TRST, četrtek 20. junija 1957 Lelo XIII . Št. 146 (3681) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini Po dolgem razgovoru S. Uoyda z Zorinom in Mac Millana s Stassenom V Londonu na vidiku sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov Stassen bo začel danes razlagati ameriški načrt - Eisenhovver poudarja pripravljenost ZDA na sporazum in važnost sedanje faze pogajanj Končani angleški poizkusi z vodikovo bombo WASHINGTON, 19. — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bi bil pripravljen sprejeti v okviru sistema inšpekcij začasno prekinitev poizkusnih jedrskih eksplozij kot prvo fazo razorožitvenega načrta. Dodal je, da v prvi fazi sporazuma o razorožitvi ne bi smela udeležba LR Kitajske pri tem sporazumu predstavljati preveč važnega činitelja. Ko je odgovarjal na razna vprašanja, je Eisenhovver izjavil, da zadnji so vjetski predlog dopušča nekaj upanja in zato zasluži skrbno in razumevajočo proučitev. «Toda prekinitev poizkusov, je dodal predsednik, ni ločeno vprašanje, če se poizkusi lahko prekinejo v okviru sistema, ki naj omogoči obema stranema ugotoviti, kaj dela druga stran, bi ta čas lahko izkoristili za ustvaritev zaupanja glede stalnega sporazuma«. Kar se tiče inšpekcij, je Eisenhovver izjavil, da se tudi zadnji sovjetski predlog zavzema Za ustanovitev inšpekcijskih 'skupin v prvi fazi. ((Sovjetski predlog za prekinitev poizkusov za dve ali tri leta in ustanovitev, mednarodne nadzorstvene komisije ter inšpekcijske postaje na nekaterih področjih, odgovarja, je dejal Eisenhovver/ v velikih potezah temu. kar se je v preteklosti že predlaga-. lo». Predsednika so vprašali, ali bi bil pripravljen prekiniti jedrske poizkuse neodvisno cd celotnega vprašanja razorožitve. Odgovoril je, da je potrebno imeti tako rekoč podlago za začetek razorožitvenega programa, da pa vsekakor prekinitev poizkusov ni ločeno vprašanje in torej ni mogoča brez neke formalne inšpekcije. Ko je govoril o londonskih razgovorih o razorožitvi, je Eisenhovver izjavil, da se zdi, da ti razgovori potekajo v zelo izboljšanem ozračju. Ni pa hotel komentirati ameriških predlogov in dejal, da noče motiti delegacij, ki se pogajajo. «Ta pogajanja, katerih namen jo zmanjšati ko važna, je dodal predsednik, da je potrebno od časa do časa poklicati Stassena v tVashingtan na posvetovanja«. Pripomnil je, da Stassenu niso med zadnjim obiskom v Wastoingtonu nič očitali. «V nekaterih krogih so imeli vtis, da morda Stassen deluje^ nekoliko prehitro in tudi člani vlade so slišali take ocene. Stassen, je izjavil Eisenhovver. trdo dela in je človek poln čuta odgovornosti, je človek, na katerega se lahko v celoti računa«. Najbolj zanimiva izjava Ei-senhovverja je, da klavzula o prepovedi izdelovanja jedrskih snovi lahko tudi ne bi bila nujno potrebna za sporazum o prekinitvi poizkusov. Te izjave prihajajo nasproti sovjetski tezi in kažejo na željo ZDA, da nekaj popustijo v smislu z načelom ((srečanje na sredi poti«. To pa naj bi tudi podkrepilo odločitev ZDA, da v sedanji fazi pogajanj ne pristanejo na u-mik čet iz Evrope, V tem smislu je Eisenhovv.er pisal tudi kanclerju Adenauerju v pismu, ki ga je danes izročil ameriški poslanik v Bon nu. V pismu je po zatrjevanju političnih krogov Eisenhovver poudaril, da ZDA ne bodo sklenile nobenega sporazuma o razorožitvi v škodo nemške združitve in da ZDA niso spremenile svojega stališča glede te združitve. Medtem je imel ameriški delegat na londonski konferenci Harold Stassen daljši razgovor s predsednikom britanske vlade Mac Millanom, ki ga je povabil na večerjo Navzoč je bil tudi zunanji minister Selwyn Lloyd. S tem da je Mac Millan povabil Stassena na večerjo in se je z njim razgovarjal mednarodno napetost, so ta- ..... ODNOSI MED FLRJ IN ZSSR OB OBLETNICI MOSKOVSKE IZJAVE Pogoj za dobre odnose je točno izvajanje načel izjave (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Ob obletnici podpisa skupne izjave Jugoslavije .n SZ in izjave o odnosih med ZKJ in KB SZ leta 19''<; v Moskvi, ugotavlja no-co,*nja «Borba», da so ti dokumenti skupno z beograjske izjavo, ki je bila podpisana 2. junija 1955, solidna osnova za jugoslovamko-sovjetske odnose m za perspektivo njihovega nadaljnjega razvoja. Praksa je prepričljivo dokazala, da dosledno in- praktično izvajanje načel beograjske izjave in moskovskih dokurhentov omogoča vsestransko plodno sodelovanje. ((Dejstvo je, ugotavlja ((Borba«, da se je jugoslovansko-so-vjetsko sodelovanje pokazalo kot stvar, ki ne odgovarja samo interesom obeh držav, temveč tudi kot činitelj, ki pozitivno vpliva na razvoj odnosov med socialističnimi državami in na celoten mednarodni položaj. Jugoslavija in Sovjetski zveza sta aktivno sodelovali in 'sodelujeta na mednarodnem področju, zlasti v vprašanjih razorožitve. V skupni izjavi lz. junija 1956 sta poudarili pomen tudi delnih sporazumov o razorožitvi in potrebo po prepovedi atomskega orožja. S to izjavo sta se zavzemali, da se vprašanje razorožitve premakne z mrtve točke in sta osredotočili svoje napore, da pride do prenehanja poizkusov z jedrskim orožjem«. «Borba» poudarja, da med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo obstaja soglasje o raznih mednarodnih vprašanjih in da to sodelovanje navdihuje iskrena želja, da se ohrani mir in da se v mednarodnem življenju u-stvarijo takšno ozračje m taksni pogoji, ki bodo omogočili rešitev tud' "ostalih perečih mednarodnih vprašanj. ((Borba« zatem ugotavlja, da so se lani pojavile v jugoslovansko-sovjetskih odnosih neke težave zaradi razlik ideološkega značaja, ki so se negativno odražale tudi na meddržavne odnose. Vodstvo Jugoslavije je bilo vedno za načelno in odprto razpravo, katere namen je da se z .skreno izmenjavo misli prenašajo izkušnje, pojmovanja In ideje, da se na ta način ustvari stališče, ki bo nal-bližje objektivni rešitvi in potrebi socializma v svetu. Zato je Jugoslavija vedno poudarjala, da te razlike ne smejo zavirati vsestranskega p. o d n e ge sodelovanja in negativno vplivati na meddržavne odnose. List navaja zadevno izjavo predsednika republike maršala Tita od 30. decembra 1956 n ugotavlja, da je jugoslovanska javnost sprejela z zadovolj stvom izjavo Hruščeva od 15 aprila letos, da se «glavna po zoenost ne sme obračati na poudarjanje nesoglasij v našin pogledih na to ah ono vprašanje, temveč na to, kar približuje narode naših držav v njihovi borbi za socializem za utrditev miru« in ugotavlja da imata Sovjetska zveza in Jugoslavija enako mnenje o tej stvari. To pa je po mnenju ,i sta bistvenega pomena za na daljnji razvoj pnjateljskeg sodelovanja. «Borba» dalje poudarja, da skupna izjava o odnosih med ZKJ in ICP SZ ugotavlja, da so «pota socialističnega razvoja v raznih državah različna in da je bogastvo oblik socia lizma prispevek k njegovi kre