PLANINSKI VESTNJK
biti Slovenci v koraku s časom ali četo pred njim in kje smo gledali druge v hrbet, krepimo svojo in narodovo samozavest.
Zato je Članek Bojana Pograjca, ki poudarjeno samozavestno, pokroviteljsko in nekoliko grabežljivo pripiše vso zgodovinsko zavest samo in izključno gorskim vodnikom, korak nazaj v razumevanju gorniške ideje. Sam še kako z veseljem prebiram Lovšinove "Gorske vodnike v Julijcih«, na poteh v Grintovcih srečujem občutke Režkovih junakov iz knjige »Stene in grebeni« in z neskritim občudovanjem spremljam vesti iz slovenske vodniške šote v Manangu. Reči moram tudi to, da na tnštruktorskih usklajevanjih z veseljem poslušam izkušnje in znanja slovenskih gorskih vodnikov.
Povem naj, da tudi več kot 1000 votonterskih vodnikov PZS na osnovnih tečajih (pa tudi na izpopolnjevanjih) črpa znanje in energijo naših prednikov ter s pridom in odgovornostjo uporabljamo tudi znanja slovenske gorniške šole, katere najvidnejši predstavniki so (ste) gorski vodniki. Zato je ta det zgodovine skupen nam vsem, postavljanje količkov na robu svojega vrta pa je, upam, stvar preteklosti. Nauk te zgodbe:
Čeprav se zdi, da so drevesa pritrjena samo s koreninami, se zaradi njihovega sekanja trga tudi vez Zemlje z nebom. In ko bomo tzgublii tla pod nogami, bodo drevesa ostala tam, kjer so Korenine so torej pomembne: več jih je, močnejše so. 4. 14 X 8000 ali predavanje v Cankarjevem domu Z vzponom na Anapurno se je končalo dvajsetletno ob-
dobje slovenskih prvih pristopov na osemttsočake. Obeležitev tega pomembnega obdobja se je zgodila zadnji četrtek v lanskem marcu, ko smo napolnili Linhartovo dvorano in strmeli v številne diase. Dogodek je in bo ostal pomemben. Zgodovinski torej. Vendar je pozornega poslušalca zmotilo nekaj: Povsod, kjer se je slovenska alpinistična pot srečala s Tomom Česnom, je obmolknila. Ne zaradi osuplosti ali zadrege, ki nastopi ob priznanju, temveč zato, ker ga želi zamolčati. Čeprav je bila to izvrstna priložnost, da slovenska gornlška organizacija prizna Tomu vzpon in dosežen vrh. To, kar so s svojo izjavo storili slovenski vrhunski alpinisti. Verjeli so Tomu in priznali inštitut gorniške besede. Sprenevedanje, da je šlo samo za predstavitev vzponov na glavne vrhove osemtisoča-kov, je točno to, kar sem zapisal: sprenevedanje. Namesto nauka:
Slovenske gornice in gorniki imamo svoj častni kodeks; z vsebino naj bi bil seznanjen vsakdo, ki se zapiše v naše vrste. Po njegovi črki vzgajamo predvsem najmlajše. Toda: tudi beseda je samo beseda. Vse ostalo smo ljudje. Za konec:
Vsi, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem mladih, plujemo med čermi uspeha in neuspeha. Slednjega je manj, če doživimo Čim več pozitivnih Izkušenj in če ob vzponu doživimo potrditev svoje poti. Pri tem se vsakodnevno srečujemo z zgledom. Ža! je iz opisanih primerov jasno, da nam organizacija pri tem ne pomaga prav dosti. Kvečjemu takrat, ko iščemo primere, kako ne bi smelo biti...
KAKO, KDAJ IN ZAKAJ JE PRIŠLO DO ZAMENJAVE IMEN DVEH SOSEDNJIH GORSKIH VRHOV
RUŠICA ALI RIGLJICA?
