iFTn ivil	GLASILO SOZD HMEZAD, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO
Ltl U L Vil	ILIRSKA BISTRICA * KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje * SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče ★ VRTNARSTVO Celje *
KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec ★ INŽENIRING * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA *
NOVEMBER	CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CEUSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA
Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec * AGRINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana * TAJFUN Planina * INTERNA ŠT. 11. - 1988	BANKA HMEZAD ★ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDAR STVA Žalec, DS Služba pravne pomoči in SKUPNE
SLUŽBE SOZD HMEZAD
»Že v začetku leta smo se odločili in najeli denar za adaptacijo zadružnega doma in v njem uredili kmetijsko trgovino. Le-ta je povsem takšna, kot so ostale kmetijske preskrbe v Savinjski dolini. Poleg tega smo se odločili še za do-
datno dejavnost, ki je verjetno ena od prvih v Sloveniji, prodajo rabljene kmetijske mehanizacije. Našim kmetom in ostalim bomo posredovali rabljene traktorje in riključke in hkrati omogočili (Nadaljevanje na 2. strani)
Urejanje kmetijskih zemljišč v SOZD Hmezad
V začetku oktobra smo se sestali odgovorni delavci delovne organi-zacije SOZD-Hmezad • skupnih služb in predstavnik zveze vodnih skupnosti iz Ljubljane, kjer smo obravnavali in analizirali pregled opravljenih del na urejanju kmetijskega prostora v obdobju 1980-1988 in programe urejanja kmetijskih zemljišč v obdobju 1988—1990.
Iz priložene tabele je razvidno, da smo v preteklem obdobju veliko' napravili na urejanju kmetijskih zemljišč, kar še posebej velja za področje namakanja hmeljišč v Savinjski dolini. Ocenjujemo, da vse delovne organizacije s področja primarne proizvodnje pri urejanju zemljišč niso dovolj aktivne.
Na seji koordinacije za urejanje kmetijskih zemljišč, ki jo sestavljajo organizacije primarne kmetijske proizvodnje (KŽ, KZSd, KKŠ, KZSB, KZD Radlje, VT, SM in KZIB), Minerva, Hmezad Inženiring in Strojna - TOZD Grames je bilo sprejeto enotno stališče, da ima (Nadaljevanje na 2. strani)
IZ VSEBINE:
3.	stran: V Zaloški Gorici je »Zlata
Jama«
4.	stran: Razpis
5.	stran: Rodovniška služba v konjereji
6.	stran: Kmetijski objekti in ukrepi ob
. požaru
7.	stran: Licitacija
8.	stran: Štipendije
10.	stran: Kastelova domačija je dobila
gospodarja
11.	stran: Ena žlička kisa na dan -
zdravnik daleč stran
Namakalni sistem Letuš
Kmalu bodo pričeli z gradnjo novega namakalnega sistema Letuš, investitorja Kmetijstvo Žalec in Kmetijska zadruga Savinjska dolina, bosta pridobila novih 460 hektarjev urejenih površin. Po projektu, ki ga pripravlja Hmezadov Inženiring, bodo vanj vključili 90 hektarjev petindvajset let starega namakalnega sistema. Tudi črpališče bodo zgradili ob istem vodnem viru, ki je bil namenjen Ie-temu.
Poleg hmelja bodo lahko namakali še ostale poljščine, česar dosedanji sistemi nimajo. V prihodnjih letih naj bi ga povezali s sistemi Smatevž pri Gomilskem.
m.n.
Pozna jesen v gozdu. Drva in sadeži so pospravljeni. Po snegu diši.
TZO Petrovče
Poleg trgovine še komisijska prodaja rabljene kmetijske mehanizacije
Sredi oktobra so v zadružni enoti Petrovče slovesno izročili namenu obnovljeno trgovino kmetijske preskrbe. Za zadružnike in kmete je to pomembna in dolgo pričakovana pridobitev. Ob otvoritvi je Rudi Trobiš, upravnik zadružne enote, v svojem1 govoru povedal naslednje:
Murska Sobota
30. Titova brazda
Tekmovalo je 56 oračev. Uvodni govor je imel podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Črnogorcev ni bilo. Najboljši orač je postala domačinka Blanka Bukvič.
Tekmovalci iz Slovenije so pokazali največ teoretičnega in praktičnega znanja. Dobro sta se plasirala Anton Geder in Jože Režonja. Slovenski ekipi so sledile ekipe Vojvodine, Srbije, Hrvaške, Makedonije, BIH in Kosova. Med mladimi zadružniki so zmagali Slovenci pred Srbi in Hrvati. Iz Slovenije so bili tudi najboljši posamezniki Drago Korošec, Franc Petrekovič in Štefan.Panker. Drago Korošec je bil najboljši mladi zadružnik. Pri ženskah je bila najboljša ekipa Slovenije, sledita Srbija in Vojvodina. Med posameznicami pa je bila Anica Žnidaršič za Blanko Bukvič, treja je bila Milena To-kin iz Vojvodine.
V oranju z dvobrazdnim plugom je bil prvi Anton Geder, pred Jožem Režonjo in Miloradom Bogičevičem iz Srbije, ki je bil tudi najboljši kmet kooperant. Jano Šulja iz Vojvodine je bil najboljši v oranju s tribrazdnim plugom, drugi je bil Pero Sladojevič iz Vojvodine, in tretji Anton Aljančič iz Slovenije. Pri trobrazdnem plugu so bili prvi Vojvodinci pred Slovenci in Hrvati.
ABC Pomurka je v okviru tekmovanja priredila posvet o koruzi in o pripravi zemlje za njeno setev.
Vy
Urejanje kmetijskih zemljišč v SOZD Hmezad
(Nadaljevanje s 1. strani)
SOZD Hmezad prednosti na področju urejanja zemljišč, ker ima znotraj sistema vse potrebne strokovne in tehnične kapacitete, da lahko zelo uspešno realizira lastne programe in se aktivno vključuje navzven na področju urejanja kmetijskih zemljišč.
Pristop k realizaciji načrtovanih programov urejanja kmetijskih zemljišč s posebnim poudarkom na namakanju bo moral biti v bodoče na pravočasni in kvalitetni pripravi potrebne tehnične dokumenta-
cije (izdelava projektov na zalogo), kar doslej ni bilo najboljše.
Zelo dobra udeležba seje koordinacije v KK Šmarje je potrdila, da je delovanje koordinacije za področje urejanja kmetijskih zemljišč na nivoju SOZD potrebno.
Po končani seji smo si ogledali komplekse že urejenih kmetijskih zemljišč KK Šmarje. Za dosedanje dosežene rezultate jim lahko čestitamo in želimo še obilo uspehov,
mag. Ivan Glušič
A) PREGLED IZVRŠENIH DEL NA UREJANJU KMETIJSKEGA PROSTORA V OBDOBJU 1980-1988
(D Š	0)^ ;; *5' OJ	Agromelioracije
S 2 >CO '	(I) g -d	trajni višinski
d	|	nasadi pašniki nižina
o	2 .	ha ha ha
1.	KMETIJSTVO ŽALEC 2.	KZ SAVINJSKA	311	419	||||i	■ £	■H	H
DOLINA 3. SADJARSTVO	602	402	BBBjp	700	ipn	550
MIROSAN	¡kh	IHH	120	iKill	HP1	
4. KK ŠMARJE	1.413	-	207	657	1.413	1.413
5. KZ DRAVA	flpli	BbIbIB		108	•; •• jjžiSp	
6. KZ SL. BISTRICA	1.000	-	60	767	943	1.000
7.	KZ SL. BISTRICA 8.	VRTNARSTVO	50	-	"llflSlj	750		
MEDLOG	“	29	HB|	KS§F	jgggi	
SKUPAJ	3.376	850	387	2.982 '	2.356	2.963
B) PROGRAMI UREJANJA ZEMLJIŠČ V OBDOBJU 1988-1990
DO	Osuševanje ha	i Namakanje ha	Agromelioracije trajni višinski' nasadi pašniki nižina ha ha ha		Komasacije ha
1.	KMETIJSTVO ŽALEC 2.	KZ SAVINJSKA	1	1 i		- 1.025	-
DOLINA 3. SADJARSTVO	2.539 J	2.7491	25	80	1.000
MIROSAN		xy§p	12	- m š	■Bi
4. KZ ŠMARJE	710	66	126	1000 1000	, 710
5. KZ SLOV. BISTRICA	500	: ---	10	980 500	500
6. KZ DRAVA RADLJE	35	135	I I z.- B	250 •35	-
7.	KZ ILIRSKA BISTRICA 8.	VRTNARSTVO	1.000	■fllllll	15	100 350	1.000
MEDLOG	igl		mgm	H 29	H
SKUPAJ	4.784	2.950	188	2.410 2.939 '	3.210
C) PLANIRANI PROGRAMI UREJANJA LETU 1990 - OCENA!			KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ			PO
DO	Osuševanje ha	Namakanje ha	Agromelioracije trajni višinski nasadi-. ] pašniki nižina ha ha ha			Komasacije ha
1.	KMETIJSTVO ŽALEC 2.	KZ SAVINJSKA	!		|H|	1	}	1 9
DOLINA	255 J	815	50	150 j	360 )	150
3. KK ŠMARJE	640 .	tu	250	3.500	5.000	600
4. KZ DRAVA RADLJE	-	IBH1	' - |	2.000	150	-
5. KZ SL. BISTRICA	735	20	100	1.640	985	735
6. KZ ILIRSKA BISTRICA	500		15	. 150	500	300
SKUPAJ	2.130	835	415	7.440	6.995	1.785
Seja o urejanju kmetijskih zemljišč je bila na KK Šmarje
»Z zanesljivimi ljudmi je delo lažje«
O Mariji Poročnik, ki je vodja delovne enote hmeljarstvo v Gortini, ki je del radeljske organizacije Drava, vedo njeni sodelavci povedati veliko dobrega. Kako tudi ne bi, saj se drži pravila, da lepa beseda pravo mesto najde, že celih šestnajst let, odkar je zaposlena v tej hmeljarski enoti in osem let je že minilo, odkar je bila »postavljena« za vodjo.
To, da bi govorila za časopis, ji najprej ni bilo pogodu. Se veliko je drugih, je prepričevala v Svojem prijetnem koroškem narečju. Kmalu zatem je že pripovedovala o svoji največji skrbi, veselju ih ljubezni - hmelju.
»Na Gortini ga pridelujemo na osemintridesetih hektarjih in celo leto moraš pošteno skrbeti, da je na koncu kaj pokazati,« je bila prepričana Marija. In dodala: »Hmelj mi je bil zmeraj pri srcu in hudo je takrat, ko je pridelek slab. Kaj hočemo, pridejo težki časi. Tako kot letos, najpre j-je kazalo, da bo pridelka veliko, potem pa ga je suša precej opusto-šila.«
»Delati ni težko, če so ljudje zanesijif vi in naši so takšni, saj se . zavedajo, hmelj jim je vir zasužka in dobijo plačo
Marija Poročnik
tudi pozimi. Težje je pri sezonski delovni sili. Le-ti svoje naredijo'im se vrnejo domov. Ni tiste prave zavesti, da je treba delo dobro opraviti,« je razlagala Marija.
K njenemu delu sodi vsa organizacija dela in kot je zaupala, je med sezono vedno vsa na trnih, da le ne bi česa pozabila. Najhuje je med pripravo za delo v hmelju, ko delo steče si vendarle nekoliko oddahne/	mrli
Poleg trgovine še komisijska prodajalna rabljene kmetijske mehanizacije
(Nadaljevanje s 1. strani)
hitrejši nakup novih. V prihodnjem letu bomo uredili še skladiščno prodajo rep-romateriala v Galiciji in Vinski gori, tako da bo v celoti pokrita kmetijska oskrba v naši zadružni enoti.«
V svojem govoru je navzočim predstavil še razvoj zadružne enote Petrovče. Povedal je naslednje:
»V prvih povojnih letih so se iz NA-PROZ Vinska gora, Galicija, Petrovče in Liboje razvile kmetijske zadruge. Zgrajeni so bili zadružni domovi z veliko napori in odrekanji. V njih so imeli, in imajo še danes svoj prostor kmetje zadružniki. Iz čistih kupoprodajnih odno-■/ sov so takratne zadruge prešle na današnje proizvodne odnose. Po obsegu proizvodnje in območju je naša zadružna enota največja v Kmetijski zadrugi Savinjska dolina. Vključuje območje Petrovč, Galicije, Vinske gore in Liboj. Ima 345 članov na 185 kmetijah, od tega je 145 zaščitenih kmetij. Glavni vir dohodka sta hmeljarstvo in živinoreja. Hmeljarji pridelujejo hmelj na 115 hektarjih. Pomemben del proizvodnje predstavlja še mlečna proizvodnja. Od okoli tri tisoč glav goveje živine je skorajda tretjina krav, in 160 kmetov, ki so vključeni v odkup mleka, bo letos oddalo nad milijon litrov mleka.