pitvi«, in da so «eni in drug strani tuje vse tendence za vsiljevanje svojega mišljenja določanju poti in oblik socia lističnega razvoja« ter da sta se obe strani ((sporazumeli«, da mora sodelovanje temeljiti na popolni prostovoljnosti in enakopravnosti, na prijateljsk kritiki :n na tovariške značalu izmenjave misli spornih Vprašanjih«. sBorba« poudarja, da je dosledno izvajanje teh načel trdno jamstvo, 'da se negativni pojavi, ki so se dogodili pred nekaj meseci, ne bodo več ponovili. List ugotavlja na koncu, da je preteklo leto kljub težavam bilo leto plodnega sodelovanja na raz nih področjih in da Jugoslavija iskreno izvaja politiko sode. lovanja s Sovjetsko zvezo oo načelih beograjske izjave in moskovskih dokumentov ter da bo tudi v bodoče storila vse za nadaljnji vsestranski razvoj sodelovanja. V enakem smislu pišeta tudi ((Politika« in Jugopress. Ta med drugim dodaja, da so glede jugoslovansko-sovjetskih odnosov neutemeljena tolmačenja na Zahodu, čes da Jugoslavija zapušča svojo samostojno politiko, ko lzooljšuje odnose s Sovjetsko zvezo, ,n iluzije na Vzhodu, da bi Jugoslavija opustila svojo izvenblo-kovsito politiko. Prav tako je netočno mnenje, da bi ugoden razvoj jugoslovansko-sovjetskih odnorov na demokratičnih načelih beograjske in moskovske izjave lahko negativno vplival na prijateljske odnose z zahodnimi in drugimi državami v svetu. o. B, ob navzočnosti Selwyna Lloy-da, ki je prevzel vodstvo angleške delegacije pri pogajanjih o razorožitvi, poudarjajo v Londonu, da je incident, ki je nastal v zvezi s Stasse-novimi razgovori z Zorinom, sedaj likvidiran. Pozneje je Selwyn Lloyd imel v Foreign Officeu večurni razgovor s sovjetskim delegatom Zorinom. V Londonu vidijo v tem razgovoru znak važnosti sedanjega trenutka , ri razvoju pogajanj. V Eo-reign Cjfficeu so danes poudarili, da so osebni stiki pogo-stoma zelo koristni, in prevladuje mnenje, da je vse pripravljeno, da razorožitveni pododbor spravi na jutrišnji seji v akcijo to, kar so označili za ((bombo proti bombi«. Pri tem se pudarja, da ima razorozitveni pododbor sedaj omejen čas, ker mora poročati OZn do 31. julija. Ce bodo nadaljnja pogajanja pozitivna, bodo delegati lahko nudili pri-tojnim organom možnost koraka naprej za delen sporazum o razorožitvi. V krogih razorožitvene konference izjavljajo, da bo ameriški delegat Stassen začel na jutrišnji seji razorožitvenega pododbora obrazloževati nov ameriški načrt za delno razorožitev, Za sedaj ne bo načrta predložil pismeno. V teh krogih izjavljajo, da so ZDA in zahodne države dosegle zadosten sporazum, da Stassen lahko začne pojasnjevati svoj načrt v njegovih posameznih delih. Ni pa znano, kateri del načrta bo Stassen obrazložil jutri. Medtem se bodo nadaljevala posvetovanja med ameriško delegacijo in ostalimi zahodnimi delegacijami glede tistih delov načrta, o katerih ni bil še dosežen sporazum. V zvezi z današnjim razgo-rovom britanskega zunanjega ministra s sovjetskim delegatom Zorinom javljajo, da je hotel Selwyn Lloyd zvedeti za sovjetske namene. Razgovor je trajal dve uri in pol. Predvidevajo, da bo na jutrišnji seji imela britanska delegacija važno vlogo pri razpravi o omejitvi in višini konvencionalnega orožja. y poučenih krogih izjavljajo, da vsebuje novi ameriški načrt važne kompromisne elemente z ostalimi zahodnimi državami v primeri s prvotnimi sklepi predsednika Eisen-hovverja, ko je skupno z Dul-lesom in Stassenom pripravil podlago za novi ameriški načrt Eden teh kompromisov izločuje nasprotje med ameriškim in britanskim ter sovjetskim stališčem glede prenehanja jedrskih poij^usov posadka skoraj izključno italijanska. Po vesteh, ki so prispele pozno zvečer, je pri nesreči 11 mornarjev izgubilo življenje, 20 jih je ranjenih in od teh deset zelo hudo, nekaj jih je izgubljenih, to se pravi njih usoda še ni znana, in kakih 40 jih je nesrečo prestalo brez hujših posledic. Brž k0 je italijanski veleposlanik v Parizu izvedel za nesrečo, katere žrtve so bili tudi ita- Porčinjski dogodki pred kasacijo Garibaldije bo sodilo prizivno sodišče v Perugi Krivična razsodba kasacije: ganbaldinci naj bi bili izvršili «atentat na integriteto države*, za kar je predvidena kazen dosmrtne ječe RIM, 19. — Kasacijsko so-1 Absurdnost razsodbe kasacij-dišče je po včerajšnjem govo-1 skega sodišča bi se pokazala ru državnega pravdni-ka in po govorih branilcev sprejelo rekurz florentinskega č r-žavnega pravdn.ka proti razsodbi prizivnega porotnega sodišča v Florenci, ki obtoženih partizanov zaradi porčinj-sfcih dogodkov v Beneški Sloveniji ni obsodlo zaradi a-tentata na integriteto države. Kasacijsko sodišče je določilo, naj partizane ponovno sodi porotno prizivno sodišče v Perugi. Hkrati je kasacijsko sodišče zavrnilo rekurz 36 obtožencev in razveljavilo razsodbo prizivnega porotnega sočišča v Florenci. Konč- lijanski mornarji, je ta ko j po- . n0 določilo za vsako izmed slal svojega pooblaščenca v Brest da uredi vse potrebno za pomoč rojakom. Britanska ladja ((Ulster« je v Brestu izkrcala pet mrtvih ter večje število ranjenih in drugih preživelih brodolomcev. Pomorske oblasti v Brestu So pozneje objavile, da so med petimi mrtvimi trije Italijani in dya Grka. Nekega italijanskega mornarja je zagnalo v morje ob eksploziji na «Stony Pointu« in je bil takoj mrtev. WASHINGTON, 19. — Predsednik Eissnhower je imenoval za novega veleposlanika ZDA civilnih strank 199.000 lir od' škodinine. Ni dvoma, da je ukrep ka-sacijskega sodišča krivičen. Prizivno sodišče v Perugi bo potemtakem moralo u-poštevati ukrep kasacije in obsoditi garibaldinske partizane zaradi kršitve či. 241 kazenskega zakona, to je zaradi atentata na integriteto države. Kazen, ki jo v tem primeru odreja zakon, je dosmrtna ječa. Poleg tega pa bo razsodba kasacije lahko i-mela nedogledne posledice za vse 'tiste italijanske državljane, ki so se borili pod poveljstvom enot jugoslovanske v najostrejši luči, če bi po — njeni logiki — obdolžili atentata na integriteto države na pr. pripadnike ali pa poveljstvo slavne divizije «1-talia«, ki se je borila poč poveljstvom JLA v Jugoslaviji po kapitulaciji Italije proti nacistom in njihovim zaveznikom, medtem ko je borbo te divizije italijanska vlada še prav posebej poudarjala kot nadvse važen argument, da bi na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 dosegla čim ugodnejšo mirovno pogodbo. Končno je krivičnost obsodbe ((atentata na integriteto države« še bolj očitna, če u-poštevamo že večkrat dokazano dejstvo, da je področje borbe — Beneška Slovenija — spadalo v tako imenovano «Jac'ran.sko Primorje«, ki je bilo sestavni del Hitlerjevega nemškega R«|jha ne pa Italije. Nepojmljivo In nedopustno je tudi, da kasacijsko sodišče ni upoštevalo določbe čl. 16 mirovne pogodbe, ki prepoveduje kakršno koli preganjanje italijanskih