MARTIN ŠOLAR
Divji, težko dostopni vrhovi Martuljkove skupine se raztezajo v dolgi verigi od Rtgljice in Rušice na zahodu prek geometrijsko pravilnega in nadvse elegantnega Špika in najvišjega Oltarja (2621 m) do Kukove špice na vzhodu. V to gorsko verigo se zajedata dve ogromni prodnati krnici: Pod srcem in Za Akom. Vodovje druge se zbira v gorski potok Martuljek, ki daje ime celotnemu območju. Gorska skupina Martuljek je bila zaradi izrednega geografskega, alpsko-morfološkega, estetskega in turističnega pomena z odločbo leta 1949 zavarovana kot prlrodna znamenitost. Martuljkova skupina sodi med najstarejša zavarovana območja v Sloveniji. V Martuljku je le malo vzdrževanih In označenih poti; večje lovskih steza. Planinskih koč ni, Za Akom In Pod srcem pa stojita Bivak lil in Bivak Pod srcem Gore Martuljkove skupine so pravi raj za plezalce in tiste gornike z nekaj več znanja, ki jim je ljubo brezpotje In lažje plezanje. Skupina mi je dobro znana, kajti rad hodim v Martuljške hribe. Že v rosnih gimnazijskih letih 148 sem bil zapeljan, ko sta me ata in Danilo Sekloča prvič
privezala na plezalno vrv in smo šli iz Za Aka v Am-fiteater in levo ven na Škrnatarlco ter po grebenu na Dovškl križ. Vsa kasnejša doživetja v teh gorah so se mi globoko vtisnila v spomin, nekatera še posebej — beg pred nevihto z vzhodnega stebra Široke peči, moje prvo srečanje s Slavcem Svetrčlčem v Špikovem grabnu, eden Izmed prvih smučarskih spustov po Jugovi grapi v Dovškem križu ali pa poletni obisk Za Aka Izpred dveh let. Le skrajni zahodni del skupine mi je bil manj znan.
Prvo nedeljo novembra 1996 sem se v sončnem, za ta čas pretoplem vremenu s prijateljema odpravil z Jasne proti Kurjemu vrhu. Iskaje prehodov med ruševjem In pečmi smo prilezli še naprej do Rtgljice (kota 1911 m, na nekaterih kartah 1907 m). Rtgljtca je bila torej osvojena. ogledovali pa smo si možnost nadaljnjega grebenskega vzpona proti Ruštci. Tako sem vsaj mislil še pred štirinajstimi dnevi.
DILEME O IMENIH
Občina Kranjska Gora namerava izdati novo turistično
PLANINSKI VESTNJK
Če rti nič drugega res, je to, da je nižji vrh (kota 1911 m) že precej kosmat in porasel z rušjem, po katerem naj bi imel tudi pravo ime Rušica, višji vrh (kota 2074 m) pa je poln skalnatih rogljev, pod steno na zahodu so riglji, zato naj bi to bila Rigljica. Stvar me je izredno zagrabila, začel sem brskati in spraševati. Ko sem v Našem alpinizmu (TK Skala, 1932; M. Kajzelj) videl enako uporabo Imen kot je današnja, sem podvomil v Kranjskogorce. Vseeno sem Iskal naprej. Pregledal sem nekaj kartografskega gradiva, del vodniške literature in zelo na hitro stare Planinske vestnike. V nadaljevanju bom skušal kronološko navesti dejstva, ki sem jih ugotovil. Cilj je le eden: ugotoviti bolj pravo ime, ga utemeljeno potrditi na prej omenjeni pristojni komisiji In ga uveljaviti v splošni rabi. Tiste, ki jih tema zanima, prosim za pomoč, saj le moje mnenje in ugotovitve še ne morejo biti končna resnica.
Kot) 2074 m In 1907 m -v naravi^: katera je R!gljica In katera Ruilca?
