenom ohranjanja zdravja.
Naj zaključim z željo, da se na sprehodih ne srečamo zgolj isti posamezniki, ampak vsi občani, da nam vlaganje v zdrav življenjski slog postane stalnica. Počitnice otrok in dolgočasje čez vikend pa naj se izkoristijo za prijetne aktivnosti in doživete izlete. Računalnik, telefon ali TV naj se omejijo na minimum pri vsej populaciji.
Besedilo in foto: FL
Šolska himna
Naša šola je šola Sela, vsi vedo, da je vesela.
Naša šola je rumena, je kot sonce narejena.
Vsak učenec je junak, v njej je dobrodošel vsak.
Vsi znamo se igrati, v svojih igrah kraljevati.
Učenje je naša služba, radovedneži so naša družba.
Ko nam je hudo, stojimo si ob strani, in vsi smo srečni, učiteljica, z vami.
Naša šola je najboljša.
Jure Majcen, 4. d
V Soli zdravja telovadimo skupaj
K la kegljišču ob reki Polskavi na Selih že tri leta vsako I Mjutro pridno telovadimo.Tudi naša skupina seje spopadala s koronavirusom, zato nekaj časa nismo izvajale aktivnosti. V začetku marca smo medse povabile kinezio-loga Simona Jurmiča, ki nam je predaval na temo strah, dihanje in gibanje.
V življenju ima vsak človek ideal, in če ga izgubi, to povzroči strah. Dihanje nas spremlja vse življenje, gibanje pa je vsak dan zelo potrebno za naše zdravo življenje. Predavatelj je na koncu poudaril, da če ne gremo stalno naprej, pademo, zato
se moramo vedno premikati. V življenju si mora vsak človek poiskati nekaj, kar ga vleče naprej.
Predavanja, ki je bilo v učilnici župnijskega doma na Selih, se je udeležilo 18 članic. Ob dnevu žena smo ob kavici počastile naš praznik in se spomnile vseh žensk, ki trpijo zaradi vojne in nasilja.
Vabimo vse, tako moške kot ženske, ki jih v življenju osrečujejo male stvari, da se nam pridružijo vsako jutro na telovadbi, kjer krepimo svoje telo in duha.
Besedilo in foto: Rozika Murko
	
	M* — -	"'■F
Le del ekipe selske Šole zdravja, ki se na telovadbi srečuje od ponedeljka do petka.
Planici PD Haloze aktivno v novo leto
"Takoj po novem letu smo planinci PD Haloze aktivno I začeli pohode. Prvi v začetku leta 2022 je bil pohod na Goro Oljko. Start je bil v Šmartnem ob Paki, od tam smo pot nadaljevali čez Vimperk in po krožni poti nazaj skozi Polzelo.
Kmalu je sledil pohod na Uršljo goro, na katerem so se nam pridružili še člani PD Hajdina. Pot nas je vodila z Naravskih ledin, kjer smo startali, od tam smo se povzpeli na Uršljo goro in si privezali dušo v planinski koči. Ob dobri pojedini smo se tudi malo poveselili, odpočili noge in se počasi vrnili do izhodišča.
Bili smo tudi priča pripravni turi za vodnika, ki jo je opravljal Marko Milošič pod mentorstvom vodnika Branka Forstnerič.
Tura je potekala v snežnih razmerah in brez zapletov. Start
Pohod Olševo in na vrhu G ovc a (1929 m)
z Zgornjega Slemena na Olševo, po grebenu na vrh Govca. Imeli smo veliko snežne podlage, in čeprav je bilo mrzlo, se
Pohod na Uršljo goro s člani PD Hajdina (1699 m)
je prikazalo sonce. Marko je pripravniško turo izpeljal strokovno in uspešno. Vse skupaj smo poslali na Planinsko zvezo Slovenije za podaljšanje licence za vodnika.
V društvu se poleg načrtovanih pohodov, ki se jih pridno udeležujejo planinci in pohodniki, dogaja vedno kaj novega. Člani lahko še vedno poravnajo
članarino za tekoče leto in si s tem zagotovijo varen korak. Kontakte za poravnavo članarine najdete na spletni strani PD Haloze.
Pomlad prinaša še več sončka in pozitivne energije, ko nas bo kar vleklo v naravo, na sveži zrak, zato vljudno vabljeni na naše pohode in druženja.
Valerija Janc Prevolšek
Na tradicionalnem pohodu na Goro Oljko (733 m) Foto: Branko Forstnerič
Novičke iz PD Naveza
■^a nami je že četrtina leta, ko smo nekaj pohodov že ^—izpeljali, kar nekaj pa jih je še pred nami.
V začetku januarja smo opravili tradicionalni pohod na Boč, ki predstavlja odprtje sezone našega društva. Kot vedno smo opravili krožno pot z začetkom v Poljčanah. Vzpon na vrh je bil prek Balunjače, sledil je spust čez Babo, vmes še skok do klopce ljubezni na Dreveniški gori in seveda obvezen postanek v koči.