državljanov, ki so pripadali oboroženim silam, katere so se borile za stvar zavezniških in združenih sil od 10. junija 1940 pa do 15. septembra 1947. Položaj se polagoma boljša na vsem področju reke Pad Če se vreme ne poslabša, računajo, da je najhujše minilo Na splošno je začela voda v reki Pad padati, ali vsaj ne narašča. Na področju Roviga pričakujejo za jutri nov val vode, upajo pa, da to ne bo poslabšalo položaja. Ce ae bo novega deževja ali vetra, je upati, da je najhujše mimo. Uradno poročilo o stanju vode v reki, pravi, da se položaj boljša, medtem ko se je v spodnjem teku reke prot. večeru voda še nekoliko dvignila, zaradi česar je nastala nova razpoka v nasipu na rokavu Po di Goro. Razpoko pa so takoj zadelali z vrečami peska. Razpoto v jezu, dolgo 150 metrov, ki je nastala včeraj, pri Ca’ Vendramin, so danes skoraj v celoti zadelali. Ze zjutraj je na področju prišlo na stotine delavcev iz drugih občin. Na področju so tudi trije inženirji, dvajset geometrov, številni strokovnjaki ter oddelki policistov, karabinjerjev in gasiicev in 450 delavcev. Kakor rečeno, se voda v reki v glavnem ni dvignila, vendar pa se je tu pa tam tudi danes razlila čez nasipe. Vodna gladina doseza ceste in zato je usoda področja ob izlivu reke v morje odvisna izključno od nadaljnjih vremenskih pogojev. Zadostuje majhen dež ali pa majhen veter od morja, da se položaj nenadoma poslabša. Zato je še vedno nevarnost. V Mantovi so nekateri predeli mesta še vedno poplavljeni. V Ariano Ferrarese prihajajo begunci iz Ariano Po-lesine z živino in z najnuj- na Poljskem Jacoba Beama. ljudske armade med vojno. •lllllimillllllllllinililllllllllllllllllllllHIlIMltimilllllllllllllilltlllliiiltllllllllllllHIlUlUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIItllllllllllllllllllllllllllflllllllfMIIIIIIIIHIIIUItllHIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIItlllllllHNIIItlltHIIIII Štiriinštirideseti dan vladne krize Sklenjeno je namreč da zahodne države odpovedo dosedanji zahtevi, naj prenehanje jedrskih poizkusov sprem-ljua tudi prenehanje proizvodnje atomskih snovi v vojaške namene. . Med predlogi, ki Jih bo Stassen jutri postavil v razo-rožitvenem pododboru, bo tudi število vojaštva velikih držav glede katerega se zahodne države in SZ strinjajo. Gre za dva milijona in pol vojakov za ZDA, Sovjetsko zvezo jn Kitajsko ter za 750 tisoč vojakov za Veliko Britanijo in Francijo. Zato je verjetno, da bodo ti predlogi sestavni del morebitnega delnega sporazuma. .... v - Kar se tiče običajne oborožitve pa so še nasprotja: zadnji ameriški predlogi zahtevajo desetodstotno znižanje, sovjetski pa petnajstodstotno, medtem ko zahtevajo Angleži in Francozi znižanje, ki naj bo sorazmerno s sedanjo oborožitvijo. Poročilo, ki ga je objavil Foreign Office v zvezi z razgovorom Selwyna Lloyda z Zorinom, pravi samo, da ta razgovor ni bil uraden. Britanski minister za oskr-v.nvinie pa je nocoj sporočil, Ha ie na Pacifiku eksplodirala tretja angleška vodikova bomba in sicer v veliki višini. Minister je pripomnil, da je to zadnja eksplozija v sedanji vrsti angleških poizkusov. Fontani se bo lotil če mu ne bo uspela tristrankarska Nekateri socialdemokrati že nestrpno čakajo, da bi lahko stopili v vlado, medtem ko Saragat previdno obrača oči na dve strani: na vlado in na kongres stranke, ki se bliža (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Dolgo se je Fanfam pogovarjal s predstavnikoma liberalcev Malagodijem in De Čarom. Toda po tem razgovoru, ki je trajal uro in tričetrt, najbrž ni mogoče reči, da se je stališče liberalcev kaj bolj pomaknilo proti sredi. De Caro je po razgovoru omenjal «dobro voljo» Fanfanija, toda poudaril je tudi, da se razprava o programu ne more oddaljiti od resolucije, ki je bila izglaso- Huda pomorska nesreča ob francoski obali rrEST 19. — Petrolejski ladji «Joannis» (Grčija) in (Stony Foint« (Liberija) sta danes zjutraj okrog pol šeste S zaradi goste megle trc>: h blizu francoske obale pri Brestu. Na mesto nesreče so kmalu prihitele razne ladje, ki so pobrale brodolomce, lo-da zaradi geste megle je bilo reševanje znatno teze, tako da se dolgo časa n. vedelo koliko mornarjev je rešenih in koliko jih je izginilo Na pomoč so prišli tud. helikopterji k! pa prav zaradi megle n-so mogli nič. pomagati. Naj-je ponesrečencem pomagala nemška ladja «Eric Rec-k-mann«. Na obeh ladjah je nastal požar, ki je na grški lad-ii kai kmalu ugasnil, medtem ko je na «Stony Point« še kar naprej gorelo. Prav na tej ladji, se zdi, je bila vana na zadnjem zasedanju vodstva m parlamentarnih skupin PLI in ki se v bistvu izreka za vlado redne uprave ter izključuje vse sporne točke, kot n. pr. agrarne poeodbe, avtonomne dežele itd. Ničesar pa ni hotel De Caro povedati, kaj mish za naprej, češ da mora o tem odločiti zasedanje vodstva parlamentarcev PLI, ki bo jutri dopoidne. Za liberalci sta bila pri Fan-faniju republikanca Macrelli in Reale. Dala sta mu izvod uvodnika v današnji «Voce re-publicana«. Reale je dejal, da izraža članek presenečenje, kako je še mogoče govoriti o štiristrankarski koaliciji po vsem, kar se je dogodilo v, zadnjih dneh. Rekel je tudi, da PRI sicer ponovno potrjuje, da v vladi ne bo sodelovala, vendar pa si pridržuje možnost, da se vzdrži glasovanja, ' če bi tristrankarska vlada nudila taka programska jamstva, da bi z njimi zadostila znanim zahtevam republikanske stranke, ki pa so v popplnem nasprotju z zahtevami liberalcev. ((Sicer pa, je zaključil Reale, ne bomo mi tisti, ki se bodo vsedli za mizo, da razpravljajo o programu«. S tem je hotel Reale povedati, da republikance pravzaprav sedanja pogajanja ne zanimajo in da samo čakajo. Tako je delo Fanfanija zoženo na eno stranko manj. Najkrajši razgovor je imel Fanfani s socialdemokrati. Poraja se vtis, da ti ljudje sploh nimajo več nikakih zahtev in pogojev, samo da bi čimprej sedeli na ministrskih stolčkih. Najbolj se seveda mudi SI moniniju. ki je bil danes skupaj s Tanassijem pri Fanfa-niju. Po razgovoru je Simonini zopet dejal, da je optimist, čeprav je tudi dostavil da včasih ta optimizem omahuje. Tanassi pa je rekel, da so sicer težave, a jih je treba premagati. Zvečer so se socialdemokratski parlamentarci sestali in razpravljali o razvoju položaja, Poročilo o tem sestanku pravi, da se je Razpravljalo o programskih vprašanjih, zlast_ pa o agrarnih pogodbah glede na spremembe sindikalistov ir o avtonomnih upravah. Socialdemokrati posebno poudarjajo nujnost zakona o gradbenih zemljiščih ter ukrepov za sta- den«. Na sestanku niso sprejeli nikake resolucije. Ko je Fainfani zaključil posvetovanja s predstavniki sredinskih strank, se je najprej razgovarjal z Rumorjem, Pic-ciomjem ter Ceschijem, nato pa se je nekaj časa zaaržal v družbi časnikarjev. Povedal je, da se bo jutri zopet sestal s