Pomemben vir dohodka na kmetijah je pitanje in letos bodo kmetje spitali okrog 750 govedi in okoli 500 ton broj-lerjev.
Z obnovljeno trgovino kmetijske preskrbe so kmetom v TZO Petrovče zagotovili boljšo oskrbo.
V prihodnjih letih bomo več pozornosti namenili razvoju družinskih kmetij in strokovnemu izobraževanju in usposabljanju kmetov. Za uspešno gospodarjenje na kmetiji danes ne zadošča le pridnost in zagnanost. Za to usposabljanje bomo izdelali tehnološke programe, ki bodo pospeševali te cilje.
Poleg tega namenjamo veliko pozornosti še urejanju kmetijskih zemljišč. Za to pripravljamo projekte o izsuševanju: Pirešica II in Ložnica ter za več mini melioracij.«
jpl-m.n.

ALOJZ LILIJA:
»V ZALOŠKI GORICI JE »ZLATA JAMA« ...
In škoda bi bila?r če bi to bogastvo še naprej le odvažali
Nismo odkrili Amerike, ko smo javnosti razgrnili uporabnost rudnin, ki jih pridobivamo v Montani v Zaloški Gorici. Že pred mojim prihodom v to delovno organizacijo so bile izdelane številne študije in celo doktorati o uporabnosti zeolitov, bentonitov in ianga. Le naslednjega koraka, uporabe te znanosti v proizvodnji, niso storili, je uvodoma dejal Alojz Lilija, sanator Montane in koordinator komercialne dejavnosti v Hmezadu.
Usoda Montane je bila v zadnjih mesecih na prepihu. Napovedan je bil stečaj, vrstile so se polemike v tisku. In kocka je padla potem, ko so občinski vrhovi sprejeli ponudbo Hmezadove DO Strojna, da bi vzela Montano pod svoje okrilje. O tem je bilo popisanega dosti
Vulkanski tuli, ki ¡ih pridobivajo v Zaloški Gorici, so med kakovostno najboljšimi. Podobni so samo še na Bavarskem in Pomr-ju. Evropa ima teh rudnin dovolj, le da je njihovo pridobivanje skorajda nemogoče.
papirja in zato sva se z Alojzem Lilijem odločila predstaviti »zlato jamo« v Zaloški Gorici. Kajti Montana je postala znana predvsem zaradi finančnih problemov. Kaj več od tega, da tam kopljejo neke tufe, ve le malokdo.
lizirajo razne škodljive snovi. Uporabni so pri zahtevnejših filtracijah pitnih voda, absorbciji smradu, imajo edinstveno vpojnost najškodljivejših snovi. Uporabljajo jih za izolacijo radioaktivnih snovi.
Generator v Černobilu so zasuli s takšnimi snovmi. Naši sosedje, Avstrijci, že tretje leto uspešno opravljajo poskuse za reševanje njihovih gozdov s temi rudninami.
Poleg naštetih je zanimiva še uporabnost zeolitov v agroživilstvu.
Lilija: Vse študije, ki so bile narejene za to področje, dokazujejo, da je poraba krmil z dodatki teh rudnin manjša in da ugodno vplivajo na zdravstveno stanje živali. Še posebej dobri rezultati so možni pri mlado pitanemu govedu in piščancih. Zeoliti namreč vežejo nase škodljive pline in krma se dalj časa zadržuje v prebavilih.
Globinski odstrel v površinskem kupu zeolitnega tufa na Zaloški Gorici.
Kako bi vi kot sanator predstavili dejavnost Montane in uporabnost rudnin?
Lilija: Montana ima tri glavne kamenine, to so zeoliti, bentoniti, in fango. Vse so vulkanskega nastanka, vendar se precej razlikujejo po svoji uporabnosti. Vse se praviloma pojavljajo skupaj in sicer so tufi osrednja vulkanska kamenina, potem bentoniti, ki so istega izvora, le da so se drugače ohlajali. Vrhnja plast te rudnine je fango, ki je nastajal pod vplivom naravnih in kemičnih odpadkov. Vse te rudnine imajo izjemno lastnost vezanja.
Kakšna je potem njihova možna praktična uporaba?
Lilija: Možnosti je nešteto. Naštel bom samo nekaj najbolj znanih. Zaradi svoje vpojnosti lahko bentoniti nevtra-
Tujci te lastnosti že s pridom izkoriščajo. Kako je pri nas?
Lilija: Montana proda letno okoli 1.000 ton v neko avstrijsko mešalnico, ki uporablja te rudnine kot dodatek k piščančji krmi. In mislim, si, če je to koristno za avstrijskega piščanca, zakaj ne bi bilo še za našega. Pri nas smo se šele sedaj začeli pogovarjati o tovrstni uporabi. Doslej je bilo enostavneje uvažati razne krmne dodatke, ki vsebujejo omenjene snovi. Tukaj vidim še eno od velikih možnosti Montane.
Doslej so izkoriščali in odvažali tufe nepredelane v cementarno Anhovo, ki ga svojemu proizvodu dodaja od 20 do 30 odstotkov. Tufi v bistvu pocenijo proizvodnjo, Montana pa jih je prodajala po nižji ceni, oziroma, niso priznavali vrednosti.
Čestitamo za 29. november -dan republike	sozd „meMd
Kako je potem možno doseči večjo vrednost surovine?
Lilija: Z višjo stopnjo obdelave. V zadnjem času smo začeli z mletjem tufov, ki so že primerni za uporabo. Končni produkt ima na svetovnem trgu štiri do petkrat višjo ceno kot cement. Toda naš domači trg sploh nima izoblikovane cene, ker ga nismo znali uporabljati oziroma ga uvažamo.
Razen pri proizvodnji cementa so tufi in bentoniti uporabni še kot dodatek zobni kremi.
Lilija: Točno, brez tega Italijani paste sploh ne naredijo. Vendar ima ta surovina še druge uporabne vrednosti. V Sloveniji so jo naši predniki pred približno sto leti uporabljali za razmašče-vanje volne. Zdrobljeno rudnino so zmešali s surovo volno, in tako so ji odstranili umazanijo, hkrati pa je postala mehkejša. Potrošnja bentonitov je naraščala skladno z razvojem industrializacije.
Alojz Lilija
Dve leti že deluje tale naprava za drobljenje vulkanskih tuiov v Zaloški Gorici. Uporabnost rudnin se bo povečala šele z izdatnejšimi naložbami, saj jih bo le tako mogoče ponuditi širšemu tržišču.
Poleg tega so začela naša zdravilišča že uporabljati tango za obloge. Kako ste se vključili pri tem?
Lilija: Na pobudo zdravilišč Dobrna in Rogaška Slatina se je začelo koriščenje fanga, te pod vplivom narave predelane bentonitne gline. Trenutno ga še dodelujejo v obeh zdraviliščih. V bližnji prihodnosti jih bomo pripravili tako, da bodo primerne za široko potrošnjo. V svetu so že preiskusili zdravilne lastnosti teh oblog in so jih naši celo. uvažali.
Kakšne možnosti razvoja Montane vidite v Hmezadu?
Lilija: Za sanacijo je bilo več možnosti. Ponudili so jo anhovski cementarji, Cinkarna Celje'in Strojna Žalec. Prevladala je bojazen, da se bo sedanje odvažanje tega bogastva nadaljevalo in bi ga uporabljali samo za proizvodnjo cementa. Dejstvo je, da Montana ob seda-
Montana v Strojno
O tem, da bi se Montana Zaloška Gorica priključila Strojni Žalec, tozdu Grames so izvedli široko javno razpravo. V drugi polovici tega meseca so uspešno izpeljali še referendum in od prvega januarja dalje bo ta organizacija poslovala v sklopu Hmezada.
nji eksploataciji ni imela večjih možnosti razvoja. Zanj bodo potrebne naložbe in v Hmezadu so zato neprimerno večje možnosti. Imamo interno banko, izvozno organizacijo, ki bo razvila ustrezen inženiring in ne nazadnje je z novo zakonodajo možna soudeležba tujega kapitala.
Marjana Natek
Komisija za odlikovanja in priznanja SOZD HMEZAD ŽALEC, na podlagi 17. člena pravilnika o podeljevanju priznanj SOZD HMEZAD ŽALEC,
razpisuje
natečaj za zbiranje predlogov za podelitev priznanj SOZD HMEZAD ŽALEC za leto 1988.
1.
Kolnisija za odlikovanja in priznanja SOZD HMEZAD ŽALEC razpisuje pogoje in rok za dajanje predlogov za podelitev priznanj SOZD HMEZAD ŽALEC za leto 1988.
Priznanja SOZD HMEZAD ŽALEC so:
1.	PLAKETA SOZD HMEZAD v treh stopnjah: zlata, srebrna in bronasta plaketa
Plaketa SOZD se podeljuje za dosežene uspehe in rezultate, s katerimi se povečuje ugled SOZD, DO ali TOŽD, in sicer:
-	za večletno trajnejše in uspešno delo oz. sodelovanje,
-	za združevanje sredstev za naložbe, ki so skupnega pomena' oz. za prizadevanja pri izgradnji posameznih novih objektov ali kapacitet,
-	posameznim delavcem, združenim kmetom in združenim obrtnikom za izredno uspešno, večletno 'delo in sodelovanje, ki je dalo vidne rezultate,
-	skupini delavcev, združenih kmptov in združenih obrtnikov za uspešno večletno delo ali sodelovanje, ki je dalo vidne rezultate.
2.	PRIZNANJE SOZD HMEZAD
Priznanje SOZD HMEZAD se podeljuje za večletno uspešno delo oz. poslovno sodelovanje, m sicer:
-	DO in TOZD za večletno uspešno delo oz, sodelovanje,
-posameznim delavcem, združenim kmetom in združenim ob-.
rtnikom oz. skupinam le-teh, ki so s svojim prizadevanjem in delom pripomogli, da je njihova organizacija dosegla nadpovprečne poslovne uspehe oz. razširitev proizvodnje,
-	delavcem, ki so s svojim inovacijskim predlogom, ki je bil sprejet in uporabljen v DO, prispevali k uspešnejšemu ekonomič-nejšemu poslovanju,
-	delavcem, združenim kmetom in združenim obrtnikom, ki So več let aktivno in uspešno delovali v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah v DO ali SOZD, ali kot delegati SOZD v družbeno-političnih skupnostih ali samoupravnih interesnih skupnostih.
2.
Za priznanje SOZD so lahko predlagani: delavec, združeni kmet, obrtnik, DO, TOZD, druga organizacija ali skupnost, skupina delavcev, skupina združenih kmetov ali skupina združenih obrtnikov in družbene organizacije ter društva,
3.
Podelitev priznanja SOZD lahko predlagajo delovni ljudje, DO, družbeno-politične organizacije, samoupravni organi oz. drugi organi ali organizacije v okviru SOZD HMEZAD.
Predlog za podelitev priznanja SOZD lahko oblikuje tudi komisija za odlikovanja in priznanja SOZD HMEZAD.
4.
V predlogu za podelitev priznanja SOZD mora predlagatelj navesti dela in dejanja, ki zaslužijo splošno, širše priznanje. Pri tem je mišljeno predvsem:
‘s večletno uspešno in vidno delo,
j - izredna - posamezna družbeno koristna dela, delovni in drugi veliki uspehi ali dosežki.
5.
Predloge za podelitev phznanja SOZD sprejema kadrovski oddelek SOZD najkasneje do 14. novembra 1988.
Priznanja SOZD bodo podeljena na slavnostni seji delavskega sveta SOZD.
Predsednik komisije za odlikovanja in priznanja Zvonko NOVAK, 1. r.
Kmetijski kombinat Šmarje
Ustanovili bodo svojo hranilno kreditno službo
V Kmetijskem kombinatu Šmarje so se odločili za ustanovitev lastne hranilno kreditne službe, ki naj bi začela poslovati že v začetku prihodnjega leta. Za ta korak so se odločili, ker jim sedanje centralistično poslovanje Hranilno-kredit-ne službe v Žalcu ne nudi prednosti, ki jih vidijo v svoji finančni organizaciji. Z njo naj bi imeli večji vpliv na hranilne vloge, umnejšo porabo denarja, manjše obresnte mere za kooperacijsko proizvodnjo ter ustreznejšo in hitrejšo realizacijo naložb in enotno vodeno knjigovodstvo za vse kooperante v lastni hranilni službi. Tega doslej namreč ni bilo, kar jim je pri odločanju povzročalo mnogo težav. Z novo organiziranostjo ne bodo večali števila zaposlenih.
Kot trdijo odgovorni v kombinatu, je prihajalo do težav zaradi prepočasnega pretoka informacij, kar je ogrozilo tudi izvajanje njihovih programov. Ob sedanjih obrestnih merah je pomembno, da se ta denar pravilno obrne, saj v nasprotnem primeru nastane škoda. Poleg oddaljenosti Žalca in Šmarja jih je pri poslovanju motilo tudi to, da niso imeli dovolj velikega pregleda pri neizpolnjevanju pogodb. In kmetje so na primer pridobivali denar iz treh virov. In v končni fazi mora kmet poslovati samo z eno stranko, trdijo v šmarskem kombinatu.