Marca smo se odpravili na morje. Pohod smo začeli v Izoli, nadaljevali v smeri Portoroža, nato ob obali naprej do Pira-
na in Fiese. Sledil je vzpon čez hribček in že smo bili v Strunjanskih solinah, od koder nas je pot vodila do Strunjanskega križa in za konec še čez Belvedere nazaj v Izolo. Čeprav je pot lahka, smo bili po 23 kilometrih prehojene poti prijetno utrujeni.
Vabimo vas, da se nam pridružite na prihajajočih pohodih. Aprila se bomo povzpeli na Krasji vrh, maja se odpravljajmo na Svinjak. Vse informacije o pohodih najdete na spletni strani www.pd- naveza, si.
Besedilo in foto: Marko Vinko
Na vrhu, na znamenitem Strunjanskem križu
Utrinek z Boča
MULČENJE ZARAŠČENIH POVRŠIN IN ZATIRANJE AMBROZIJE
Zaraščanje travnikov, gozdov in drugih zelenih površin je v Sloveniji zelo pomembno dogajanje, ki se mu posveča čedalje več pozornosti.
Z daljinsko vodenim robotom na gosenicah v vašem kraju opravimo naslednje storitve:
-	strojno mulčenje strmin do 55 stopinj naklona - mulčenje zaraščenih gozdnih površin in gozdnih
robov
- odstranjevanje in mulčenje grmov do debeline 8 cm - mulčenje robidovja, podrasti in grmičevja
-	mulčenje vinogradov s travniškim mulčerjem
-	mulčenje travnikov
- mulčenje vinogradniških teras
-	zatiranje ambrozije
Nudimo vam tudi pomoč pri vlogi za subvencijo.
KORENJAK MATJAŽ, s. p. Hajdoše 47, 2288 Hajdina, KONTAKT: 069 642 335
Vabilo za vključitev v program »Krepitev družine«
Preventivni družinski program »Krepitev družine« je namenjen staršem in otrokom, ki želijo izboljšati in nadgraditi družinske odnose, izboljšati veščine starševstva, vzgojne prijeme ter pozitivno vplivati na otrokovo vedenje in na njegovo samopodobo.
Prijave in dodatne informacije: e-pošta: mostovi.preventiva@arsvitae.si telefon: 070 478 804 (Irena Rojko, društvo Ars Vitae)
ar
ATS VaJjX£.
Veselimo se druženja z vami.
Srečanja bodo trajala približno dve uri, srečevali pa se bomo enkrat na teden v popoldanskem času. Začeli bomo s skupnim manjšim prigrizkom, nato bosta sledila predstavitev programa in uvod v prvo srečanje. Srečanje bomo nadaljevali v manjših skupinah (starši posebej in otroci/mladostniki posebej), na koncu se dobimo vsi skupaj in končamo naše srečanje. Na vsakem srečanju bomo predelali določeno temo: postavljanje meja, reševanje vedenjskih težav, komunikacija za boljše odnose, nagrajevanje, kaznovanje idr. Srečanja bodo potekala na Ptuju, v prostorih Dnevnega centra za otroke in mladostnike na Slovenskem trgu 12.
Udeležba v programu je brezplačna.
Program podpira:	© SKSSSSS«

Občina Videm ima svoj kvačkani grb že v okvirju
Z"* rb Občine Videm ima zdaj tudi kvačkano podobo. VJ Videmskega je nakvačkala Marjana Zorko iz Cerkvenjaka, ena od kvačkaric, ki so sodelovale v vseslovenskem projektu Slovenija kvačka in skvačkale grbe vseh 212 slovenskih občin in se s tem vpisale v Guinnessovo knjigo rekordov. Projekt je podprla tudi Občina Videm.
Kvačkan grb Občine Videm je v začetku letošnjega leta prevzel župan Branko Marinič in se avtorici tega izjemnega izdelka, Marjani Zorko, tudi iskreno zahvalil za njen trud in predanost izzivu. Zorkova je ob tej priložnosti povedala, da jo je izziv kvačkanja grba zelo pritegnil, in čeprav ni kvačkala grba domače Občine Cerkvenjak, je s ponosom ustvarila grb Občine Videm. Za izdelavo grba je bilo potrebnih okoli sto ur dela, porabila pa je 2,5 kilograma volne, podobno kot druge kvačkarice po Sloveniji, ki so konec leta 2021 uspešno končale svoj ročnodelski podvig.
TM
Župan Branko Marinič se je zahvalil kvačkarici Marjani Zorko, ki je naredila kvačkan grb Občine Videm.