predstavniki liberalcev in socialdemokratov. aNe prikrivam, je dejal, da so še vedno težave, čeprav lahko ugotovim da je pri vseh želja, da bi mi olajšali moje nelahko deio, seveda vsakdo v mejah lastnega stališča«. Jutri bo torej Fanfani prejel definitivne odgovore PLI in PSDI. Nekateri so mnenja, da bo pač moral ugotoviti, da Je centrizem mrtev, če bi bilo zares tako. potem se bo Fanfani verjetno lotil se sestavljanja enobarvne vlade, pri čemer bi imel. kar se programa tiče, nekoliko manj vezane roke. Misli se. da bi postavil med prve točke odobritev zakona o agradnih pogodbah. Vprašanje pa je zopet, na kako podporo bi lahko računal, pravzaprav na katero podporo oi hotel računati. Domneva o predčasnih volitvah pa izgublja na verjetnosti in to iz vsega upoštevanja vrednega razloga: vročine. Komu bi se namreč ljubilo v poletni vročini prirejati volilne shode! In sploh je mesec oktober po splošnem mnenju neprimeren za volitve. Danes se je sestalo tudi vod stvo PSI. kjer je Nen.ni poudaril, da socialisti ne morejo povedati nič novega. doKler no KD imela za možno obnovo formule ((demokratične solidarnosti«. Razprava pa se bo zaključil jutri in izglasovana bo tudi resolucija. Odbor radikalne stranke pa je močno obžaloval. da ie PLI postavila Mer-zagori ovire, da? ma mogel dokončati svoje misije, V novem poskusu za obujanje sredinske koabciie pa vidijo radikali prav skrajni obupni poskus za izmik pred temeljnimi izbira ml. Za torek popoldne je sklican senat, ki bo raz,pravljal o pooblastilu za začasni proračun ter o spremembi nekaterih ukrepov v zakonu Na sporedu pa je tudi razprava o dodatnem protokolu k ita-lijansiko-jugoslovanskemu sporazumu o ribolovu. 7,a 27. junij je sklicana tudi poslanska zbornica, ki bo prav tako razpravljala o začasnem temna in mračna temveč tudi umazana in pocla,# se je izrazil pozzo. Qbtožen je bil tudi poveličevanja fašizma, ker je javno povzdigoval Mussolinija. Toda to so mu oprostili, češ da to «ni zločin«. A. P. Izjave Erlanderja v LJUBLJANA, 19. — Predsednik švedske vlade Tage Erlander je prišel danes spet v Ljubljano, kjer si je ogledal tovarno Litostroj in muzej narodnoosvobodilne borbe. Pred odhodom iz Jugoslavije je Erlander na . tiskovni konferenci v Ljubljani izjavil, da sta se z maršalom Titom popolnoma odkrito raz-govarjala o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. ((Svet ska politika aktivne nevtralnosti temelji na dejstvu, da Švedska ni povezana z nobenim vojaškim blokom, je poudaril Erlander. To pa ne pomeni, da Sved-ska ni aktivna v mednarodni politiki.« Koča Popovič o odnosih z Norveško BEOGRAD, 19. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Ropovič poudarja v izjavi tisku, da so rezultati njegovega obiska na Norveškem popolnoma izpolnili pričakovanje in prispevali h krepitvi medsebojnih prijateljskih odnosov. Popovič izreka prepričanje, da bosta Jugoslavija in Norveška kot doslej tudi v bodoče na vseh mednarodnih sestankih, zlasti na zasedanjih skupščine OZN in v specializiranih agencijah OZN sodelovali pri reševanju važnih mednarodnih vprašanj, ker sta obe državi zainteresirani za popuščanje napetosti in utrditev miru v svetu. nejšimi potrebščinami. Moški pa takoj odhajajo in se pridružujejo skupinam, ki nadzorujejo nasipe ob reki. Kar se tiče Piemonta, se je zaradi izboljšanega položaja še pospešilo delo, zlasti v krajih, v katere včeraj sploh ni bilo mogoče priti. V zvezi s škodo, ki jo je prizadejal ciklon na področju Pavie, pa javljajo sledeče podatke: 43 popolnoma porušenih hiš, 54 družin s 174 člani je zgubilo stanovanja. 89 hiš, v katerih je živelo 111 družin s 376 člani, bo treba popraviti. Skoda s tem v zvezi se ceni na 430 milijonov. Kar pa se tiče kmečkih zgradb, ki niso vštete v tem seznamu, pridelkov, trt, žita, sena, pa se škoda ceni na 530 milijonov. Skupno računajo, da znaša škoda nad milijardo lir. Pri tem pa niso še vštete izgube osebn.h dobrin. «»----------------- Zanimanje v Bonnu za Gomulkov obisk v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 19. — Prvi tajnik poljske združene delavske stranke Gomulka je imel danes na kosilu, ki ga je vlada Vzhodne Nemčije priredila na čast poljski delegaciji, govor, v katerem je med drugim dejal; «Zelim zagotoviti, da zna poljski narod popolnoma ceniti važnost zgodovinskih sprememb v življenju nemškega naroda ter ima visoko spoštovanje za Nemško demokratično republiko, ki je prva nemška država v zgodovini, s katero lahko imamo ne samo odnose dobrega sosedstva brez vsakršnega nezaupanja temveč tudi odnose, ki se opirajo na odkritosrčno in trajno prijateljstvo. Glede razlike med poljsko združeno delavsko stranko in med stranko socialistične enotnosti Vzhodne Nemčije je Gomulka rekel; ((Iluzorne in brez osnove so špekulacije nekaterih, ki računajo na oslabljeno zvezo naših držav in naših stžank. Med nami so lahko razlike mr-enj o metodah in oblikah socialistične graditve, toda to ne zmanjšuje naše solidarnosti in naše strnjenosti, katere osnova je izoblikovana po nauku marksizma-lem-nizma«. Danes dopoldne je Gomulka zapustil Berlin ter odpotoval po Vzhodni Nemčiji. Na tej poti bo obiskal tudi Dresden in druge kraje. Ko je zovorii delavcem v tovarni «Lauch-hammer« pri Cottbusu, je kritiziral vlado Zahodne Nemčije, NATO in blazno oborože vanje imperialističnih držav. V Bonnu z zanimanjem sledijo razgovorom med poljsko delegacijo z Gomulko in Cy-rankievviczem na čelu ter predstavniki vlade Pankova. VARŠAVA, 19. — Med sprejemom, ki ga je poljska vlada priredila v časi predsedniku francoskega gospodarskega sveta Emilu Ro-chu, je poljski ministrski podpredsednik Novak sporočil, da bo predsednik LR Kitajske Maocetung obiskal Poljsko med poletjem m da bo maršal Tito v krajkem prispel v Varšavo. Nadalje je Novak dejal, da bi obisk poljskega ministrskega predsednika Cyran-kievvicza v Franciji bil zelo koristen za obe državi. Kar pa zadeva morebitno naveza- vo diplomatskih stikov med Poljsko in Nemško zvezno republiko, je Novak izjavil, da ne vidi nobenega razloga, ki bi mogel zavirati sodelovanje med obema državama. Poljski primas kardinal Višinski se je danes vrnil iz Rima v Varšavo. «»------ Raketni izstrelki ZDA KOPENHAGEN, 19. — Danski obrambni minister Hansen je sporočil, da je danska vlada sprejela ameriško ponudbo, da ZDA izročijo v okviru ameriške vojaške pomoči orožje in potrebne naprave za dva bataljona, opremljena z raketnimi izstrelki. Dodal je, da ZDA niso ponudile a-tomskih nabojev za to orožje. Noben član parlatienta ni ugovarjal temu sklepu, tako da je ameriška ponučba dokončno sprejeta. V opravičilo tega sklepa je minister Ham-sen izjavil: 1. Danska vlada ne more zavrniti tega orožja, ker ima namen v veliki meri okrepiti dansko obrambo. 