-mn
DO UGLEDA
LE S KAKOVOSTNIMI
STORITVAMI
»Pridobiti moramo čimveč organizacij, za katere bomo opravljali prevoze. To je ena od temeljnih nalog našega tozda, ki je zaradi nesolidnega poslovanja v preteklih letih izgubil veliko naročji prevozov pri porabnikih na žalskem področju. Nekaj novih pogodb smo že sklenili, zavedati pa se moramo, da se bomo morali dobesedno boriti, da bomo zopet pridobili ugled«, je povedal Martin Korže, direktor tozda Transport Vrbje, ki sodi v sklop Hmezadove članice Agrina Žalec.
Martin Korže
Po njegovih besedah dobivajo sedaj preveč prevozov, ki dohodkovno niso tako zanimivi. Zato se bodo bolj posvečali kupcem, ki v končni fazi te storitve;
plačujejo. Cena njihovih prevozov naj bi bila šele na četrtem mestu pred vsemi ostalimi kakovostmi storitve.
Slabi poslovni rezultati se v tozdu pojavljajo že več let in občasno se je pojavljala tudi izguba. Botrovali so ji različni vzroki in eden od njih je tudi, da so vozila avtoparka premalo izkoriščena. Ne nazadnje je na področju javnega transporta veliko tovrstnih organizacij in zasebnih prevoznikov.
»Premalo prevozov imamo tudi za našo organizacijo Agrino. Če bi šle vse te usluge preko našega tozda, bi imeli dovolj dela za ves avtopark. Vendar pri tem nihče ne sme pričakovati, da bomo zato lahko prevažali dvajset odstotkov ceneje. Mislim, da je prvotnega.pometla tudi to, da bi lahko koristili naše storitve v vsakem trenutkh,« je zatrdil Martin Korže.
Dohodkovno uspešnejša je njihova organizacija prevozov, za katere imajo svoje poslovalnice v Žalcu, COlju, Sežani, Novem Sadu in Beogradu: Poleg notranjih težav-jim manjšajo dohodek še predpisi in razne družbene obveznosti. Za registracijo petindvajsettonskega vozila, na primer, je bilo v avgustu treba odšteti kar eno staro milijardo dinarjev. Približno toliko dohodka lahko ustvarijo z enim vozilom v enem mesecu. Poleg tega je tu še kopica zakonskih omejitev, zaradi katerih je skorajda nemogoče ustvariti večji dohodek. Kot je povedal Martin Korže, se lahko vozilo, ki je odpeljalo tovor do Beograda vrne šele v dvaintridesetih urah.
; -m.n.
Nova Gorica 29. IX. do 1. X.
Race so zborovale
Občni zbor Sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD je bil v hotelu Isk ra-Delta, za njim pa tudi tam
9.	srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD Slovenije.
Na sekciji so sprejeli, upoštevajoč pripombe in dopolnitve, Pravilnik o ustanovitvi, delovanju in organiziranosti sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu SR Slovenije.
Med udeleženci sta bila predsednik RK SZDL Jože Smole in predsednik RS ZSS Miha Ravnik. Sprejeli so program dela dol 990. leta in izvolili novo vodstvo. Predsednica ; izvršnega odbora sekcije je Jasna Šinkovec iz IMV Novo 'mesto, novi podpredsednik pa Brane Šalamon iz Stavbarja Maribor. Izvolili so še 20 članov izvršnega odbora, delegate v JKO, UO DNS, za občni zbor DNS na letošnjih Gorjupovih dnevih in delegata v ZNJ in še delegata v razne komisije. Mag. Pavle Zrimšek je govoril o širšem pristopu k sistematizaciji delovnih mest v okviru informacijske službe.
Zbor je bil ploden, saj je sodelovalo nad 140 udeležencev, in odmeven.
Z NOVIMI METODAMI HITREJŠE TESTIRANJE OKUŽENEGA HMELJA
POSKRBETI BI MORALI ZA ŠE HITREJŠE RAZMNOŽEVANJE
Letos so hmeljarji že pridelali prve količine neokuženega savinjskega gol-dinga, razmnoženega z brezvirusnim sadilnim materialom, ki ga vzgajajo na žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo. Pridelek je bil dober, čeprav je pri tem še nekaj neznank. Strokovnjaki na inštitutu so dokazali, da so rastline rasle bujneje in enakomerneje in pridelek je bil približno za okoli 30 odstotkov boljši. Najmanjša odstopanja so po prvih rezultatih pri količinah alfa smoL Glede tega prof. biologije Marta Dolinar, ki se ubada z brezvirusnim sadilnim materialom, domneva da so te razlike manjše v ugodnejših klimatskih razmerah in večje v slabših. To pa je zaenkrat le še domneva in potrebno bo še nekaj časa, da se bo to potrdilo.
Toda, kaj je brezvirusni sadilni material in kako se razmnožuje, so bila vprašanja, ki sem jih zastavila profesorici Marti Dolinarjevi Pojasnila je, da so to področje začeli odkrivati najprej Angleži, ki so imeli zaradi okuženosti hmelja iz leta v leto slabši pridelek. Ugotovili so, da so hmelji okuženi s tremi virusi. V celinski Evropi se virusi niso kazali kot znaki bolezni, temveč v latentni obliki, tako da so rastline slabše rastle in dajale manj pridelka Virusov ni mogoče zatreti z raznimi agro-kemičnimi sredstvi in zato je edina možna oblika brezvirusno razmnoževanje hmelja Le-to je doživelo napredek šele potem, ko so odkrili metodo za testiranje, ki so jo prenesli iz humane medicine. Kaj-, ti s klasičnimi metodami traja približno eno leto, da se ugovi ali je hmelj okužen.
Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo so testirali hmelje in ugotovili, da so s temi virusi okuženi vsi hmelji. Najbolj savinjski golding, manj pa nove, A in B sorte. Ob tem je Dolinarjeva povedala da so bile nove vrste hmelja v bistvu vse neokužene, le da tega niso vedeli
Virusi se prenašajo z dotikom korenin in ker se dvoletni kolobar v večini prime1 rov ni upošteval, so se tako okužile vse vrste. Ker je bil savinjski golding najbolj prizadet in zaradi vse večji zahtev po tej sorti hmelja, so si nainštitutu začeli pridobivati brezvirusni sadilni material
Grobo rečeno, je delo še najbolj podobno vrtnarski proizvodnji. V rastlinjaku omogočajo hmeljem najboljše pogoje rasti, v laboratoriju pa redno testirajo okuženost Imajo okoli tisoč brezvirusnih matičnih rastlin, ki jih zeleno razmnožujejo. Razrežejo jih v nodijih, ko dosežejo določeno višino. Te rastline ukoreninijo in jih dajo v razmnoževalne grede Takšen način pridobivanja povsem zdravega hmelja je zelo drag, saj je vsa tehnologija za testiranje uvožena En sam test, recimo, stane dve marki.
Poleg tega se med tem znanstvenim delom in njegovo uporabo pojavlja - še razkorak. Veliko rastlin odmre, ker jih potem hmeljarji zasadijo kar v trajne nasade. Po trditvah Dolinarjeve je to huda napaka, saj ti hmelji niso dovolj odporni in bi jih nujno morali posaditi v ukorenišče.
Na inštitutu letno vzgojijo okoli 100 tisoč brezvirusnih rastlin s certifikatom A, kar pomeni, daje hmelj zanesljivo neoporečen. Hitrejšo pot vidi Dolinarjeva v tem, da bi te rastline nasadili in jih testirali še potem v hmeljiščih, za takšen material bi bilo možno dobiti certifikat B.
Po besedah Dolinarjeve bodo nove sorte, ki jih bodo vzgojili brezvirusne in ponovna okužba je zelo malo verjetna. V tri-
Brezvirusne sadike goldinga bi morali proizvajalci nujno posaditi v ukorenišče in ne v redne nasade, tako kot to počne-joo sedaj, trdi biologinja Marta Dolinar.
letnem nasadu okužba napreduje zelo počasi oziroma se lahko zmanjša s higienskimi merami
Marjana Natek
ZŽV Celje
RODOVNIŠKA SLUŽBA V KONJEREJI -»B« RODOVNIK
V Sloveniji je na pobudo Konjerej-skega društva Slovenije že od leta 1934 organizirana rodovniška služba S ciljem povečati število konj z znanim poreklom in dvigniti genetski potencial konj, se je v Sloveniji leta 1982 pristopilo k vodenju B rodovnika za konje slovenske hladnokrvne pasme (SLH). Podatki, ki jih vodijo občinski štabi za SLO in TO kažejo na nezadovoljivo stanje v konjereji, saj je do 50 % konj za njihove potrebe nesposobnih. Območna pospeševalna služba v kmetijskih zadrugah in ZŽV Celju ugotavljata, da letni privez žrebic ne zadošča za obnovo lastne črede. Rejci kobil v največjem obsegu obnavljajo čredo s kupljenimi odraslimi kobilami. Pri teh živalih gre mnogokrat za skrite hibe in kronične plodnostne motnje. Na ta način prihaja do nezadovoljstva konjerejcev in neekonomič-nosti reje.
Na območju ZŽV Celje zavodska strokovna služba vodi B rodovnih SLH pasme konj. Vsako leto v oktobru poteka v sodelovanju z žrebčarji in osnovno pospeševalno službo v kmetijskih zadrugah evidentiranje in žigosanje žre-bičk rojenih v tekočem letu. V poštev pridejo vse zdrave žrebičke brez vidnih hib ih so potomke mater v tipu SLH pasme in licenciranih žrebcev noriške oz. SLH pasme. Rejcu, ki se obveže, da bo žrebičko redil tri leta in jo v starosti
treh let pripustil pod priznanega žrebca, pripada premija v znesku 100.000,-din. Lastnik lahko tako žrebičko tudi proda drugemu rejcu za nadaljnjo rejo. Zainteresirani rejci lahko svoje živali prijavijo žrebčarjem ali pospeševalcem zadolženim za konjerejo v kmetijskih zadrugah. V oktobru je bil tudi pregled in sprejem triletnih žrebic (evidentirane v letu 1985) v B rodovnik.
Edi Staroveški, dipl. vet
Dolenjd so pripeljali hmelj
Odkupili manj grozdja
Letošnje trgatve se bodo vinogradniki s šmarskega področja spomnili po dveh pomembnih stvareh. Po prvi, ki je najpomembnejša, vinski mošt so prvič pridobivali v lastni predelovalnici grozdja v Imenem in po slabši letini.
Predelovalnico grozdja in vinsko klet so njihovi vinogradniki, ki imajo skupno okoli tisoč hektarjev vinogradov, nujno potrebovali že dolgo. Kajti le to je zagotovilo, da bo iz pridelka tudi kakovostno vino. O poteku odkupa je Vladislav Poči-valšek, vodja kleti, povedal tole:
»Odkupili smo okoli petdeset tisoč kg grozdja, kar je le desetina od zmogljivosti nove kleti. Pridelek sta zmanjšali spomladanska pozeba in suša. Eden od vzrokov je prav gotovo manjša poraba zaščitnih sredstev, ker so predraga Ljudje se premalo zavedajo, da je kakovost vina odvisna od celotnega nafjina pridelovanja, to je, od rezi naprej.«
Posvetovanje o sulcu
V času od 5. do 7. septembra je bilo v Zvezni republiki Nemčiji mednarodno srečanje oz. simpozij z naslovom »Zaščita in ohranitev sulca«, tj. ribje vrste, ki ji po domače pravimo tudi kralj podonavskih db.
Vabilo na simpozij je kot zastopnik Jugoslavije oz. Slovenije dobil Boris Skalin, ki je imel reierat z naslovom v originalu »Huchenschutz und Huchenzucht in Slo-wenien - YU« (Zaščita in vzgoja sulca v Sloveniji).	BS
TITOVA BRAZDA
Tako so nekateri tekmovalci zarezali brazde v rodovitno prekmursko polje. Smer in perspektiva sta jasna, globina pravšnja, ocene visoke.
Uredili so
skladiščne
prostore
Po obnovi prodajnih prostorov Agri-ninega tozda Maloprodaja v Ilirski Bistrici so letos uredili še dva tisoč kvadratnih metrov odprtih skladiščnih prostorov. Le-ti so namenjeni skladiščenju kmetijske mehanizacije, gradbenega materiala, oziroma vseh izdelkov iz njihovega prodajnega programa v žalski blagovnici	-mn.
KMETIJSKI OBJEKTI IN UKREPI OB POŽARU
Na našem področju imamo kmetijske objekte, potrebne za proizvodnjo hmelja, garaže in mehanične delavnice za popravilo strojev, skladišča za umetna gnojila in drugo opremo, črpalke in rezervoarje za goriva in kurilno olje ter goveje farme s pripadajočimi dosuše-valnimi napravami, seniki, silosi za koruzno silažo in pripadajoče objekte, pi-tališča brojlerjev... V hmeljarstvu se na sušilnicah izključno uporablja kot gorivo kurilno olje, saj je vsaka sušilnica za hmelj večnadstropna stavba, običajno lesene konstrukcije z navlaževa-njem in baliranjem hmelja ter običajno tudi skladiščem za hmeljske bale.