Foto: Martin šolar
karto občine. Kot je v navadi, smo se pred Izdajo zbrali na sestanku vsi tisti, ki lahko prispevamo k oblikovanju in izpopolnitvi take karte. V skupini sem sodeloval kot predstavnik Triglavskega narodnega parka. V razpravi je načelnik GRS Kranjska Gora g. Kunstelj med drugim omenil neskladnost med imeni na obstoječih veljavnih kartah in imeni, ki so v splošni rabi med lokalnim prebivalstvom. Osebno se nagibam k uporabljanju iedinsklh, lokalnih imen, resnost in strokovnost dela pa mora biti utemeljena in v primeru sprememb imen tudi uradno potrjena. Pri vladi Republike Slovenije deluje Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki je pristojna za morebitno spremembo zemljepisnih imen. Utemeljene vloge je potrebno poslati na naslov »Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Geografski inštitut, Gosposka 13, Ljubljana«. V javnem zavodu TNP smo lani ob pripravi gradiv za informacijske table pod Vršičem prišli do vsem dobro znane dileme — Prisank ali Prisojnik. Prebivalci Gomjesavske doline tako ali tako prisegajo na Prisank, Trentarji pač ne, saj jim gora kaže mogočna prisojna pobočja. Do lanskega leta se je veliko bolj pogosto (vsaj na kartah) uporabljalo ime Prisojnik. Na našo vlogo je pristojna Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen izdala »Mnenje o rabi zemljepisnega Imena Prisojnik ali Prisank« (št. 5/1996 z dne 12. 3. 1996), v katerem nam sporočajo, da so se po daljši razpravi sporazumeli in odločili, da je s strogo jezikovnega stališča primernejša raba imena Prisank. Na najnovejšem ponatisu karte Triglavski narodni park 1 : 50.000 bo sprememba že upoštevana.
RIGLJICA JE RUŽICA, RUŠICA PA RIGLJICA
Kranjskogorski reševalci so opozorili tudi na napačno poimenovanje oziroma označevanje vrhov na zahodnem koncu verige Martuljških gora. Kota 1907 m (tudi 1911 m), na kartah in med gorniki — alpinisti veliko bolj znana kot Rigljica, naj bi se pravilno imenovala Rušica, kota 2074 m, Rušica, pa je pravzaprav Rigljica.
Začel sem pregledovati karte in hitro dobil prve potrditve zamenjanih imen Rušice in Rigljice.
1.	Grebenska karta »Zemljevid zdravilišča Bled in okolice«, ki jo je založilo Društvo za povzdlgo prometa tujcev na Bledu v merilu 1 : 75.000 (uporabljal jo je moj stari oče Franc Šolar v 4. letniku Gimnazije v Kranju leta 1906 aH 1907) ima v zahodnem delu grebena Mar-tuljkove skupine od Špika severozahodno samo nakazan greben in označeno koto 2350 m Police (verjetno Frdamane police, čeprav je nadmorska višina za približno 60 do 70 metrov previsoka). Zanimivo na tej karti je, da je vrh Dovški križ napisan kot Dovški špik,
2.	Slovensko planinsko društvo je leta 1910 Izdalo zemljevid Julijske Alpe. S to publikacijo, ki jo je narisal Alojzij Knafeijc, je SPD začelo svoje delo na novem, pri Slovencih še neobdelanem polju: v izdaji zemljevidov (PV 1910, str. 182). Grebenska karta v merilu 1 : 75.000 (v legendi je napačno napisano 1 : 25.000) je potrdila zamenjavo imen. Kota 1907 m je nedvoumno označena kot Rušica in kota 2074 m kot Riglica. Ponovno je drugače poimenovana kota 2531 m — Peščenik, danes znan kot Dovški križ.	149
PLANINSKI VESTNIK
VVU,
luiaa^UM
Sprememba nrt karti Julijskih Alp SRD: med 1. in izdajo sta gori zamenjali imeni...