2. Odložiti sprejem bi pomenilo oddaljiti ameriško ponudbo za pomoč za finančno leto 1957. Hansen je sporočil, da vsebuje ameriška ponudba tudi vežbanje danskega vojaškega osebja, ki bo ravnalo s tem orožjem v ZDA in pri ameriških četah v Nemčiji. Hruščev za ustanovitev «razorožitvene fronto V Tokiu izjavljajo, da so izjave Hruščeva propagandna spletka ob obisku Kišija v ZDA - Prvi razgovor Kišija z Eisenhowerjem rostno pokojnino ter obveznost i proračunu, ki mora biti- na kolektivnih delovnih pogodb, vsak način sprejet do 30. }u- Saragat. ki se je vrnil iz Pie momta, kjer so bili zbrani skoraj vsi piemontski poslanci zaradi vremenske nezgode, ki je zadela to deželo, ni mnogo govoril. Napravil se je kot da mu je pri vsej stvari mnogo novega in je dejal, da je «zme- mja. Mišin Cesare Pozzo je bil po porotnem sodišču obsojen na šest mesecev zapora, ker je na nekem zborovanju javno žalil poslansko zbornico. «Ni nikaka čast za bojevnika stopiti v dvorano, ki ni samo TOKIO, 19: — V razgovoru z ravnateljem japonskega lista »Asahi« je Nikita Hruščev pozval na ustanovitev ((razorožitvene fronte«, v kateri naj bi bile SZ, LR Kitajska, Indija. Japonska in vse socialistične države. Hruščev je izjavil, da bi člani te fronte dali pobudo za miroljubno sožitje in bi zahtevali prepoved jedrskih poizkusov. Izjavil je tudi, da sprejema načelo postavitve inšpekcijskih postaj v Sovjetski* zvezi, ZDA. Kanadi in Veliki Britaniji. Dalje je Hruščev izjavil, da bi morala Sovjetska zveza izbrisati iz kitajsko-sovjetske pogodbe besede, ki omenjajo Japonsko kot ((potencialnega sovražnika«. Potrebno pa bi bilo, da Japonska prej uradno prizna pekinško vlado. Poudaril je nato, da je treba gospodarske odnose in prijateljske vezi med Japonsko in SZ okrepiti, ker se obe državi v veliki meri spopolnjujeta, medtem ko st.i ZDA in Japonska V glavnem konkurenčni državi. Hruščev je v svoji izjavi poudaril tudi, da SZ za sedaj ne more preKiniti svojih jedrskih poizkusov, kajti če bi to napravila enostransko, bi sami spodbujala napadalne države in bi bila konec koncev prisi-liena te poizkuse nadaljevati. Omenil je nato razne sovjetske predloge in dejal, da jih ZDA in Velika Britanija niso sprejele. Na koncu je Hruščev dejal, da bo Sovjetska zveza čakala, da dozorijo pogoji, ko bo mogoča popolna prepoved jedrskih poizkusov. Na koncu je Hruščev še dejal, da bi se svetovni mir okrepil, če bi se tuje čete umaknile iz drugih držav. Očital je ZDA, Veliki Britaniji in Franciji, da nočejo umakniti svojih čet iz drugih držav, medtem ko bi bila Sovjetska zveza pripravljena umakniti svoje čete iz Nemčije, Poljske in Madžarske. V japonskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je intervju Hruščeva ((propagandistični manever v trenutku, kc se v Washir,gtonu začenjajo ja-ponsko-ameriški razgovori«. Predsednik japonske vlade Kiši je namreč prišel danes v Washington, kjer ga je v Bell hiši sprejel predsednik Eisen-hower. Njun prvi razgovor se je začel danes popoldne. V Tokiu pa je povzročila veliko razburjenje razsodba ameriškega zveznega sodišča, ki prepoveduje a-menški vladi, da bi primer poročnika William.i Girarda prepustila japonskim sodnim obiastem. Girard je namreč ubil neko Japonko in ameriške oblasti so svoj čas sklenile, da ga izročijo japonskim oblastem. Dulles in ameriški obrambni minister sta v ponedeljek izjavila, da bi morale japonske oblasti soditi Girarda, in sta pripomnila, da bi nasprotna odločitev spravila v veliko zadrego ameriško vlado. Vrhovno sodišče je odločilo, naj Girard ostane v rokah vojaških oblasti na Japonskem. V poučenih krogih so mnenja, da bo državni departma napravil priziv r.a vrhovno sodišče. Japonski pravosodni minister je danek izjavil, da je sklep ametiškega zveznega sodišča «napaka». in je pripomnil, da se japonsko stališče ni spremenilo. Predsednik Eisenhovver ni hotel na današnji tiskovni konferenci na številna vprašanja novinarjev tega primera komentirati. Hruščev in aperitivi MOSKVA, 19. — EgiptovsK: veleposlanik v Moskvi Mohamed El Kony je včeraj priredij velik sprejem za egiptovski državni praznik. Spiejema so se udeležili tudi Bulganin, Hruščev, Mikojan, Šepilov ;n Grc-miko. Hruščev je dejal nekemu ameriškemu časnikarju: ((Vidim, da pijeva enak aperitiv. Prav takega sva predsednik Eisenhovver in jaz pila v Ženevi. Po tistem aperitivu v Ženevi je šlo vse bolje«. Potem je Hruščev spet izrazil svoje prepričanje, da bodo ZDA neizogibno prišle v socializem, ter je dostavil: «Ce hoče kapitalizem še nekaj časa živeti, mora biti zelo pazljiv, da ne bo delal napak.* Bombe v Pekingu ? PEKING. 19. — Vsi kitajski listi objavljajo danes celotno besedilo poročila o ((notranjih protislovjih«, ki ga je februarja podal Maocetung. Besedilo poročila je večkrat oddajal tudi pekinški radio. Agencija Tass javlja, da je bilo celotno besedilo poročila objavljeno tudi v «Pravdi» in drugih sovjetskih listih. Medtem javljajo, da je bil začetek zasedanja ljudskega narodnega kongresa (kitajska zakonodajna skupščina), ki bi se moralo začeti jutri, odložen na nedololen čas. Javljajo tudi, da sta včeraj bili vrženi dve bombi v dvorano za zasedanje komunistične partije na sedežu pekinške medicinske fakultete. Uradno teh vesti ne potrjujejo in jih tudi ne zanikujejo. «» —- Heiidrych za obnovitev Informbiroja PRAGA, 19. — Češka ti- skovna agencija javlja, da je generalni tajnik češke KP Hendrych v svojem govoru pred člani CK KP pred nekaj dnevi predlagal obnovitev Informacijskega biroja. Zavrnil je sistem dvostranskih stikov med komunističnimi partijami ter se izrekel za konference, ki naj združijo veliko število teh partij, in za izdajanje mednaročneg8 komunističnega glasila. — «»------ Francija ukinila nekatere omejitve v trgovini s Kitajsko PARIZ, 19. — Francoska vlada je sklenila, da bo odslej r-govina s Kitajsko podvržena enakim pqgojem kaicor trgovina s Sovjetsko zvezo in njenimi evropskimi zavezniki. Kakor je znano, je nedavno tudi Velika Britanija ukinila nekatere omejitve v trgovini s Kitajsko. Na današnji seji francoske vlade je bil Bourges-Maunou-ry pooblaščen postaviti vprašanje zaupnice med razpravo v skupščini o novih finančnih ukrepih. Vlada je tudi sklenila, da se s 1. julijem ukine racio-niranje goriv ter zvišanje cene bencina. Predsednik republike Coty pa je nocoj odpotoval na uraden obisk v Luksemburg. Karamanlis obišče Egipt ATENE, 19. — Grški ministrski predsednik Karamanlis je sprejel Naserjevo povabilo, da obišče Egipt proti koncu avgusta in začetku septembra. Povabilo je izročil Karamanli-su včeraj egiptovski veleposlanik v Atenah Mohamed El Ha-| kim. TAJPEH, 19. - pred kitajskim (nacionalističnim) vojaškim sodiščem se je pričel proces proti- 40 osebam, k-i so obtožene nasilja med zadnjimi protiameriš-kimi demonstracijami. Obtoženci so izjavili, da so nedolžni. BEIRUT, 19. — Libanonski tisk javlja, da