Na sušilnicah je kljub mehanizaciji zaposleno še precej delavcev, ki delajo neprekinjeno v dveh izmenah. Čas obiranja in sušenja hmelja traja od 15. avgusta do 15. septembra.
Sušenje hmelja se izvaja s podpihom vročega zraka v neštevilnih komorah, kjer pa kaj hitro lahko izbruhne požar. Nadalje je nevaren vzrok požara elektrika, ki je prepredena z napeljavami na vseh sušilnicah.
Tudi sam hmelj je kot gorljiv material nevaren za vžig, posebej pa je problem gašenja z vodo, saj podobno kot krma ali slama je težko ugasljiv, poleglega pa je njegova cena izredno visoka.
Požari v sušilnicah so izredno nevarni. Najprej je treba poskrbeti za učinkovit izklop električnega toka, saj so v sušilnice napeljani trije ali več dovodov.
Izredno je važno reševanje ljudi iz teh lesenih zgradb, zato je pri vsakem požaru treba takoj poskrbeti za reševanje ljudi iz višjih nadstropij. Običajno so sušilnice poleg drugih objektov, kar moramo pri intervenciji obvezno upoštevati, saj po zraku letijo goreče krogle hmelja in drugih vnetljivih snovi.
Pri gašenju je treba upoštevati tudi rezervoarje za kurilno olje in dovode zaradi varstva okolja. Prav tako niso redki primeri, da so v teh zgradbah urejena tudi skladišča za pesticide, kar je sicer označeno z ustreznimi opozorili
V	vseh objektih se sicer nahajajo zidni hidranti in gasilni aparati na prah, običajno S-9 in nekaj tudi S-50.
Požar se lahko širi zelo hitro, zato mora vodja gašenja hitro ukrepati in aktivirati vse enote, ki pridejo na poža-rišče.
Požar je treba pričeti gasiti, varovati sosednje objekte in reševati delavce iz višjih nadstropij.
V	objektih je tudi veliko strojev in naprav.
Pri gašenju hmelja je treba uporabljati predvsem penilna sredstva, voda je skoraj prepovedana.
Pri pesticidih je uporaba vode sploh prepovedana, temveč lahko gasimo le s prahom ali CO2.
Gasilsko akcijo je treba podpreti z notranjim in zunanjim napadom. Požarni objekt obkolimo in branimo vse sosednje objekte, ki jih požar ogroža
Zagotoviti moramo dovoljno količino vode, ki je kljub hidrantnemu obrežju lahko vprašljiva, zato poskrbimo tudi za dovoz vode s cisternami. Za uspešno gašenje takšnega požara je potrebno dobro poznati same zgradbe, zahtevati osebo, ki je zadolžena za požarno varstvo na objektu.
Posamezne gasilske enote je treba usmeriti v smer napada in določiti s kolikšnimi vodnimi curki in enotami se naj zoperstavijo nastali požarni situaciji.
Posebna nevarnost požara je tudi pri obiralnih strojih, predvsem pri VOLFU, saj vsaka uporaba odprtega ognja lahko
povzroči hud požar. Zato tudi pri gašenju obiralnih strojev, najprej izklopimo tok tudi pri dovodu in ne samo na stikalni plošči Ker so običajno to pritlične stavbe, so manjši problemi za reševanje delavcev.
Pri gašenju obiralnih strojev gašenje z vodo ni priporočljivo, gasimo s kemičnimi penami ali prahom.
Požari na govejih farmah so najbolj nevarni na stolpnih silosih za dosuše-vanje sena ali na dosuševalnih napravah oziroma na senikih. Manj nevarni so na samih hlevih, saj so običajno grajeni iz negorljivega materiala.
Reševanje živine krav - je sicer olajšano, saj so naveze, običajno po 25 krav, ki se z odvitjem takoj odpnejo in so krave takoj proste. Problem pa je, ker krave niso navajene hoje, nadalje so zelo občutljive za dim in pline, zato jih je zelo težko reševati. V vsakem hlevu je po 100 krav, kar potrebuje veliko število ljudi za učinkovito evakuacijo. Ne nazadnje je tudi problem, kam tolikšno število krav umakniti in namestiti, da ne ovirajo gašenja.
Teleta je najbolje zvezati in znositi iž hleva. Predvsem poskušajmo aktivirati ljudi, ki so tam zaposleni in navajeni na delo z živino, prav tako pa jih živina tudi pozna.
Pri požarih v manjših hlevih živino odvežemo, odpremo vrata in spustimo živino na prosto, če se živina upira, ji zavežemo - pokrijemo oči, primemo za ušesa in pitiskamo na prosto. Drug način je ta, da jo primemo Za nozdrvi in jo potiskamo zadenjsko. Ge živine nikakor ne moremo izgnati iz hleva, uporabimo vodni curek.
Svinje najlaže izvlečemo, če jih primemo za zadnji nogi in izvlečemo ha prosto, ker je verjetno edini hiter način. Prašiči radi zbežijo nazaj v hlev, zato jih moramo dati v ograjen prostor.
Perutnino rešujemo tako, da jo spravljamo v vreče, čebelam pa zapremo vhode in panje odnesemo iz čebeljnja-ka.
Ovce rešujemo tako, da pograbimo ovna - vodnika, zvonimo z zvoncem, katerega glas ovce dobro poznajo in jih tako najlaže spravimo.na varen kraj. Ovce se ob nevarnosti zelo rade zgnetejo skupaj (v krog). Pri reševanju živali ne smemo prezreti čut humanosti, ki velja enako kot za ljudi. Zaradi muhavosti in straha živali je reševanje otež-kočeno in zelo upočasnjeno.
Gašenje stolpnih silosev za seno predstavlja veliko nevarnost zaradi ekJ splozij, pregretih salonitnih plošč in z razširitvijo požara na sosednje objekte. Vemo, da imamo danes na velikih farmah tudi ogromne kopice slame, ki je v neposredni bližini teh stolpnih silosov, zato je nevarnost toliko večja.
Požar je gasiti od zgoraj, za kar ima silos sicer lestev, vendar ob hudem požaru je potrebna gasilska lestev za učinkovito gašenje, saj je stolp visok do 15 metrov.
Po možnosti je treba uporabljati (pri začetnih požarih: baterije CO2, ali prah, saj z vodo uničimo celotno količino krme ali slame, ki se nahaja v takšnem silosu. Požari v teh silosih nastajajo največkrat zaradi samovžigov. Pri tem je upravljalce posebej opozoriti na strogo upoštevanje predpisane tehnologije pri polnjenju silosov in vsebino vlage v krmi.
Gašenje sena in slame zahteva drugačno taktiko kot je gašenje objektov. Gasimo z razpršenim curkom vode po zunanji površini. Posebno pri samovžigu se bo seno ali slama vedno ponovno
vžigala, saj voda odteka po zunanji strani bilk in ne dosega vedno žarišča.
Gašenje slame ali sena na podstrešjih ali nad hlevi, ki imajo lesene ali tudi kovinske nosilce, je lahko hudo nevarno zaradi velikih količin vode, da povzroči porušitev zgradbe.
Goreče kope sena ali slame bomo gasili z razpršenim curkom vode. Pri razkopavanju sena ali slame je potrebno sproti gašitfposamezna žarišča. Najsi je premetavanje in razkopavanje biljk še tako naporno in dolgotrajno, opraviti ga je treba, kajti drugega načiria trenutno ni. Zato pa skrbimo za prepotrebno preventivo!
Pri vseh takšnih požarih je posebno skrb treba nameniti predvsem izklopu, električnega toka v postaji.
Posebej naj opozorim, da je potrebno pri izklopu električne napetosti na farmah upoštevati, da se takoj po izklopu toka avtomatično vključi agregat, ki preskrbuje predvsem molzne naprave in razsvetljavo na farmi z električnim tokom. Niso pa v ta tokokrog vključeni stolpni silosi in druge pomožne naprave. Vendar je potrebna previdnost in sodelovanje z vodji farm..
Posebno pozornost in previdnost moramo posvetiti skladiščem, v katerih
Resda še nikoli nisem slišala, da bi se vreče same premikale. Toda zaposleni v žalski mešalnici krmil si mogoče kaj takšnega močno zaželijo. Prenesti tono ali dve, še ni takšen problem, toda ko gredo te tone v desetine, to ni več mačji
Stanko Baliž
kašelj. Veliko dela je ročnega in tako delavci prekladajo in nakladajo od začetka do konca proizvodnje krmiL Zaradi zastarelosti mešalnice in zato njene nefunkcionalnosti je vrečo treba premakniti in dvigniti še večkrat
S tehnologinjo proizvodnje v mešalnici, Alenko Novak, sva si ogledali cel postopek mešanja krmil. Razlagala je, da je stavba pred tem služila predelavi hmelja In med tem sva se povzpeli po strmih stopnicah, v drugo nadstropje, kjer pripravljajo predmešanice, oziroma vse potrebne dodatke močnim krmilom. Edino orodje, ki je tam na razpolago, so lopata, voziček in roke. Druge sodobnejše mešalnice imajo vse krmne dodatke spravljene v celice in jih dozirajo z elektronsko vodenimi napravami, je razlagala.
Ustavili sva se pri Stanku Baližu, najstarejšem delavcu v mešalnici Dela pri predmešanicah. On je začel že v Vrbju in
hranijo pesticide. Veliko teh snovi je zelo vnetljivih. Ker so v embalaži različnih oblik in materialov od plastičnih (PVC) ročk do steklenic ah v različnih kovinskih steklenicah ali vrečkah in različno reagirajo na povišano temperaturo, predvsem so izredno nevarni za okolje, saj so to tudi fosforni estri, gašenje z vodo je najstrožje prepovedano. Pri tem nastaja tudi nevarnost eksplozij in zastrupitev.
Zato mora vodja gašenja to strogo upoštevati in poslati v akcijo le gasilce z dihalnimi aparati in osebno zaščitno opremo.
Opozoriti je treba ustrezne službe zaradi nevarnosti razlitja teh snovi v kanalizacijo ali stika z ljudmi.
Prav tako je treba opozoriti upravljalce, da zavarujejo mesto požara z enotami NZ. Pri gašenju in evakuaciji je treba aktivirati zaposlene zaradi dobrega poznavanja razporeda prostorov in iie-vamih snovi.
ZATO SKRBIMO ZA POTREBNO PREVENTIVO. UPOŠTEVAJMO PREDPISE, PREGLEDUJMO POŽARNOVARNOSTNE NAPRAVE IN OPREMO TER SKRBIMO ZA REDNO VZDRŽEVANJE!
Karel Jug višji gasilski častnik
takrat so krmila mešali kar ročno, dnevno približno štiri tone.
Danes kar sam pripravi okoli dvajset ton krmne predmešanice, seseda za obe izmeni tako, da je dnevna proizvodnja okoli sto ton.
Kot je povedal Stanko, je treba še posebej paziti, kako pripravi krmno mešanico za mlade živali; Zaščitnih sredstev se 'ne more navaditi, čeprav bi bila koristna ne nazadnje že zaradi vonjav mesne in ribje moke. Ogledali sva si še glavnino tehnološkega procesa, mešanje krmil Tam so prav tako nemogoči pogoji dela. Branko Dubovečanj delavec v mešalnici, je razlagal da ni dneva ko ne bi kakšna naprava zatajila Ob dvajset let stari tehnologiji je potrebno neprestano nekaj krpati in pogoji dela se slabšajo iz leta v leto.
V Mešalnici krmil so oktobra dobili novo polnilno napravo, kar ie še vedno premalo, da bi se bistveno izboljšali pogoji dela.
Vsega bi bilo prav gotovo manj, če se ne bi že nekaj let le pogovarjali o gradnji nove mešalnice in tako niso delali niti najnujnejših obnov. Zato, ker so verjeli, da nova mešalnica bo: In sestavek bi lahko nadaljevali samo s kopico če...
-m.n.
■v
Ce se vreča noče sama premakniti...
Vrtnarstvo Medlog
DOSLEJ LE PROGRAMI ZA DOPOLNITEV DEJAVNOSTI
Vrtnarstvo Medlog ne sodi med uspešnejše v Hmezadu in prav tako bi bila neumestna nasprotna trditev. Obseg proizvodnje se ni bistveno spremenil od samih začetkov in vsako leto ponudijo tržišču skorajda standardno količino lončnic, rezanega cvetja, okrasnega grmičevja in zelenjave. Tako bi lahko na kratko strnila pripoved njihovega direktorja Ludvika Dermola. In zakaj je tako? So kdaj poskušali s kakšno novo kulturo, ki bi bila bolj značilna le zanje?