150
3.	Drugo popravljeno izdajo zemljevida Julijske Alpe je SPD izdalo 1923. leta v merilu 1 :75.000. Tudi na tej grebenski karti je kota 1907 m označena kot Rušica. kota 2074 m pa kot Riglica. Na tej karti je poudarjeno za Slovence žalostno zgodovinsko dejstvo, saj je v obdobju od leta 1918 jugozahodni del Julijskih Alp spadal pod Italijo.
4.	Verjetno v drugi polovici dvajsetih let je Turistovski klub Skala izdal grebensko karto (toponomastični zemljevid) skupine Triglav-Škrlatica v merilu t : 37.500. Pri poimenovanju naših dveh vrhov je tu prišlo do zamenjave, razlog ni razviden (kolikor kdo ve oziroma ima dokumente, ki to razlagajo, ga prosim, da se vključi v razpravo). Kota 1907 m je zdaj prvič Rigljica, kota 2074 m pa Rušica. Označen je prvič tudi stranski greben s kote 2074 m proti vzhodu na koto 1896 m (večkrat tudi 1300 m) z imenom Siljica. V grebenu je južno od kote
2074 m prvič imenovana in označena kota 2108 m Vrh nad Rudo. Kota 2273 m je poimenovana Preklete Police (kasneje Frdamane Police).
5,	Turistovski klub Skala je leia 1932 založil knjigo Naš alpinizem, ki jo je s pomočjo tovarišev skalašev zbral in uredil Mirko Kajzelj. Zemljevide v merilu 1 : 50.000 je narisal Herbert Drofenik Na zemljevidu (v osnovi grebenska karta z že vrisanimi plastnicami) št. III. Martuljek za stranjo 144 je kota 1907 m poimenovana Rigljica, kota 2074 m pa Rušica. Kota 1896 m (Siljica) ni imenovana, Frdamane Police (2273 m) pa se prvič pojavijo s tem še danes splošno uporabljenim imenom. Iz dosedaj navedenega lahko z gotovostjo sklepamo, da je do zamenjave imen prišlo med letoma 1923 in 1932.
6.	SPD je leta 1939 izdalo že peto dopolnjeno izdajo zemljevida Julijske Alpe, ki se v poimenovanju kot
PLANINSKI V E S T N I K
...vmes pa je i 2$ I a karta dr. Henrrfca Turne,- alt je treba na njej iskati izvirni grah zamenjav?
1907 m (Rigljica) in 2074 m (Rušica) ne razlikuje od skalaških kart. Med letoma 1923 {2. izdaja) in I939 (5. izdaja) sta bili prav gotovo izdani 3. in 4. izdaja zemljevida Julijske Alpe. Teh virov mi ni uspelo pregledati, prav gotovo pa lahko prispevata k natančnejši ugotovitvi časa zamenjav imen.
7.	Nemški zemljevid Julijske Alpe založbe Freytag & Bemdt iz leta 1939 v zelo dobri topografski karti v merilu 1:100.000 še vedno imenuje koto 1907 m Rušica in koto 2074 m H iglica. Njihova karta je torej ohranila sistem poimenovanja obeh vrhov, kakršen je veljal pri nas vsaj Se do sredine dvajsetih let.
V	kasnejšem obdobju se ni veliko spreminjalo. Navajam le še nekaj zemljevidov iz zadnjega obdobja desetih let.
8.	Na vsebinsko dopolnjeni (1985) in leta 1987 tiskani osnovni topografski karti Kranjska Gora (011-2-1) v merilu 1 : 25.000 je kota 1913 m Higljica, kota 2075 m pa se imenuje Rušica.
9.	Turistični zemljevid Kranjska Gora z okolico (tretja izdaja iz leta 1991) v merilu 1 : 25.000 koto 1907 m imenuje Rigljica, koto 2074 m pa Rušica.
10.	Na planinski karti Triglavski narodni park 1 : 50.000, ki jo je izdala PZS leta 1995, je Rigljica visoka 1911 m, Rušica ostaja visoka 2074 m.