je kralj Sau-l odredil blokado sirskega imetja v Saudovi Arabiji ter je zahteval od Sirije povračilo posojila 6 milijonov doiarjev. «»—- NEW YORK, 19. — Sinoči so sporočili, da je zaradi vročinskega vala. ki je zajel vzhodna področja ZDA, v zadnjih štirih dneh zgubilo življenje 192 ljudi. V istem času je zgubilo življenje 28 ljudi Pn poplavah, ki so nastale zaradi močnega deževja. , Vrem« včeraj. Naj višja temperatura 26,4, najnižja 18,7, zračni tlak 1014,7, veter 6 km severozah. vlaga 62 odst., nebo 3/10 poobl., morje mirno, temp. morja 22,1. Vreme danes: Spremenljivo s pooblačitvami Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 20. junija Reš. T., Silverij Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43: Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.15. Jutri, PETEK 21. junija Alojzij, Vekoslav S sinočnje seje pokrajinskega sveta Sprejeti sklepi o zidanju novih paviljonov v umobolnici Sestavljena komisija pokrajinskega sveta za proučevanje pravilnika o osebju - Cesta Ključ - Prebeneg je postala pokrajinska Na sinočnji seji je pokrajinski svet soglasno sprejel Štiri sklepe o zidanju štirih noviih paviljonov v umobolnici pri Sv. Ivanu. Gre za nov paviljon za preglečg in biološko zdravljenje moških s 70 posteljami, za nov paviljon za preglede in biološko zdravljenje žensk s 70 posteljami, za nov paviljon za tuberkulozne moške s 30 posteljami in za nov paviljon za tuberkulozne ženske s 30 posteljami. Preden so bili sklepi postavljeni na glasovanje, _ so nekateri svetovalci vprašali za pojasnila glede zidanja teh novih paviljonov. Ker je bilo te na prejšnji seji govora, da trenutno ni na razpolago dovolj denarja za zidanje vseh štirih paviljonov, se je razvila razprava zlasti o tem, kateri i iviljoni naj bi imeli predn ,t. Nekateri so bili mnenja, da bi dali prednost zidanju paviljonov za preglede in biološko zdravljenje moških in žensk in da bi potem sezidali še paviljone za tuberkulozo. Ravnatelj umobolnice, ki so ga tudi včeraj povabili na sejo, da je lahko razložil svoje stališče, je izjavil, da je zidanje paviljonov za tuberkulozne nujno, ker jih ni mogoče še naprej držati skupno z ostalimi bolniki zaradi nevarnosti širjenja tuberkuloze. Razpravo je zaključil predsednik pokrajine prof. Gregoretti, ki je dejal. da je odveč govoriti o prednosti zidanja enih ali drugih paviljonov, ker je treba vse čimiprej sezidati. Zato se bo pokrajinska uprava potrudila. da bo do začetka del našla še ostali denar in da bodo tako lahko sezidali vse štiri paviljone. Nato je predsednik predložil v odobritev predlog sklepa za sestavo komisije pokrajinskega sveta, za proučevanje pravilnika o osebju pokrajinskih uradov in pokrajinskih ustanov. Po kratkem odmoru je bila izvoljena sedemčlanska komisija, ki jo sestavljajo sledeči odborniki in svetovalci: odbornik za o-sebje odv. Sferco, odbornik za finance dr. Delise (oba KO), svetovalca Ponte in De-gano (KD), svetovalec Tomi-nez (KP), svetovalec Bazza-ro (PRI) in svetovalka De Vecchi (MSI). Komisija bo morala proučiti sestavo pravilnika za pomožno osebje realne gimnazije »Oberdan*, trgovskega tehničnega zavoda «L. da Vinci» in pomorskega tehničnega zavoda »Tomaso di Savoia Duca d. Genova*. Sklep je bil sprejet. Odbornik za javna c’/la inž. Rados je predložil v odobritev predlog sklepa, ki določa, da postane dosedanja občinska cesta dolinske občine Ključ-Prebeneg pokrajinska cesta. Sklep je bil soglasno sprejet. Nato je pokrajinski svet sprejel sklep, ki določa doklado pokrajinskim upraviteljem, sklep, s katerim je bil dr. Tecilazioh imenovan za člana pokrajinskega zdravstvenega sveta in sklep o i-menovan.iu dr. Crevatinija za pokrajinskega predstavnika v upravnem svetu šolskega patronata, V začetku seje je odbornik za osebje odv. Sfei/io odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu bila predložena na preteklih sejah. Na vprašanje komunističnega svetovalca Lucchesija o izplačilu zaostankov pokojnine za 1951. in 1952. leto 40 upokojenim u-»lužbeneem umobolnice, je odbornik Sferco povedal, da je pokrajinski upravni odbor zavrnil izplačilo teh zaostankov, da pa bo odbor ponovno predložil v potrditev pokrajinskemu upravnemu odboru Sklep za izplačilo omenjenih zaostankov. Svetovalcu Tominzu (KP) pa je zagotovil, da boc'o proučili in rešili vprašanje delnega poenotenja plač pokrajinskim u-službencem in da bodo izplačali osebju, ki je zaposleno v paviljonih za tuberkulozo pri Sv. Ivanu, doklado za profi-lakso. Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo 24. t.m. Vprašanje KP Barloliju Občinska svetovalca ((tržaške KP Vittorio Vidali in odvetnik Pogassi sta postavila županu Bartoliju in tržaškemu občinskemu odboru pismeno vprašanje, v katerem najprej omenjata odstop bivšega ministrskega predsednika Zolija, ki je jasno zavrnil misinske glasove ter pri tem dejal, da kristjani odpuščajo, toda na pozabljajo ter da v interesu naroda ne sprejme misinskih glasov, da ne bo žalil zavesti ljudstva. Nato vprašata, ali bosta župan in odbor, upoštevajoč glasove, ki sta jih dobila 24. maja od skrajne desnice, sledila Zolijevemu zgledu ter odstopila, oziroma ali bosta tudi v bodočnosti sprejemala glasove skrajne desnice. «*------ Tržaška FSDI obsoja demokrščansko politiko Včeraj je predstavnik pSDl izjavil, ca je napravil med soei aldemokrati sklep Krščanske demokracije, da ne bo sprejela debate o načinu rešitve občinske krize, globok vtis. Socialdemokrati pravijo, da je bil vedno običaj, da so odpovedali v znak protesta predstavniki razn.h skupin v občinskem svetu spregovorili o županovih izjavah, razen tega pa tudi pravilnik določa eno uro za postavljanje vprašanj v začetku seje, kar se često razvije v politično diskusijo, ne da bi zaradi tega trpelo redno upravno čelo. Ne glede na to pa mora sedaj Krščanska demokracija odkrito spregovoriti o svojem stališču, z besedami namreč zagovarja ta stranka centri-zem, v občinskem svetu pa se je povezala z desnico. Vsi iskreni demokratje imajo namreč pravico vedeti, kakšno je dejansko stališče Krščanske demokracije, ki nosi veliko odgovornost ne le nasproti svojim volivcem marveč nasproti vsemu prebivalstvu. Tržačani res Želijo, da bi se mesto redno upravljalo, toda to mora biti naloga demokratičnih sil. Razen tega pa mora tudi občina poseči na vsa področja za reševanje raznih vprašanj. Predstavnik PSD1 je tudi poudaril, da je ravno včeraj predsednik trgovinske zbornice opomnil vodilne gospodarske kroge na njihovo dolžnost. Toda to ni dovolj, kajti prišel je čas za enotno spodbudo predstavnikov vseh kategorij v Trstu z zahtevo, da država takoj intervenira v korist našega gospodarstva. Zgrešeno bi namreč bilo, da bi se občina odpovedala svojim nalo. gam ter da bi prepuščala desničarskim monarhofašistič-nim krogom vso pobudo v gospodarstvu. Končno