Programov za dopolnitev in oživitev proizvodnje v Vrtnarstvu je bilo dovolj, je povedal direktor. Nikoli pa potem ni bilo denarja, da bi se bilo lahko resnično kaj naredilo. Poleg tega je vrtnarstvo specifična dejavnost in na razpoložljivih površinah pač ni možno gojiti nič drugega.
Od vseh je še najmanj donosna zelenjadarska proizvodnja, kajti stroški so pri njej takšni, da se komaj pokrivajo. Pri tem se cene resnično oblikujejo na tržišču in ob dovolj veliki ponudbi zasebnikov je težko biti konkurenčen. Dalj kot od razgovorov, da bi ta del nadomestili z okrasno drevesničarsko proizvodnjo, še niso prišli. In tudi ob tem imajo pomisleke, saj imajo pri tem zagotovljeno le lokalno tržišče.
Iz leta v leto je dražja proizvodnja rastlin v zastekljenih rastlinjakih. Poleg energije jim velik delež v ceni predstavljajo semena, ki jih še vedno uvažajo. Na domačem tržišču jih namreč ni ali pa so neustrezne kakovosti.
Med dejavnost Vrtnarstva Medlog sodi tudi urejanje okolic stavb in parkov, tako za zasebnike kot družbeni sektor. Naredijo lahko vse od načrta do zasaditve z okrasnimi rastlinami. Vendar ta dejavnost ne predstavlja večjega deleža dohodka.
Setev je končana. Žita so lepo vsklila
KK Šmarje
MALINE - PROGRAM ZA MAJHNE KMETIJE
Okoli šestdeset odstotkov kmetij v Hmezadovi članici Kmetijskem kombinatu Šmarje meri okoli tri in pol hektarja. Za tako majhne površine bi bila še najbolj primerna proizvodnja malin, trdijo v tej organizaciji. Letos so kmetje že pridelovali to kulturo na štirih hektarjih in rezultati so zadovooljivi. Še bolj načrtno bodo to novo dejavnost začeli uvajati še letos. Pripravljajo tudi program posebej namenjen tem kmetijam. Predvidevajo, da se bo v vzgojo malin vključilo okoli petsto kmetij in denar za naložbo v nasade jim bodo primaknili tudi iz Zveze vodnih skupnosti. Kot trdijo v Kmetijskem kombinatu Šmarje je optimalna površina od 10 do 30 arov. S to delovno intenzivno panogo bodo zagotovili dohodek številnim kmetijam. Glede odkupa in predelave se že pogovarjajo o dolgoročnejšem sodelovanju s tamkajšnjo predelovalno industrijo.
mn.
Prodali namakalni sistem v Rigo
Samo formalnosti je potrebno še urediti, da bo Strojnin tozd Grames prodal namakalni sistem, ki so ga pred dvema letoma poskuno montirali na sovho-zu v Rigi. Le-tam so ga dobro preiskusili na petih hektarjih zasteklenih rastlinjakov, namenjenih pridelovanju zelenjave. Bolj kot po finančni plati bo ta prodaja pomenila večjo možnost uveljavljanja Gramesa na sovjetskem tržišču z namakalnimi sistemi. Pričakujejo, da bodo podpisali še pogodbo o kooperacijskem sodelovanju.
Nekaj izkušenj pri postavljanju namakalnih sistemov so si' nabrali tudi doma in v bodoče bo nadaljni razvoj odvisen od tega, koliko denarja bo družba primaknila pri tovrstnih naložbah. Prvi rezultati njihovih sistemov so vsekakor spodbudni in ob letošnji suši so tisti, ki so namakali, dosegli dvakrat večji pridelek. Doslej so postavili osem hektarjev v Nedelišču pri Čakovcu in manjše površine v Dalmaciji.
- mn.
Udeleženci Mednarodne konference o namakanju in izsuševanju zemljišč, ki je bila v Dubrovniku, so si na študijski ekskurziji po Jugoslaviji ogledali tudi Savinjsko dolino in se seznanili s programi urejanja kmetijskih zemljišč sozd Hmezad.
BILI SMO V TULLNU
Vrtnarji smo se odločili za dvodnevno ekskurzijo na znano razstavo cvetja in okrasnih rastlin. Po formalnostih na Šentilju smo potovali po Avstriji do Dunaja, kjer smo si ogledali znamenitosti. Ker je bil naš cilj vrtnarska razstava, smo se čimprej poslovili od čudovitih palač in prispeli v Tullni Kaj vse vidiš na takšnih razstavah. Zastane ti glas in samo cvetice govorijo, kar se na papir ne da napisati.
Na kraju smo ugotovili, da mi prav nič ne zaostajamo pri izboru razstlin, mogoče malo s tehnološke strani. Vrnili smo se z mislijo, da se še bolj po-
globimo v naše delo, kajti narava te kaj hitro kaznuje.
Vida Voglar Vrtnarstvo Celje
VSE ZA DELA Z
GRADBENO
MEHANIZACIJO
V delovni enoti tozda Grameš v Ljubljani organizirajo vse potrebno za izvajanje del s težko gradbeno mehanizacijo. K njihovi dejavnosti sodi še organizacija prevozov z lastnim avtoparkom in zasebniki. To enoto so prevzeli od Transavta v začetku leta in posluje z istim poslovnim predmetom kot prej. V bistvu je podaljšana roka tozdove dejavnosti, predvsem pri njihovih potrebah po težki gradbeni mehanizaciji, ki jo imajo premalo glede na vse večji obseg dejavnosti.	-mn.
SOZD MERX CELJE - KMETIJSKA ZADRUGA CELJE razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1.	OPREMA ZA HMELJSKO SUŠILNICO
-	peč PEKALO s podpihom
-	stiskalnica za baliranje hmelja
-	izmetalna naprava 2 komada (16 m2)
-	lese 2 kompleta (16 m2)
-	ventilator za vlaženje
2.	OPREMA ZA REJO BROJLERJEV | - krmilna naprava 2 komada
-	krmilniki 100 komadov
3.	Kovinski silos za skladiščenje močnih krmil, kapacitete 20 m3, primeren za manjšo farmsko rejo.
4.	Hmeljske juta vreče 600 komadov.
Izklicne cene bodo objavljene na licitacijskih mestih 3 dni pred pričetkom licitacije in dosegljive v ZE Vojnik na tel. št 772-136.
Javna dražba opreme pod tek. štev. 1,2 in 4 bo dne 10.11.1988 ob 9. uri pri hmeljski sušilnici Škofja vas.
Javna dražba kovinskega silosa pod točko 3. bo dne 10. 11. 1988, ob 12. uri pri sušilnici Čmova pri Dobrni.
Na ceno, doseženo na javni dražbi, se prišteje prometni davek po veljavnih predpisih.
Kupnino je treba plačati v treh dneh od končane dražbe, sicer se dražba šteje za neuspešno.
Pravico do sodelovanja na dražbi imajo pravne in fizične osebe, ki bodo poprej plačale varščino v višini 10' % izklicne cene. Var-ščina mora biti plačana eno uro pred pričetkom dražbe na licitacijskem mestu.
Interesenti si lahko sredstva, ki so predmet javne dražbe, ogledajo na mestu, kjer je razpisana dražba
KOOPERANTI
Dve generaciji Amonovih iz Virštanja:
»VSI DELAMO ZA NAPREDEK KMETIJE«
Po vinogradih znani Virštanj se je tistega oktobrskega dne naslajal v soncu. Trgatev se je že prevesila v drugo polovico in ljudje so si dajali opravka v zidanicah, iz katerih je že dišalo po moštu. To pot sem obiskala kmetijo Stanka Amona, ki leži na enem od virštanjskih pobočij. Stanka bom predstavila kot vinogradnika in kmeta. Toda začetnih vprašanj mu nisem niti zastavila, kajti z njegovo ženo Venko sva takoj načeli pogovor o rožah, ki so se bohotile z balkona in lepšale pročelje nove hiše.
Nanje je Venka še kako ponosna in priznala je, da je povabila že novinarje od Kmečkega glasa, da bi jih poslikal. No, niso jih prišli pogledat Kmalu so bili pred hišo vsi, obe generaciji Amonov. Oče in sin Stanko, Venka in mama. Pogovor smo zasukali o kmetovanju in Stanko je povedal, da imajo hektar in pol vinograda. Bele sorte so že pospravili in skoraj dve toni so prodali v predelovalnico grozdja v Imeno. »Lahko bi ga prodali še več, če bi bile cene boljše od začetka odkupa. Po sedanjih se mi je bolj splačalo prodati grozdje, kajti od prodaje vina po litrih tudi ni denarja,« je prepričan Stanko. Trgali so približno en teden in ostala jim je samo še modra frankinja. »V zadnjem času črnina ni spoštovana in zdravniki bi si morali izmisliti kaj učinkovitega v njen prid,« se je zasmejal ob svoji domislici Stanko. Zresnil se je in povedal, da v vinograd ni problem dobiti ljudi, radi pridejo pomagat. Pred leti, ko je bilo na Kozjanskem dovolj delovne sile je bila zamera, če jim niso rekli, je njegovo misel zaključil oče Stanko.
Amonovi so eni od tistih redkih kmetov, ki se kljub težkim časom ne pritožujejo preveč. Toda kmetija ima kar tri vire dohodka, vinograd, pitanje beko-nov in govedorejo. »Nikoli se nismo branili dela,« je dodala mama triinšest-desetletna Amonova mama.
Sedaj ni več problem, ko je dovolj strojev. Po trditvah starejšega Stanka tudi pred desetletji ni bilo tako težko. Težko je bilo škropljenje vinograda z ročno škropilnico.
»Čez dan smo garali kot črna živina, zvečer pa smo plesali, da se je kresalo,« je povedal oče Stanko.
Amonovi so se pred dvema letoma lotili še prašičereje, postavili so hlev za dvesto bekonov, živinoreja pa je že tako vseskozi spremljevalna dejavnost kmetije.
»Če sem odkrit, je trenutno prašičereja najbolj donosna. Veliko je odvisno od doslednosti. V naši družbi smo se preveč navadili delati na »ho-ruk«,« je razmišljal Stanko. In dodal: »Z malo dela ne more biti kupa denarja.«
Po prepričanju Amonovih bi lahko kmetje pridelali najmanj dvakrat več, če bi bila razmerja ustrezna. Tako pa je vsako leto donosna druga kultura.
»Samo poglejte ceno grozdja in krompirja, tukaj lahko odpove vsa logika. Neprimerno več dela je, da pridelaš kilogram grozdja kot kilogram krompirja. Cene pa se ne razlikujejo preveč. Zadnja leta nam od vinograda ostaja vse manj denarja, draga so zaščitna sredstva in prav tako mehanizacija,« je razlagal Stanko.
Amonovi delajo praktično od zore do mraka. Prostega časa ni in že skrb za samo mehanizacijo vzame dovolj časa. Napačno je mišljenje, da je sedaj, ko so
Dve generaciji Amonovih iz Virštanja.
stroji, dela manj. Na kmetije se je že vselila bitka s časom. Oče Stanko je takole povedal:
»Pred leti smo kakšno njivo orali tri dni, danes je prepočasi, če je zorana v eni uri.«
Amonove je že priganjalo delo v vinogradu in od njih sem se poslovila v prepričanju, da delajo in živijo skorajda idilični slogi. Obe generaciji, stari in mladi, hočeta le eno - napredek kmetija In takšnih je, kar priznajmo, vse manj. Amonova, oče in mati sta zadovoljna, da mlada nadaljujeta in dograjujeta kmetijo, na kateri sta onadva pustila svoja najlepša leta.
Marjana Natek
V predelovalnici grozdja v Imenem so zaradi slabe letine odkupili le 50 tisoč kilogramov grozdja. To pa je le desetina od zmogljivosti predelovalnice.
Dela na nadvozu so končana, žalska obvoznica je tik pred otvoritvijo.
ŠTIPENDIRANJE
Delovne organizacije v SOZD Hmezad so za šolsko oz. študijsko leto 1988/89 razpisale v rednem roku in dveh naknadnih objavah skupaj 142 štipendij.
Od tega za študij oz. izobraževanje na:
VIS šolah VII. stopnje zahtevnosti 19 štipendij VIŠ šolah VI. stopnje zahtevnosti 15 štipendij SR šolah V. stopnje zahtevnosti 54 štipendij SR šolah IV. stopnje zahtevnosti 45 štipendij SR šolah II. stopnje zahtevnosti 9 štipendij Komisije za delovna razmerja v DO in odbor za ekonomiko, informacije in odnose v združenem delu so obravnavali 243 prispelih vlog prosilcev. Glede na razpisane pogoje je bilo odobrenih 94 štipendij za šolsko leto 1988/89.
Pogodbo o štipendiranju je podpisalo 86 novih štipendistov, osem prosilcev se je odreklo odobreni štipendiji in sicer: trije za študij na VIS oz. VIŠ šoli in pet na srednji šoli.