CELO NAJBOLJŠI POZNAVALCI SO SE MOTILI
Literaturo sem pregledal zelo »počez«. Osredotočil sem se predvsem na vodniško (alpinistično) literaturo,
V	starih Planinskih vestnikih ni omembe vrednih (vsaj zasledil jih nisem) zapiskov o Rigljici in Rušici vse do leta 1928. V XXVIII. letniku pa ¡e objavljen prispevek Pavle Jeslti »Z Martuljka preko Rigljice in Ferdamanih Polic v Kranjsko Goro« (PV 1928, str. 7—9). Gre za opis ture preko še prvotno imenovane Rigljice (2074 m) in Ferdamanih polic do pod Špika. Gora z višino 2074 m, ki jo danes vsi poznamo kot Rušico, tu Jesihova nedvoumno imenuje še Rigljica. Dr. Henrik Tuma je v »Imenoslovju (nomenklaturi) Julijskih Alp« (objave v nadaljevanjih v Planinskem vestniku od leta 1928 dalje) zapisal: Rušica 2074 m, pod njo na zahod
Rusa Glava, pod njo Rusa Peč, na severovzhod pod 1896 m Siijica: Rigljica 1907 m, na zahod pod njo Vršiči, pod Rušico in Rigljico Gorenja in Dolenja Slatna, Kurji vrh 1749 m... Pod opombo št. 12 je zapisano, da sta vrhova Rušica in Rigljica na zemljevidu zamenjana (PV 1929, Str. 90).
Na osnovi navedenega iz literature lahko sklepamo, da je do zamenjave imenovanja vrhov Rigljica in Rušica prišlo okoli leta 1928 in je to natančnejša določitev obdobja zamenjave, kot je bilo razvidno iz kart {se pa ugotovitvi ne izključujeta, temveč druga prvo še bolj natančno določa).
V	»Našem alpinizmu« iz leta 1932 (založil TK Skala, avtor M. Kajzelj) je na strani 149 pod M18 Južna stena Rušiče (2074 m) opisana tura, ki sta jo Jesihova in Čop opravila leta 1927 in jo je Jesihova opisala v omenjenem članku v PV {razlika je le v tem, da Jesihova še govori o Rigljici, opis v Našem alpinizmu pa se nanaša na isto goro, ki pa je imenovana Rušica),
Leta 1954 je Planinska založba Slovenije izdala knjigo
—	vodnik »V naših stenah« avtorjev Igorja Levsteka, Rada Kočevarja in Mitje Kilarja. Rušica (2074 m) Ima opisano smer prvopristopnikov Jesihove In Čopa (napačen je datum, saj je naveden 29. 6. 1929. tura pa je bila opravljena natančno dve leti prej (str. 57). Pod turo 31 je na isti strani opisana tudi Direktna smer, ki sta jo plezala Krušic in Šilar leta 1948.
V	vodniku »Plezalni vzponi — vzhodne Julijske Alpe« {PZS 1970, Banovec, Kilar, Munda. Savenc) pa je zmeda okrog Rušice in Rigljice morda največja. Na straneh 116 do 118 so opisani plezalni vzponi v južni steni Rušice (2074 m), od strani 119 do 122 pa smeri v Rigljici. Do tu je vse lepo in prav, ko pa si v slikovni prilogi ogledamo sliko 25: Rušica — južna stena, in sliko 26: Higljica — severno ostenje, je lepo razvidno, da gre v bistvu za eno goro z najvišjim vrhom — koto 2074 m. Z juga jo v vodniku imenujejo Rušica, s severa pa Rigljica. Skrajni severovzhodni vrh je kota 1896 m
—	Siijica.
Tudi morda najboljšim poznavalcem severozahodnega dela Martuljkove skupine {mednje prav gotovo sodi v 151
Tos s! ,cn, zemhflvd
Skupino
Triglav - Skrlatica
sestavili
Dr\ Henrik Tuma Merilo 1 -.37.500
VrhwK tUr*. 11 ti Ki, P^ttoti, ¿k*.