je predstavnik PS-Dl omenil Bartolijevo iniciativo glede volitev v Legi Na-zionale, kjer kaže, da se bo Krščanska demokracija povezala z desničarskimi silami. To bi lahko le podžigalo nacionalistične strasti. «»------- V Tržiču izročili štiri minolovce Včeraj dopoldne so v prisotnosti civilnih in vojaških oblasti ter ameriškega predstavnika izročili v ladjedelnici CRDA v Tržiču italijanski mornarici štiri 140-tonske minolovce: »Aragosta*, »Arsel- la». «Astice» in »Attinia«. Ti minolovci spadajo v vrsto 20 enakih ladij, katere so zgradili v okviru ameriških naročil NATO za italijansko vojno mornarico. Z izročitvijo teh štirih minolovcev so ta naročila izčrpana in bo v tr-žiški ladjedelnici ostalo nezaposleno večje število delavcev — zlasti mizarjev — ki so gradili in urejali te ladje in za katere v ladjedelnici ne morejo najti prave zaposlitve pri gradnjah velikih petrolejskih ladij. proti delodajalcem prekinitve pogajanj. . zaradi Sestanek glavnega sveta Del. zbornice Smernice za utrditev sindikalne organizacij e V toreg se je sestal na se- j glavni svet vse strokovne sin-dežu v Ul. Zonta 2 glavni dikate in sindikalne aktivi- svet sindikatov nove Delavske zborn.ce CGIL, ki je razpravljal o sedanjih sindikalnih razmerah na našem področju in začrtal smernice za nadaljnjo borbo v zaščito delavskih interesov in za utrditev sindikalne organizacije. Po izčrpni diskusiji so člani glavnega sveta odobrili sklepno resolucijo, v kateri glavni svet najprej izraža javno pohvalo delavcem zidarske stroke, železarjem, tiskarskim delavcem, pekovskim delavcem, delavcem v čistilnici Aquila, v Tržaškem arzenalu, v ladjedelnici Sv. Justa ter v obratih CRDA, ki so se enotno udeležili borbe, Jako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu za zaščito svojih upravičenih zahtev in izboljšanje življenjskih pogojev. Poleg tega pošilja glavni svet svoje pozdrave upokojencem in delavkam, ki se borijo za izboljšanje pokojnin, o-ziroma izenačenje plač za e-nako delo. Glavni svet sindikatov nove Delavske zbornice CGIL z zadoščenjem ugotavlja, da vse te borbe pomenijo uspeh in afirmacijo enotnega nastopa, ki ga je CGIl vedno in vneto podpirala. Obenem pa je to tudi dokaz sindikalnega poleta, kar bo dalo sindikatom večjo moč v pogajanjih z delodajalci. Zaradi tega vabi Novo tajništvo Zveze kovinarjev Izvršni odbor pokrajinske zveze kovinarjev FIOM, ki je bil izvoljen na kongresu 9. junija, se je te dni sestal in iz svoje srede izvolil novo tajništvo, k»i ga sestavljajo prof. Sema, Semilli in De-borbora. Na prihodnji seji bo izvršni ocbor imenoval razne komisije. «»------------ Urnik trgovin za Telovo Danes velja naslednji urnik trgovin; zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure; cvetličarne bodo odprte od 8. do 13.; slaščičarne ter prodajalne bonbonov od 8. do 21. Ribarnica pa bo odprta od 8. do 12. ure. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIIUllllllllillllllllllllllllllHllllllllIllIllllllllllllllllllIIIIIIIIIinilllllllHIIIIllllllllllIllIlIHIIlllllllllDII V nedeljo otvoritev tržaškega velesejma ste, naj še naprej vlagajo vse svoje sile za utrditev doseženih uspehov in okrepitev e-notne borbe, da bodo doseženi je novi uspehi v korist delavstva. Glede kampanje za pridobitev novih članov in utrditev sindikalne organizacije ugotavlja glavni svet, da so bili doseženi lepi uspehi, saj je bilo v dveh mesecih vpisan,h 547 novih članov, v raznih podjetjih in tovarnah pa so do sedaj nabrali o73.26l lir prispevkov v skiad sindikalne solidarnosti. V velikih podjetjih pa še nadaljujejo z nabiranjem prispevkov. Omeniti je treba tudi uspešno pobiranje članarine, v čemer sta se najbolj izkazali zveza delavcev zidarske stroke in zveza pristaniških delavcev, V nabiranju prispevkov »a sklad sindikalne solidarnosti pa so se do sedaj najbolj odlikovali delavci v železarni 1LVA, zidarji in mizarji ter pokrajinski sindikat upokojencev. Glavni svet sindikatov je zaradi tega prepričan, da bc glede nabiranja prispevkov za sklad sindikalne solidarnosti dosežena vsota, ki je bila za to določena, da bo sindikalna organizacija imela na razpolago finančna sredstva, ki jih nujno potrebuje za u-spešno delovanje v korist delavskega razreda. Priprave za kolektivne razstave se že skoraj bližajo koncu Obširen spored raznih zasedanj, konferenc in drugih gospodarskih manifestacij Izjava odvetnika Alda Terpina o potovanja delegacije PSI v FLRJ Prvi uspehi tiskarskih delavcev Izvršni odbor zveze delavcev tiskaiske stroke je včeraj Izdal poaočilo, v katerem obvešča delavce te stroke v komercialnih tiskarnah, da je njihova borba rodila že prve uspehe, ker so delodajalci končno pristali na pogajanja za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. Pogajanja se bodo začela v Milanu prihodnji torek. Zaradi tega preneha sindikalno gibanje in čelavci bodo spet opravljali nadurno delo, ki so ga te dni .................................. Med Avstrijo in Daljnim vzhodom Pomorski promet stalno narašča I-ani je znašal promet že nad 200.000 ton, pri čemer pa je imel Trst le majhen delež Od začetka velesejma, katerega bodo svečano otvorili 23. junija, nas loči le še nekaj dni. Razumljivo je, da so priprave za letošnjo velese-jemsko manifestacijo že v polnem teku. Države, ki se bodo udeležile velesejma, z veliko naglico pripravljajo svoje razstave. Največji paviljon »A« bodo zaseda velika podjetja, predvsem italijanska. Vsa ta podjetja, med njimi KIAT, An-saldo in Cogne, računajo z možnostjo izvoza v tržaško zaledje ki prekomorske dežele. V naslednjem paviljonu «B» bo razstava lesa in lesnih delkov. Jugoslavija bo razstavljala v tem paviljonu lesne izdelke, med njim vrsto kuhinjskega in drugega pohištva. Razstavili bodo 'do lepe in moderne stole temr.e barve, ki bodo vsekakor ugajali obiskovalcem. Glavni jugoslovanski podjetji, ki tu razstavljata, sta Slovenija les iz Ljubljane in Export drvo iz Zagreba. Jugoslavija bo prečvsein prikazala končne lesne izdelke, saj se trudi, da poveča izvoz gotovih izdelkov in zmanjša izvoz surovega lesa. Na prostem pred paviljonom pa bo razstava surovega lesa in grobih lesnih izdelkov. Jugoslovanska razstava lesa bo obsegali 125 kv. metrov pokritega prostc-ra in bo mnogo bolje razporejena kot lani. V lesnem paviljonu bo u-radno zastopana poleg Jugoslavije tudi Avstrija. Avstrijci so v svojem pavilj mu skoraj končali z deli in kakor lani tudi letos uporabljajo pri opremi paviljona črne-belo barvo, ki pride zelo do izraza. Avstrija ne oo prikazala končnih izdelkov temveč celoten potek sekanja in žaganja lesa. tako da bomo labko videli jelove hlače z Tržaška gospodarska agencija Astra objavlja zanimive statistične podatke, ki jih je zbral lokalni avstrijski ufač za zunanjo trgovino in ki se nanašajo na stalno večji avstrijski promet