Na novo bomo tako štipendirali na VIS šolah VII. stopnje zahtevnosti 11 štipendistov VIŠ šolah VI. stopnje zahtevnosti 13 štipendistov SR šolah V. stopnje zahtevnosti 36 štipendistov SR šolah IV. stopnje zahtevnosti 21 štipendistov SR šolah II. stopnje zahtevnosti 5 štipendistov.
V seštevek teh štipendistov je vključenih tudi 14 »starih« štipendistov, ki so se odločili, da šolame oz. študij nadaljujejo na višji stopnji zahtevnosti; od tega 9 na VIŠ in VIS šolah, 5 pa na SR šolah. V. stopnje zahtevnosti.
Odločitev in interes mladih sta pohvale vredna, višji izobrazbeni nivo bodočih delavcev pa je prav gotovo tudi v splošnem interesu Hmezada in v skladu z razvojnimi plani.
Za preostalih 56 razpisanih štipendij ni bilo ustreznih vlog, nekateri prosilci pa so prepozno poslali vloge.
Za večino nepodeljenih štipendij, predvsem za tiste smeri izobraževanja, ki usposabljajo mladino za proizvodne poklice kot npr. mlekarski tehnik, strojni tehnik, kmetijec, mesar, orodjar in ključavničar, ni bilo interesa oz. prosilcev.
Štipendijsko pogodbo ima v letu 1988/89 sklenjeno 257 štipendistov, ker pa jih v tekočem šolskem letu 25 ni izpolnilo pogojev za vpis v višji letnik, prejema štipendijo 232 štipendistov.
Za šest štipendistov, ki tudi v drugem letu ponavljanja niso izpolnili pogojev za vpis v višji letnik, je bil sprejet sklep odbora za EIO, da se jim štipendijska pogodba razveljavi, štipendisti pa morajo povrniti ustrezni znesek izplačane štipendije.
Najvišji izplačani znesek štipendije za oktober 1988 je 370.370 - din, ki jo prejme študent na VIS oz. VIŠ šoli s povprečno oceno nad 9,0, najnižja štipendija pa je 70.830.- din za učence SR šole z zadostnim uspehom. Povprečna višina štipendije v mesecu oktobru je 14.500,- din.
Število točk, njeno vrednost, dodatek za deficitarnost in nadomestilo za prevoz, torej vse tisto, kar vpliva na višino štipendije, določa in objavi v Ur. listu SRS, republiški odbor za štipendiranje.
Povprečna ocena in učni uspeh, ki seveda bistveno vplivata na višino štipendije, pa je v rokah oz. v glavah, prizadevnosti in uspešnosti štipendistov samih.
Programer izobraževanja Niko Veber

ljubljanska banka splošna banka, Celje
OBJASNILO
_ V 9. številki glasila SOZD HMEZAD Žalec »Hmeljar« je bil objavljen sestavek M. N., »Sporen Zakon o obrestnih merah za julij«, ki poskuša kronološko opisati potek sprememb kreditno monetarne politike v mesecu juliju. V sestavku šicer ni pojasnjeno, kako je do tega prišlo, vendar je v njem dovolj prostora za ostro kritiko banke (verjetno je s tem mišljena tudi Ljubljanska banka -Splošna banka Celje, kar iz nadaljevanja nekako sledi). Težave, v kakršne je zašla Interna banka SOZD Hmezad in s tem ves sistem, so imeli tudi vsi tisti, ki se kakorkoli lotevajo bančnih poslov. Ugotoviti bi bilo potrebno po čigavi krivdi!
V Uradnem listu SFRJ, št.. 40/88 z dne .1. julija 1988 je bila objavljena eskontna mera Narodne banke Jugoslavije v višini 231 % letno. Eskontna mera Narodne banke pomeni tudi stopnjo ravaloriza-cije vseh kratkoročnih terjatev. Tako je tudi Ljubljanska banka- Splošna banka Celje glede na verodostojnost objavljenega podatka operirala s tako revalorizacijsko stopnjo v mesecu juliju. 29. 7. 1988 je Zvezni zbor Skupščine SFRJ sprejel »Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o celotnem prihodku in dohodku« (Uradni list SFRJ, št 46/88 z dne 3. avgusta 1988), ki je s spremembo 28. a člena določil stopnjo revalorizacije za mesec julij v višini rasti maloprodajnih cen v mesecu juniju, preračunano na letno stopnjo (895 %). V dobri veri, da bo' banka preprečila izredno negativno presenečenje v DO in možnosti reakcije na ta ukrep preko delegatov, je Ljubljanska banka - Splošna banka Celje že pred izidom Uradnega lista o spremembi obvestila vse največje posojilojemalce, pri Ljubljanski banki : Splošni banki Celje (tudi Interno banko Hmezad Žalec).
Ljubljanska banka - Splošna banka Celje je takoj ukrepala in sklicala izredno sejo izvršilnega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se 50 % revalorizacije terjatev za mesec julij odloži do .30. 9. 1988. Obenem je Ljubljanska banka -Splošna banka Celje že 11. 8. 1988 poslala urgenten dopis Ljubljanski banki-J Združeni banki Ljubljana, naj le-ta preko Združenja bank Jugoslavije takoj prepreči retrogradno veljavnost »Sprememb zakona« od 1. 7. 1988 dalje. Ne glede na vse podvzete mere in ukrepe, pa je veljavnost zakona do spremembe nepreklicna. Tudi Ljubljanska banka -Splošna banka Celje je morala obračunati revalorizacijo za mesec julij po veljavni stopnji, ne glede na težave v gospodarstvu in vztrajati pri. plačilu v zakonitih rokih.
Zato je banka vse neporavnane obveznosti prenesla na zapadle in s tem samo spoštovala obstoječo zakonodajo, čeprav se z ukrepom tudi ni strinjala. S tem ukrepom pa banka ni blokirala sistema Hmezad, saj je s svojimi prilivi lahko neomejeno razpolagal. Če banka ob neporavnanih obveznostih ustanoviteljice, ne ukrepa v smislu 193. člena Zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema, (v slučaju neporavnanih obveznosti banka ne sme dajati novih kreditov), je zagrožen odvzem primarne emisije Narodne banke in s tem blokada sistema banke kot celote. Zato Ljubljanska banka - Splošna banka Celje z omejenim kreditiranjem v času 'zapadlih, neporavnanih obveznosti ni
»užugala trmoglavosti«, temveč ravnala tako kot ravna z vsako ustanoviteljico v smislu zakonodaje. Mislimo, da zahteva po plačilu pogodbenih obveznosti ni »izsiljevanje«, kot želi prikazati pisec
članka v vašem glasilu, niti paktiranje z močnejšim, temveč le spoštovanje zakonodaje, ki pa je v naših pogojih gospodarjenja že druga tema.
Poslovodni odbor
Delavski svet delovne skupnosti Skupne službe SOZD Hmezad Žalec
OBJAVLJA
Prodajo rabljenih sredstev na licitaciji
Licitacija bo 10. 11. 1988 ob 14. uri v avli SOZD Hmezad - Žalskega tabora 1.
izklicna
Naziv •	inv. št	cena
Grafoskop	35807	50.000
Grafoskop	51390	50.000
Projektor	48.927	350.000
Ralo omara		100.000
Ralo omara		100.000
Zastava 101	64996	3,000.000
Kolo Poni	8515	80.000
Pralni stroj	8578	300.000
Omarica z dvodelnim koritom (nerjaveče)	8298	150.000
Element »Brest« (nerjaveč)	8454	150.000
V izklicni ceni je upoštevan prometni davek pri vseh sredstvih, razen pri Zastavi 101.
Pričakujemo, da bodo slovenski politiki storili svojo dolžnost!
Lesena ogrodja za montažne
stopnice
Proizvodnja lesenih konstrukcij za montažne stopnice, dovolj naročil za izdelavo opaža, opremljanja trgovin in lokalov.
Tako bi lahko na kratko predstavili delovno enoto Mizarstvo v Preboldu, ki posluje v sklopu Strojne Žalec, Kmalu bo pet let, odkar so to enoto prevzeli od preboldskega Mika. Prav toliko časa jo vodi Adolf Veler, ki je o njihovem Mizarstvu povedal naslednje:
Adolf Veler
» V tem času smo naredili veliko obnov, kajti proizvodni prostori niso bili primerni za delo. Najbolj nujna je bila obnova ostrešja, ki se je sesedalo, uredili smo tudi skladišče lesa in dvorišče delovne enote.
Potrebna je bila tudi nabava sodobnejše mizarske opreme, ki jo prej skorajda ni bilo. V tem času smo dopolnili še proizvodni program. Prej smo izdelovali le stavbno pohištvo sedaj smo to naročilniš-ko proizvodnjo krepko razširili: V zadnjem času povečujemo izdelavo lesenih ogrodij z a montažne podstrešne stopnice pa Gorenje. Lani smo jih pripravili okoli 20 tisoč, letos jih bomo po predvidevanjih okoli 29 tisoč. Ko smo jih začeli proizvajati, smo ene delali kar tri ure, sedaj smo ta čas zmanjšali na eno uro.
Rad bi povedal še to, da nas je le dvanajst. Pri obnovi delavnic in dvoriščasmo naredili veliko udarniških ur.«
-mn.
Celje
Ekološka tribuna v Trnovljah
je postavila veliko vprašanj in zahtev, kako je treba ukrepati, da bi se zmanjšala onesnaženost okolja, postavljene pa so bile tudi zahteve, da je treba zagotoviti meritve onesnaževanja na celotnem območju občine, da je treba izdelati celovito analizo o onesnaženosti okolja v občini, da je treba ugotoviti, kakšno je zdravstveno stanje na ogroženem območju, da je treba dati odgovor, kaj je z razvojem kmetijske dejavnosti na tem območju in ali je prav, dana tem območju gradimo še naprej. Postavljene so bile zahteve o pričetku javne razprave o
Direktorji,
ali vas zanima, zakaj so nekateri vaši kolegi uspešnejši od drugih? Seznanite se z metodami dela enajstih uspešnih slovenskih direktorjev. Založbi Delavska enotnost in Gospodarski vestnik sta za vas skupaj pripravili knjigo Dl REKTORJI USPEŠNIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. Avtorji Bogdan Kavčič, Andreja Cibrori, Darko Draško-vič in Dana Mesner sov knjigi povzeli najpomembnejše izsledke raziskave z delovnim naslovom Dejavniki učinkovitosti poslovodnega organa. Raziskavo sta financirali Raziskovalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
Knjiga nas seznanja z empiričnimi izsledki raziskave v enajstih zelo uspešnih gospodarskih organizacijah v SR Sloveniji. Predstavlja nam organizacijsko zgradbo, kadrovsko sestavo, proizvodni program, tehnologijo, inovativnost in razvojno strategijo.
Nadalje spoznamo lastnosti uspešnih vodij: njihove demografske značilnosti, izobrazbo, delovno kariero, organizacijsko sposobnost in stil vodenja. Na koncu avtorji povzemajo ugotovitve raziskave z nekaj mednarodnimi primerjavami o uspešnih direktorjih.
Spoznanja, ki nam jih nudi knjiga, so eden od odgovorov, kako doseči, da bodo samoupravne delovne organizacije gospodarsko učinkovite in obenem uspešne pri razvijanju humanih odnosov pri delu in med delavci,
Knjiga je izšla v zbirki Knjižnica sindikati. Cena je . 39.000 din. Naročite jo lahko pri obeh založnikih: Gospodarski vestnik, Ljubljana, Titova 35, tel. 319-380 in Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43, tel. 320-403, 318-855.1
možnih lokacijah za odlagališče posebnih odpadkov in komunalnih odpadkov in tudi to, da je treba javnost-o tem celovito informirati. V zvezi s tem so se na seji komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, na kateri So sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti Trnovelj in Ljubečne ter Društva za varstvo okolja dogovorih, da naj bi posebna delovna skupina skupaj s pristojnimi institucijami v Celju in po potrebi tudi od drugod pripravila dokončne programe vseh potrebnih meritev in predlogov ukrepov. Prav tako je bil pripravljen predlog za delegate v republiški skupščini, ki naj zahtevajo, da morajo biti v republiškem merilu pripravljeni normativi o tem, katere in v kolikšnih količinah škodljivih snovi lahko vsebuje obdelovalna zemlja.
INDOK
Kastelova domačija je dobila gospodarja
Odkar je pred leti umrl stari Kostel, so nastale resne težave. Gospodar je imel nekaj čez sedemdeset pa rukoli bolan. Vaščani so govorili:
-	Kastel, ti boš učakal sto let!
j|;§ Mogoče še kako leto čez! se je rad pošalil in še dodal: Mož;e, zdrav sem, da sam ne vem, kako sem zdrav.
Čeprav v letih, je bil umen in napreden gospodar. Pa načitan! V kuhinji, na policah, časopis pri časopisu. V spalnici pa je imel tudi knjižnico. Najraje je prebiral zgodbe, povesti in romane. Prežihovega Voranca. Največ pa je imel strokovnih knjig. Prvi v vasi je napravil izpit za traktor. Prvi med starejšimi. Mlajši so ga seveda prehiteli. O, kako je bil vesel, ko je pripeljal iz Žalca. Zavriskal je sredi vasi:
-	Juhuhu, zdaj sem tudi jaz šofer mojega fergusona!