PLANINSKI VESTNJK
prvi vrsti Uroš Župančič) ni povsem jasno imenovanje Rušice in Rigljice. Življenjsko gornliko delo Uroša Župančiča je pot Planica — Pokljuka, ki nekako obkroži tudi celo Martuljkovo skupino. V številnih opisih njegovih tur, objavljenih največ v PV, ni veliko o Rušici ali Rigljici, Leta 1978, potem ko je Uroš skupaj s prijateljem Dušanom Vodebom idejno izpeljal in označil pot PP, je AO Matica uredila (J. Ulčar) majhen, preprost vodniček po poti Planica—Pokljuka. V opisu lil. etape od Slemena do koče v Krnici so prvič omenjeni razgledi na martuijSke gore z Rigljico, Rušo pečjo, Frdonjami In Špikom. Gre za pogled s sedla Vavovje severovzhodno od Robičja. Rigljica je v tem primeru gora z vrhom 2074 m {kota 1907 m je v tem pogledu povsem neizsto-pajoča), koto 2108 m (na kartah Vrh nad Rudo) pa Uroš imenuje Rusa peč ter Frdamane police in Špik. Rušica ni omenjena. V nadaljevanju še enkrat opiše razgled na Kurji vrh, Rigljico, Frdamane police, Špik etc.
Kako je nastalo pogorje Rocky_
Pogorje Rocky v Združenih državah Amerike je preveč v notranjosti, da bi bilo posledica jedkanja kopnega in ppgrezanja celine v ocean Medtem ko je Himalaja nastala tako, da se ¡e indijska plošča zaletela v azijsko, geologi v tem delu ZDA niso odkrili sledov trka med celinami. Vse kaže, da sta dva znanstvenika ždaj naposled le razvozlala uganko
Julie Maxson iz Carleton Collega v Northfieldu trdi, da se je pred 90 milijoni let skupina otokov, podobnih Indoneziji, zaletela v Severno Ameriko. Ob dotiku jih je odneslo naprej, takrat so oblikovali obalo današnje Britanske Kolumbije. Maxsonova in Basil Tikoff z univerze v Minnesoti menita, da je bil ta trk s Severno Ameriko dovolj močan, da je pognal kvišku Rocky Mountains Že dobro desetletje se geologi strinjajo, da je pred 250 milijoni let obale Britanske Kolumbije, imenovane Wrangelia, sestavljala velika veriga otokov. Ta veriga je trčila ob Severno Ameriko pred 90 milijoni let in se ustavila na sedanjem položaju pred 40 milijoni let. Do pred kratkim so menili, da je prišlo do trka na sedanjem položaju Wrangelle. Geologi iz Minnesota pa menijo, da je prišlo do trčenja bolj na jugu. Do tega spoznanja so prišli s primerjavo študij Maxsonove in Tikoffovih meritev v južni Sierri Nevadi in Kaliforniji, Po podobnosti skalnatih struktur so sklepali, da so se otoki zaleteli v Ameriko na mestu, kjer je danes Baja California v Mehiki.
Do trčenja otokov naj bi prišlo pred 97 milijoni let. Posledice trka so nato nekaj milijonov let krhale premikajoče se otoke, zaradi česar se je njihova površina zmanjšala za polovico. Pred 85 milijoni let so se otoki začeli pomikati proti severu. To se je zgodilo potem, ko se je zemeljska plošča, ki jih je potiskala proti vzhodu, razcepila. Južrta polovica se je pogreznila pod Severno Ameriko, severna polovica, imenovana plošča Kula. pa se je začela premikati proti severu. Verigo otokov je stisnila ob obalo in jo porivala navzgor. Po mnenju Maxsonove je ta kompresija oblikovala pogorje Rocky pred 85 do 55 milijoni let in ga dvignila med današnji Wyoming in Colorado. Premikanje otokov na zahodni obali sta znanstvenika postavila v čas, ko so v notranjosti današnjih ZDA bruhali vulkani Delovanje naj bi bilo povezano.