Foto: arhiv občinske uprave
V Ptujskem škrniclu tudi ponudniki iz Občine Videm
IZdatka dobavna veriga in sledljivost sta danes vse l\bolj pomemben dejavnik pri nakupovanju hrane in prehranskih artiklov. Ljudje se vse bolj zavedamo, kako pomembno je imeti v svoji prehranski verigi svežo in kakovostno hrano, bogato s hranili, ki pozitivno vpliva na naše zdravje in počutje.
PTUJSKI
ŠKRNICL
Naša super hrana je vsakodnevno prisotna in vzgojena v našem lokalnem okolju. Kmetje in pridelovalci se trudijo, da ponudijo zares kakovostno in s hranili bogato hrano, predvsem z zavedanjem, da je lokalno in domače pridelano zares najboljše.
V občini Videm se na ravninskem delu kmetije nahajajo na območju Nature 2000, kar je izredno pomembno za varstvo naše narave. Kratka dobavna veriga je ključnega pomena za kakovostno in s hranili bogato hrano. V Ptujskem škrniclu na Prešernovi ulici 15 na Ptuju lahko najdete vse, kar ponujajo naši lokalni dobavitelji, na enem mestu.
Veseli nas odlično sodelovanje s ponudniki iz Občine Videm. To so: Kmetija Vindiš iz Sp. Leskovca, Kmetija Zavec in Vina
Zavec ter Vrtnarstvo Požar iz Lancove vasi, Kmetija in Oljarna Svenšek s Sel ter Pekarna Presta Premium iz Vidma. Prodajalna Ptujski škrnicl deluje v okviru podjetja Javne službe Ptuj in je zgodba, blagovna znamka, ki v svoji vsebini skriva lokalno, butično in domače. Dobrodošli v prijazni butični trgovinici, ki je prepoznavna po prijazni postrežbi, dobrem sodelovanju s ponudniki in pestri ponudbi. Za vas smo odprti vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro.
Vljudno vabljeni, da nas obiščete!
PR

Nadškof blagoslovil in posvetil nova zvonova
K I edelja, 27. marca 2022, bo zapisana v kroniko župni-I je sv. Vida kot prazničen dan. Mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl je namreč blagoslovil in posvetil nova zvonova, velik ponos in pridobitev celotne župnije in lokalne skupnosti. Ob tej skorajda stoletni slovesnosti se je pri cerkvi sv. Vida zbralo veliko župljanov in drugih gostov, ki so z veseljem spremljali ta edinstveni dogodek.
Zvonovi so že stoletja spremljevalci našega življenja in so del naše kulturne dediščine. Pri sv. Vidu so nove zvonove blagoslovili daljnega leta 1947. Dolga leta so opravljali svoje poslanstvo, zaradi pogostih popravil in slabega ostrešja pa so se v župniji pred dvema letoma odločili za obnovo. Naloga je bila zahtevna, tudi zaradi epidemije. Odločili so se, da večji zvon ostane, nabavili pa so dva nova, ki so ju ulili v znameniti livarni zvonov Grassmayr v Innsbrucku. Večji zvon (380 kg) je posvečen bi. Antonu Martinu Slomšku, zanj je darovala dolgoletna minoritska gospodinja Marija Kolenko, manjši zvon (230 kg) pa sv. Frančišku Asiškemu in je dar župnije sv. Vida. Občina Videm je velikodušno prevzela obnovo stolpne ure.
Obred posvetitve zvonov je najprej potekal na cerkvenem dvorišču, slovesnost pa se je nato nadaljevala s praznično
mašo, ki jo je daroval nadškof Cvikl. Ob koncu maše se je domači župnik p. Tarzicij Kolenko zahvalil vsem dobrotnikom, vsem zlatim, bronastim in srebrnim botrom pa so v znak zahvale podelili spominske plakete. Župniji je za dragoceno pridobitev čestital tudi videmski župan Branko Marinič in se posebej zahvalil dobrotnici Mariji Kolenko.
Praznovanje se je po maši nadaljevalo pred cerkvijo, kjer so za dobro vzdušje skrbeh tudi Veseli Jožeki in družinski ansambel Potočnik, gospodinje pa so poskrbele za bogato obložene stojnice. Naj nova zvonova dobro služita še vrsto let!
Petra Krajnc
Fotografije: Jože Kozel
ZAHVALA velja vsem patrom iz Župnije sv. Vida in vsej župniji za novo pridobitev, Občini Videm in županu Branku Mariniču za obnovo stolpne ure in za ves prispevek za lepo praznovanje, vsem botrom in vsem drugim dobrotnikom, mojstru Sebastjanu Majhnu in njegovi ekipi, ki je izvedla vsa potrebna dela, Društvu kmetic občine Videm, Društvu žensk Pobrežje in aktivu žena Leskovec za pogostitev, vsem članom ŽPS, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Vida, FD Lancova vas, Veselim Jožekom in družinskemu ansamblu Potočnik ter DPŽD Lancova vas za okrasitev zvonov. Hvala vsem!