Voziti je naučil ženo in hčer. Žena je rekla, da je za ispit prestara, hči Žalika pa je že leto prej opravila izpit in je bila s svojim modrim folk-svagnom pravi divjak.
Pravici zadoščeno: Kastel je nabavil vse potrebne stroje in vse priključke. Zato šest hektarov obdelovalne zemlje ni bila nobena težava. Težava in skrb je bila v nečem drugem: Zaliko je treba omožitiI
Po večerih sta oče in mati cesto načela pogovor o ženitvi. Včasih se je dekle pošteno razjezilo:
-	Pa saj vama ni nobeden po volji! No, kaj je bilo z Janezom? Knap je, sta govorila. Kaj bo knap na gruntu? V jami se bo zgaral, doma pa ležal. Pa tako je bilo s Tonetom in Tinčem. Jaz ne vem, kakšnega svetnika bi vidva rada.
Oče pa nazaj.
-	Kaj govoriš o svetniku. Kdo pa je danes svetnik? Hočeva čvrstega in umnega gospodarja. Takega, da ne bo hodil od oštarije do oštarije, da se bo spoznal na grunt.
j - Potem mi ga kar poiščita. Ampak, to vama povem, če bosta še dolgo sitnarila, poberem šila in kopita in hajd v fabriko.
Bilo je nedeljsko jutro, decembra enkrat. Žena in Žalika sta šli k maši, Kastel pa je šel v hlev. In se je zgodilo: kap! Ko sta se mati in hči vrnili, sta našli očeta mrtvega. Ležal je na kupu gnoja v kotu in z desno roko držal ročaj vil. Vsakdo si lahko misli, kolikšen udarec je za grunt, če smrt pobere gospodarja.
Pa sta se mati in hči kar dobro držali. Minili sta dve leti, grunt je bil kar skrbno obdelan in v hlevu se število glav ni zmanjšalo. Vendar je Žalika zdaj vse češče premišljala, kako bo, če še matere zmanjka. Kadar ji je bilo najbolj tesno pri srcu, se je prav po gosposko opravila, sedla v avto in križarila po dolini. Ko se je vrnila, sta z materjo kramljali dolgo v noč. Tudi o ženitvi.
-	Pri nas doma smo imeli kočarijo, pa me je rajni Francelj z veseljem in ljubeznijo pripeljal na kastelov grunt. Danes pa...
-,if— Tako je, mati, brez ljubezni ni pravega zakona. Grunt gor ali dol, samo da se imata rada, resnično rada.
Čas pa teče kakor voda v potoku...
Žalika ni bila kako cmeravo dekle. Neko tiho čvrstost je podedovala po očetu. Rada je šla v družbo, zmeraj je sodelovala pri gasilskih veselicah, hodila je k pevskemu zboru. Cesto se je zapeljala v Žalec gledat kino predstavo, nemalokrat pa jo je mahnila v celjsko gledališče.
Lani pa je sklenila, da gre na silvestrski večer v Žalec, v Hmezadovo dvorano. Nekje, globoko v prsih, mogoče na dnu srca, ji je govorilo:
-	Žalika, daj, zapleši, saj si prava kmečka nevesta!
Povedala je materi, kam je namenjena. Toliko, da se ni sesedla na stol.
-	Mati božja, pa kar sama?
-	Malo bom zaplesala in še pred polnočjo se vrnem. Me boš čakala?
-	Bom, Žalika, bom. Samo glej, da te kdo v greh ne zapelje.
V dvorani je bilo prijetno toplo. Malo je zamudila in je imela težave s prostorom. Možakar pri vratih ji je dopovedoval, da brez predhodne rezervacije ne bo nič. Pa pride mimo krepak moški štiridesetih let, prisluhne pogovoru in vratarju seže v besedo:
-	Pri naši mizi je eno stol prazen. Moj kolega je sicer rezervacijo plačal, pa ga ne bo. Sel je v Velenje, v Rdečo dvorano. Nor je na enega pevca. Pozabil sem, kako se piše. Gospodična, če vam je prav, prisedite.
-	Prosim.
Če govorijo, da so kmečka dekleta v »gosposki« družbi sramežljiva, za Zaliko ta ugotovitev ne velja. Pravi oče! Moški jo prime za roko in jo popelje k mizi, kjer sedita moški in ženska, njegova znanca. Predstavljanje ni bila kaka posebna težava in v dobri uri so bili v živahnem kramljanju. Veseli hmeljarji so rezali viže in Žaliki plesa ni manjkalo. Po dveh urah so se pobratili. Poljub na levo, poljub na desno. Tako je Žalika zvedela, da je med samimi Celjani, da je moškemu, ki ji je pomagal do prostora, ime Marko in da je po poklicu elek-tro inženir.
Sjgj Nisem mislila, da bom nocoj z inženirjem plesala, pogleda plesalca v oči, ne da bi pogled umaknila.
Inženir Marko pa jo privije in ji dahne na uho.
-	Jaz pa najmanj pričakoval, da se bom na silvestrski večer vrtel s tako zalo Zaliko, ha, ha!
In tako se je začelo poznanstvo. Marko je vedno pogosteje prihajal v goste. Stari Kastelki je že ob prvem obisku povedal, da je ločen, da Zaliko rad vidi, da se je zaljubil vanjo tako rekoč na prvi pogled, da je sicer s kmetov doma, stanovanje pa ima v Celju. Na moč je bil zgovoren. Mati je pripomnila.
-	Govorite pa čisto po naše.
-	Saj sem vendar Savinjčan! Reči moram: Gornjesavinjčan. Ste že bili v Mozirju?
■g Seveda sem bila. V Kokarje smo hodili, na božjo pot.
-	Naše posestvo pa je med Letušem in Mozirjem. Če ste pri volji, vaju zapeljem. Sta?
j»P No, pa gremo.
Žalika je bila Markovemu očetu in materi močno všeč. Tudi sestri in njenemu možu. Mogoče zaradi pristne kmečke vedrine. Pa saj je bila Žalika resnično simpatična. Lepotica ravno ni bila, imela pa je polno drugih privlačnosti.
Mati je sicer pomišljala zaradi starostne razlike: Marko 40 in Žalika 30. Kudi Kostelka je bila takih misli. Marko in Žalika se nista ozirala na
leta. Marko je bil simpatičen in krepak moški in pravnic domišljav. Zaliko pa ni motilo, da je bil že enkrat poročen. Kadil je res malo preveč, toda pil pa ni. Ko sta šla prvič skozi vas in se držala za roke, so vaščani kar debelo gledali.
-	Kastelova Žalika ima ljubčka, ljubčka!
Ko pa so zvedeli za njegov poklic, pa spet pikra pripomba.
-	Ni zastonj tako dolgo čakala.
Torej, še vedno je v rabi pregovor;
Če se ženiš, te »tadlajo«, ko umreš te hvalijo.
Kastelov grunt pa je navkljub vsemu dobil gospodarja, človeka, ki se spozna na vsa kmečka dela in še na kup drugih veščin.
Drago Kumer
Spremenjen proračun SR Slovenije za leto 1988
			Delež
		mio din	v%
Skupni prihodki od tega: davek iz dohodka	110.000	'719.840	100
davki iz OD	80.800		
prometni davek '	528.490		
drugi davki	400		
ostalo	150		
Odhodki: Za obveznosti v SRS		402.570	56
Odstopljena sredstva zunaj SRS		63.644	9
Skupaj za obveznosti in odstopljena sredstva		466.214.	
Od tega: - organi (predsedstvo, skupščina, protokol, IS, sekretariati, komiteji, zavodi, sodišča, itd.) in organi za notranje zadeve		19.751	3
Prispevek proračuna federaciji za leto 1988		253.626	35
(Iz Uradnega lista SRS št. 34/88).
Celje
Center za mladinsko samopomoč
O njem so v občinski konferenci ZSMS začeli razmišljati že konec minulega leta in celotno dejavnost zastavili v treh smereh: delo s srednješolci in študenti, pomoč iskalcem zaposlitve in zaposlenim ter pomoč mladim družinam.
Delo s srednješolci so začeli v skupini osebnostne rasti, kjer so mladi odpirali in razčiščevali osnovna vprašanja o sebi. Za mlade iz združenega dela in za iskal-
ce zaposlitve so pripravili program pravnega svetovanja, mladim družinam pa želijo pomagati s pomočjo »male storitvene enote na področju otroškega varstva <1 Ta enota naj bi zajela popoldansko in nočno varstvo otrok na domu, sobotno varstvo otrok na posebej organiziranem prostoru v središču mesta, medtem ko bi starši odšli po nakupih ih opravkih, in komisijsko prodajo igrač, obleke, obutve,’otroških vozičkov in drugih reči, ki jih malčki ne potrebujejo več.
Vse, ki želijo sodelovati ali soustvarjati, vabi center za mladinsko samopomoč, da se oglasijo pri občinski konferenci ZSMS ali zavrtijo telefonsko številko 24-727.

ENA ŽLIČKA KISA NA DAN-ZDRAVNIK DALEČ STRAN
Star pregovor, ki ga poznajo po številnih evropskih deželah, se je, kot že toliko pregovorov, izkazal za povsem pravilnega. Več strokovnjakov, predvsem v Veliki Britaniji, se je začelo ukvarjati z jabolkom, kot da ga doslej sploh še niso poznali. Niso sicer razložili, zakaj ga je Eva ponudila Adamu, toda v njem so odkrili pravo zakladnico zdravja.
Zdaj torej vemo, da jabolko ponuja kalcij, kalij, fosfor, klor, natrij magnezij, žveplo, fluor, silicij in vrsto dm-gih elementov, brez katerih, pa če prav v zelo majhnih količinah, telo ni zdravo.
Veliko zaslug za ponovno uveljavitev jabolka in še posebej jabolčnega kisa ima angleški zdravnik dr. Jarvis. Mož je zdravil mlade in stare in odkril, da so tisti, ki uporabljajo jabolčni kis, vedno bolj zdravi kot oni, ki ga ne uporabljajo.
Tako upogumljen je zdravnik nekega dne predlagal zakoncema, ki nista mogla imeti otrok, naj vsak dan popijeta zdravilo, ki ga ni v lekarni, ampak ga imata doma v shrambi. Predlagal jima je, naj žličko medu in žličko jabolčnega kisa pomešata v kozarcu vode in spijeta tak napitek zjutraj in zvečer. Ubogala sta, rodil se jima je krepak fantič.
Jabolčni kis so dobro poznale že naše babice. Kar same so ga delale doma. Dandanašnji sicer priporočajo za domačo izdelavo jabolčnega kisa že cel kup pomagal, da bi bil »boljši« in da bi sladkor, ki je v jabol-kah, hitreje prevrel v kis. Ampak bodimo varčni kot naše babice in ne delajmo kisa iz lepih jabolk. Pri tem seveda ne mislimo na vsa tista lepo poškropljena in brezokusna jabolka, marveč na stare dobre sorte.
Teh jabolk je seveda škoda, da bi jih kar poprek spreminjali v kis. Saj je za to, to nenavadno pa povsem navadno zdravilo dovolj, da uporabimo lupino in srednji del jabolka, ki nam ostane, kadar jih režemo za kompot ali zavitek, ter dodamo tista
jabolka, ki so začela gniti. Seveda moramo vso gnilobo povsem odstraniti.
Recept za domačo izdelavo jabolčnega kisa:
1.	Najprej poiščemo ustrezno posodo. Nekateri menijo, da je za to zelo dober čebrič ali sodček, nekateri so tudi za plastično posodo, mi pa ostanimo kar pri starem: petlitrski kozarec za vlaganje bo za nas pravšnja mera.
2.	Posodo skrbno umijemo s toplo vodo, pomagamo si tako kot pri pomivanju druge posode. Če uporabljamo pomivalna sredstva, jo zelo dobro splaknemo in tudi obrišemo.
3.	Posodo napolnimo z jabolčnimi »ostanki«.
4.	Skoraj do vrha napolnjeno posodo zalijemo z navadno vodo in dodamo žličko ali dve sladkorja. Kozarec pokrijemo z nekaj plastmi gaze.
5.	Posodo postavimo na omaro v kuhinji, kjer je navadno najtopleje. Saj se bo »delal« kis le, če bo bolj toplo kot 20 stopinj Celzija.
Kis je gotov, ko postane tekočina kisla in ima, če je bilo vretje popolno, bledo zlatorumeno barvo. Če je kis rdečkaste barve, vretje še ni povsem končano, a je prav tako uporaben.
Kis moramo nekajkrat precediti skozi gazo in ga potlej shraniti v steklenice. Dobro je, da stoji v hladnem in temnem prostoru; povsem fermentiran kis se sploh ne more pokvariti.