Pot PP v IV. etapi vodi iz Krnice v Martuljek in Za Ak. Preči zahodna pobočja naših vrhov in prispe na Kurji vrh. Imenovanje vrhov ostaja enako: Frdamane police, Rusa peč, Rigljica, Kurji vrh (gledano od juga proti severu). Naprej nas pot vodi okrog Kurjega vrha po lovski stezi v krnico pod severno ostenje Rigljice (gora s koto 2074 m). Pri opisu poti na martuljški strani pa končno srečamo tudi Rušico. Uroš Župančič misli spet na goro z višino 2074 m, le da jo tokrat gleda (v resnici PP preči vzhodna pobočja gore, če pa smo še natančnejši, pot preči najprej na vzhodu Siljico, nato pa na južni strani danes imenovano Rušico) z vzhoda in juga. Enako Imenoslovje uporablja kasneje pri ponatisu vodnička PP tudi Dušan Vodeb (1989). V seriji malih plezalnih vodničkov po območjih je leta 1986 izšel v sodelovanju s Planinsko založbo PZS plezalski vodniček Igorja Mezge ca "Martuljek". Že v uvodu je avtor navedel zatikanje pri imenoslovju ob Rušici in Rigljici. V nadaljevanju vodnika so na straneh 61 do 72 opisani vzponi v južni steni Rušice (2074 m) in Rigljice, za katero avtor ne navaja višine. Višina je spet 2074 m, saj ob vrhu, ki se v tem času imenuje Rigljica, na kartah najdemo višino 1907 m {redkeje 1911 m ali 1913m). Gre torej za povzemanje «napake« i z plezalnega vodnika iz leta 1970. Ob tem bi rad pripomnil, da v vrhu gore s koto 1907 m pravzaprav ne more biti in ni plezalnih smeri; rušnata in skoraj do vrha z macesni poraščena gora je vmesni del na grebenu med Kurjim vrhom In vrhom s koto 2074 m — Rušico ali Rigljico.
Rušica oziroma Rigljica sta predvsem predmet plezalnih, alpinističnih vodnikov. V planinskem vodniku ■■Julijske Alpe« (PZS, izdaja 1992, Tine Mihelič) so na strani 182 pod številko 642 omenjeni tudi vrhovi, ki se nizajo severozahodno od Frdamanih polic. Imena in višine (Vrh nad Rudo 2108 m, Rušica 2074 m in Rigljica 1911 m) so enaki kot na vseh zadnjih kartah.
KAKO IN ZAKAJ JE PRIŠLO DO ZAMENJAVE?
Zavedam se, da sem dregnil nekam, kjer bo še veliko razprav. Predvsem med mlajšim rodom plezalcev je južna stena gore z vrhom 2074 m (Rušica) zelo priljubljena, v njej so pomembne In zelo težke smeri. V širši slovenski gorniški javnosti je Rušica uveljavljen vrti, ki sodi med najtežje dostopne dvatisočake pri nas. Iz navedenega pa je tudi zelo jasno, da gre v največ primerih zamenjave Rušice in Rigljice za imenovanje ene gore z dveh različnih strani, kar pravzaprav sploh ni redkost.
Želim si razprave, argumentov in dopolnil, saj bi rad, da skupaj pridemo do konca.
Navedenih podatkov ne bi mogel zbrati brez bogate domače knjižnice in arhiva, ki ga skrbno ureja moj ata Marjan Šolar Zavedam se tudi pomanjkljivosti svojega pisanja; vseh virov nisem imel na voljo, potrebno je opraviti tudi pogovore z domačini, gorniki, reševalci in lovci. Tudi boljši poznavalci del dr. Henrika Tume bodo morda imeli odgovor. Osebno njegovo delo, povezano z gorništvom in gorami, izredno cenim. Vse se zdi, da je do zamenjave imen vrhov Rušica in Rigljica prišlo prav v obdobju izdaje njegovega dela »Imenoslovje Julijskih Alp« (1928).