Mešanico kisa in medu ter vode bomo labko uporabili zelo zanesljivo tudi kadar:
- ne moremo zaspatiM kadar nas napenja, Mkadar se na splošno počutimo slabo. Sam jabolčni kis bomo pili, kadar smo se zastrupili s hrano, kadar imamo drisko, kadar hočemo dobro oprati meso, ki ni povsem sveže.
SKRIVNOST JE V KALIJU:
Dolgo časa niso vedeli, zakaj kis tako dobro deluje tudi v živinoreji in perutninarstvu. Če dodajamo jabolč-
ni kis vodi za kure nesnice, kravam, pa potlej piščancem in teletom, bodo domače živali manj obolevale in bodo krepkejše. Skrivnost je v kaliju. V jabolčnem kisu je precej kalija, ki je potreben predvsem za dobro delo srčne mišice. In tako si zelo poenostavljeno razlagajo, da kalij iz jabolčnega kisa pripomore k boljšemu delovanju srčne mišice, boljša prekr-vljenost pomaga, da telo samo opravi s celo vrsto bolezni.
Jabolka so tako imeniten in zdrav sadež (brez strupenega škropljenja), da bi se jim moral vsak odkriti.
Upokojeni gozdar:
Ogris Lovrenc
Ljudska medicina in zdravilne rože
Človek že od nekdaj uporablja zdravilne rastline za zdravilo. Tako so zdravilne razstline ostale še dandanes marsikje v rabi. Kamilice služijo za razne čaje, izpiranja, obkladke; bezgovo cvetje in jagode, slez, žajbelj, tropotec, smrekovi vršički, planinski mah za čaj pri prehladu dihalnih organov, arnika namočena v žganju, za izpiranje ran, za obkladke pri zmečkaninah, morski pelin proti glistam; preslica, brezovi listi in brinje pri nevšečnostih z mehurjem; kumna, encijan, tavžentrože za prebavo; smrekova smola, pomešana z lojem in oljem, za mazila; pa šentjanževke, rman in še vrsto drugih domačih rož so uporabljali in jih rabijo še dandanes.
In kaj naj rečemo k temu?
Marsikaj je od tega moderna znanost zavrgla, ali pa nadomestila z boljšim. Dosti je zdravilnih razstlin, ki so jih nekoč uporabljali, pa jih uporabljajo še dandanes v predelavi pa tudi v nepredelani obliki. Pridružile so se jim še mnoge druge zdravilne razstline, za katere prej niti vedeli nismo, da so zdravilne, da še celo več: mislili smo, da so strupene! Tako v rokah zdravnika in lekarnarja postanejo tudi strupi zdravilo. Od zdravila do strupa je včasih le majhen skok in le malo preveč in namesto, da bi pomagalo - škoduje.
Loyrenc Ogris
Žveplo je strup, pa vendar...
Znano je, da je žveplo strup, vendar ga uporabljamo v kletarstvu že od nekdaj kot nujno zlo. Žveplov dioksid je potreben za očuvanje vinske posode, za razkuževanje kletnih prostorov in pri negi vina. Žveplo uporabljamo v kletarstvu v različnih oblikah. Žveplamo predvsem mošte in mlada vina, da preprečimo morebitne bolezni in napake. Tisti, ki zna z majhnimi količinami obdržati vino, je mojster v pravem pomenu besede. Močnejša žveplanja so v začetku, ko vino nastaja, zelo koristna, pozneje pa žveplajmo čim manj. Posebno se bojimo tistega žveplanja-žveplovega dioksida, katerega mnogi nevestni lastniki vin nasujejo v vino neposredno pred samo prodajo, kar zdravju močno škodi.
Lovrenc Ogris
Modrosti
Svoboda je v tem, da lahko počnem vse, kar drugim ne škoduje.
Kar se mlademu človeku vsadi, to pri starem obrodi.
KO OSTARIŠ
Ko ostariš in gledaš svet, ti solza kane iz očesa, si lahek kakor ptičjih kril peresa in mrzel srhte v srcu otožnem steza.
Se spomniš dni, ko si še bil močan, ko delal si z veseljem kmečka dela, in družba od te koristi je imela.
Ni več moči in zguban je obraz, spomini na preteklost so ostali in trpek bežen so nasmeh ti dali. Marsikaj prenese ta papir, kot da divjad zasul je plaz. Zdrznem se, saj to sem jaz, ki star želim si le še mir.
Tako je napisal skoraj nešolan kmet iz Pernic nad Muto.
UKVARJAMO SE Z REJO PIŠČANCEV
Pri nas doma se ukvarjamo z rejo piščancev. Pri tem delu včasih tudi sama pomagam, zato ga dobro poznam.
Naenkrat vselimo 10.600 enodnevnih piščancev bele barve. Najprej moramo seveda prostor temeljito očistiti in razkužiti. Pomiti in razkužiti je treba tudi vse krmilnike in napajalnike. Ko je vse to pripravljeno, pripeljemo žagovi-no in jo zravnamo na približno 8-10 cm na debelo. Na žagovino postavimo posebne krmilnike in napajalnike za enodnevne piščance. Preden jih v prostor vselimo, ga je treba s pečmi ogreti na 33 'C. Piščance pripeljejo v posebej za to pripravljenih kamionih, ki imajo klimatske naprave, da imajo piščanci vedno enako temperaturo. Nato se prične naše delo s piščanci.
Hranimo jih s krmili, ki jih pripravijo v mešalnici krmil v Žalcu in jih dobimo preko TZO Braslovče. Piščance vselimo najprej v en prostor, po štirinajstih dneh pa že toliko zrastejo, da jih polovico preselimo v drug prostor. Prvih dvanajst dni jih krmimo s krmilom BRO-starter. Ostale dni do zakola pa jih krmimo z BRO-finiš. Med rejo jim večkrat dodajamo vitamine in zdravila, če je potrebno. Reja enega turnusa traja od 44-47 dni, v letu pa jih zamenjamo 6-krat Ko nam JATA določi dan nakladanja, pripeljejo kamioni, ki so pripravljeni za prevoz perutnine. Nakladamo jih v zaboje po 16 do 18 komadov. Za nakladanje rabimo dvanajst ljudi Ko je, nakladanje končano, pričnemo z odvažanjem gnoja in čiščenjem prostora, da ga zopet pripravimo za naslednje piščance.
Simona Culk Braslovče
— Hvala, nič ne bova naročila. Moža sem pripeljala sem samo zato, da bo videl, kako vešče moram čarati doma z gospodinjskim proračunom. oto reisinger, vk»nik

ŠE O MOŽNOSTI ZA PRIDOBITEV KADROVSKE ŠTIPENDIJE
Po sklepu 6. seje odbora za EIO in v skladu s kacjrovskimi potrebami DO, ponovno objavljamo že razpisane, oz. nepodeljene šti: pendije za šolsko leto 1988/89. Za prosilce veljajo enaki splošni pogoji razpisa objavljenega v DELU in HMELJARJU.
Štipendija vam olajša materialni položaj v času šolanja, počitniška praksa seznanitev z delovnim procesoom, uspešno zaključeno šolanje pa pripravništvo in sklenitev delovnega razmerja v eni od DO v SOZD Hmezad.
Naša zahteva je uspešnost in kvaliteta.
Poklic oz. program	stop. zaht.	št štip.	DO - TOZD
kmetijec - poljedelec	IV.	2	KŽ — TOZD Latkova
kmetijec - poljedelec	IV.	4	vas KŽ-TOZD Petrovče
kuhar	IV.	al	KŽ - TOZD Latkova
kuhar	rv.	1	vas Kžp tozd Petrovče
mesar	IV.	2	CMI
preoblikovanje kovin - ključavničar	■ rv.	1	Minerva
orodjar	IV.	1	Minerva
preoblikovanje kovin - strugar	rv.	1	ST-PKM
preoblikovanje kovin - 'strojni ključavničar	IV.	1	STfePKM
mlekarski tehnik	v.	4	Mlekarna Arja vas
strojni tehnik	v.	1	Mlekarna Arja vas
inž. strojništva	VI.	1	Minerva
inž. strojništva	VI.	1	ST - Grames
dipL inž. računalništva	VII.	1	DSSS - Rač. center
dipL inž. org. dela	VII.	1 -	DSSS - Rač. center
dipL ekon. posl. inform.	VII.	1	DSSS - Rač. center
dipL inž. živ. tehnolog.	VII.	1	Mlekarna Arja vas
dipl. inž. kem. tehnologije	VII.	1	Mlekarna Arja vaš
dipL ekonomist - EF Ljubljana	VII.	2	Mlekarna Arja Vas
Prijave in potrebno dokumentacijo naslovite na kadrovske službe posameznih DO ali pa na kadrovski oddelek SOZD Hmezad DSSS, Žalskega tabora 1, 63310 Žalec.
Programer izobraževanja Niko Veber
Bayer
Biološko čiščenje odpadnih voda
.Za zaščito človekovega okolja so raziskovalci v Leverkusnu preizkušali nove snovi na podlagi poliuretana kot podlago za rast mikroorganizmov. Odločili so se za proizvodnjo. Ta preparirana poliuretanska snov ima prednosti: nase dobro prileplja mikroorganizme,, dobro izkorišča prostor in čas, ima veliko površino, poroznost in se hitro useda, ugodna je za transport in ima stabilen proces.
Na fotografiji je povečava z elektronskim raster mikroskopom te poliuretanske snovi.
Vy
Sprememba ustave
Bolj ko se bližamo novembrskim datumom, s toliko večjo nestrpnostjo nekateri pogledujejo na koledar in štejejo dneve do 25. novembra, ko je po okvirnem rokovniku predvideno, da bi razglasili spremembe ustave.
NEVIHTA
Oblakov divji ples rohni, z zahoda bliska se, žari, narava vzdiše, vse ječi, ples peklenski se vrti.
Kot svinčenke težke vsuje se toča; vse razbija, klesti, v boleči mori sklanja se žitno klasje in drobi.
Nemo gleda nesrečni kmet na uničen trud in dela sled. Nakloni bog nam sončen dan, človek spet v delo bo zagnan.
Štefani j a. Prislan
Nesram ežljivo
premišljamo o tem, da moramo strokovni kader, če ga želimo dolgoročno obdržati, tudi intelektualno primerno zaposliti, mu ponuditi zahtevne razvojne naloge, ki so bile pred nekaj leti sicer breme, pa vendar danes že prinašajo uspehe.
(Iz članka »Pomen inovacij v kmetijstvu« s posveta »Preživimo z mlekom« avtorja Marka Višmarja, dipl. vet. iz SOZD Mercator).
Kmečki glas, 5. okt. 1988
In drobna asociacija: Kakšno filozofijo in ravnanje ponujamo svojim strokovnim kadrom v SOZD Hmezad?
Sedemindvajsetega septembra smo se poslovili od Albince Verdnik iz Gotovelj, ker je šla predčasno v pokoj.	t
Rodila se je na Dolenjskem, tu v Savinjski dolini pa se je zaposlila leta 1959 pri Kmetijski zadrugi Griže. Zaradi reorganizacij je bila kasneje v Vrbju, od leta 1961 pa pri Temeljni zadružni enoti v Gotovljah do kraja zaposlitve.
Bila je blagajničarka za TZE in opravljala hranilno kreditna dela za našo Hranilnico in posojilnico.
Poleg delovnih obveznosti je zelo aktivno delovala na kulturnem področju v svojem kraju in je bila zato med krajani zelo priljubljena.
Za izredno prizadevno in vestno delo je prejela našo plaketo, bronasto plaketo SOZD Hmezad, priznanje Zadružne zveze Slovenije za dolgoletno delo v zadružništvu ter druga priznanja v kraju.
Želimo, da pokojnino uživa kar najdlje v zdravju in zadovoljstvu in da bi se večkrat prijetno srečali.
Sodelavci Hranilnice in posojilnice KG Žalec.
■■■■
' PREGOVORI
Če se Martinova gos po ledu plazi o božiču navadno po blatu gazi.
Za Elizabeto (17. XI.) greš v Žalec na vozu, iz Žalca pa na saneh.
: Katarina (25. XI.) nam ne laže, ko po sebi januarja vreme kaže.
Prava skrivnost sreče je v tem, da veliko zahtevamo od sebe in zelo malo od drugih.
Najrazličnejši privilegiji so grob svobode in pravičnosti.
Strašne so množice, če jih vodijo slabi; voditelji.
Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo; Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec.
Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenije in Društva novinarjev Slovenije, Savinovo priznanje, občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo »St-yria« Celje-Maribor.
Predsednica uredniškega odbora: Marija Kroflič
Člani Darko Simončič, Pavlina Glušič,-Jožica Krajšek, Nives Jerman, Milan Kolar, Leopold Škafar, Bojan Podkrajšek in predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo mag, Milan Žolnir.
Uredništvo: Glavni ih odgovorni urednik in lektor Vili Vybihal, inž. kmetijstva, novinarka Marjana Natek.
Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili Vybihal.
Hmeljar izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje - TOZD Grafika.
Uredništvo je SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141.
Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije je oproščen temeljnega prometnega davka.