z deželami Daljnega vzhoda. Ti podatki pa pričajo, da je bil delež Trsta pri tem prometu do sedaj nepomemben prav zaradi tega, ker naše pristanišče ni razpolagalo in ne razpolaga s potrebnimi rednimi pomorskimi zvezami. Avstrijski izvoz proti Daljnemu vzhodu je dosegel v 1954. letu 74.000 ton, v 1955. letu 89.000 ton in lani 168.000 ton. Do tega izrednega povečanja prometa je prišlo predvsem na račun avstrijskih pošiljk umetnih gnojil na Kitajsko, katerih so poslali v o-menjenih treh razdobjih 19 tisoč, 36.000, odnosno 130.000 ton. Skoraj vsa umetna gnojila so poslali skozi druga pristanišča- Ostali del avstrijskega izvoza sestoji predvsem iz kovinskih izdelkov, magne-zita in papirja. To blago so pošiljali predvsem v Indonezijo, Hong-Kong, Korejo in na Japonsko. Avstrijski uvoz iz dežel Daljnega vzhoda pa je nura-stel od 16.000 fon, doseženih v letu 1934. na 23.000 ton v letu 1955 in na 33,000 ton v letu 1956. Predvsem se je povečal uvoz organskih olj (140.) ton, 4500 ton in 9500 ton) ter raznega drugega blaga, ki *o ga pripeljali ii Singapur«, Ceylona in iz Kitajske. Le zelo majhen del tega blaga so poslali skozi Trst, kar velja tudi za gumi, katerega so uvozili okrog 10.000 ton. Skupno je dosegel avstrijski promet z Daljnim vzhodom v preteklem letu okrog 200.000 ton, od česar okrog 130.000 ton masovnega blaga (umetna gnojila) iti ostalo razno izredno bogato blago. Ti podatki potrjujejo, da vlada v zalednih pristaniščih vedno večje zanimanje za oddaljenejša azijska pristanišča ,n da po drugi plati tudi a-zijsk« države žele vzpostaviti tesnejše trgovske stike z Evropo. Hkrati pa ti podatki tudi govore o upravičenosti tržaških zahtev za takojšnjo o-krepitev rednih pomorskih zvez mec Jadranskim morjem in Daljnim vzhodom. Brez teh pomorskih zvez je nemogoče doseči obsežnejši promet in bo ostala neučinkovita tudi gradnja novega pristanišča Avstrijci tudi poročajo da bodo po vsej verjetnosti že julija poslali skozi Trst v Indijo kompletno napravo za jeklarno, katero bo zgradilo podjetje «Voest» iz L.nza. Gre za številne stroje, cevi in drug železni ter jekleni material, kar bo vse skupaj tehtalo okrog 20,00.) ton. Proti koncu junija pa bodo naložili v Trstu več pošiljk velikih železnih avstrijskih cevi, namenjenih za gradnjo tovarne cementa v Eg.ptu. vejami, olupljene hlode ter končno deske in male trame. Zelo živahno je v zadnjih dneh v gastronomskem parku, ki je v kotu med paviljonom «B» in Palačo narodov. Jugoslovanski podjetji Slovenija vino in Vino Koper pa tudi že pripravljata lep paviljon v gorenjskem slogu, v katerem bosta prodajali kranjske klobase, izbrana vina in okusno pivo, V Palači narodov bosta na že običajnih kraj .h jugoslovanska in avstrijska kolektivna razstava. Avstrijci bodo z deli kmalu končali. Izredno ugodno preseneča jugoslovanska razstava in to ne samo zaradi nove originalne arhitektonske zamisli, temveč tudi zaradi številnih novih industrijskih izdelkov. Na sredi jugoslovanskega paviljona bo velikanska miza, na kateri bodo veliki krožniki iz salonita pravokotne oblike, raznih velikosti in različnih barv. V teh krožnikih bodo razstavljeni razni predmeti. Poleg tega bo Jugoslavija prikazala narodne noše in barvne diapozitive najlepših predelov Jugoslavije. Delo bodo verjetno končali že v petek zvečer. V paviljonu «F» bodo letos razstavljeni industrijski predmeti za comačo uporabo. Največ razstavljavcev bo iz Italije, Avstrije in Nemčije. Svoj poseben paviljon imajo CRDA, v katerem zelo nazorno prikazujejo gradnjo ladij in motorjev za tuje države. Nasproti paviljona «A» je Finmare izredno okusno uredila svoj paviljon. Zelo lepo je urejena razstava ZDA, ki prikazuje zgodovino in razvoj ameriškega pomorstva. Ta razstava je že skoro popolnoma urejena. Na levi strani stene prikazujejo razvoj pomorstva v času lesenih ladij. Na nasprotni strani pa prevladujejo jeklo, ze-lezo, parni stroj, in končno vidimo za zaključek še veliko sliko ladje bodočnosti, katero bo poganjal atomski motor. Podjetje Dalmine je pri paviljonu «B» zgradilo 30 m visok stolp. Omeniti je treba, da je stolp zgrajen iz cevi in spojk in ima na vrhu obliko deltoida. Vse ostale manjše razstave In paviljone še vedno urejujejo, vendar lahko računamo, da bodo končane pravočasno in c a bo velesejem na dan otvoritve nudil dokončno sliko. Razstava avtomobilov, motorjev, raznih rezervnih delov in podobnega materiala pa bo na ploščadi pred velesejmom, kjer gradi podjetje FIAT velik stolp iz cevi in spojk. * * * Uprava velesejma je pripravila okvirni načrt raznih zasedanj, konferenc in drugih gospodarskih manifestacij, katere bodo priredili v okviru velesejma. Ta načrt določa, da bodo velesejem svečano odprli v nedeljo ob 10. uri dopoldne ob prisotnosti ministru za industrijo in drugih osebnosti. Se isti dan bo tudi ob 18.20 na Trgu Unitii deloval šolski park, kjer bodo nazorno prikazali, kako je treba spoštovati cestno-prometne predpise. V ponedeljek 24. junija se bodo sestali člani Federacije obrtnikov Furlanije-Julijske Benečiie. Torek 23. junija bo posvečen Jugoslaviji. Ob tej priliki bo dopoldne ob 10. uri sprejem v tržaški trgovinski zbornici, ob JI. si bodo jugoslovanski gostje ogledali velesejem in ob 12. uri bo tiskovna konferenca, na kateri bosta odgovarjala na vprašanja ing. Knezevič, predsednik jugoslo-vansko-italijanske trgovinske zbornice, in dr. Zidarič tajnik trgovinske zbornice .Slovenije Zvečer bo v prostorih jugoslovanskega konzulata v Trstu sprejem. Sreda 26. junija bo posvečena Avstriji in bo na ta dan obiskala velesejem večja skupina avstrijskih predstavnikov in med njimi veleposlanik Mas Lorenthal. Okrog poldne bodo Avstrijci priredili tiskovno konferenco in zvečer sprejem- V četrtek 27. junija bo dan lesa, na katerem bo več izredno pomembnih zasedanj, na katerih bodo prisotni: italijanski minister za kmetijstvo ter uradni predstavniki iz Avstrije, Jugoslavije in opazovalci in ZlšSR, CSR in Romunije, Istega one bodo ob 18.30 otvorili na pomorski postaj, razstavo rož. V soboto bo zasedanje voditeljev podjetij Treh Bene-čij, na katerem bo prisoten tudi minister Togni. Poročilo bo podal prof. Roletto. Istega dne se bo začel tudi prvi kongres za proučevanje tehnike cestnega prometa. V nedeljo bo ob 11. uri u-stanovno zasedanje združenja gospodarskih novinarjev. V ponedeljek J. julija se bodo pričeli dnevi avstrijskega filma, ki bodo trajali tri dni in med katerimi bodo predvajali večje število avstrijskih dokumentarnih in umetniških filmov. V torek 2. julija bo zasedanje predstavnikov malih in srednjih industrijskih podjetij Trsta. Vidma in Gorice. Sreda bo posvečena Libanonu in Nemčiji, četrtek 4. julija pa ZDA. V petek in soboto bo nacionalno zasedanje za načrtovanje v podjetjih, kateremu bo predsedoval Ivan Matteo Lombardi. V petek bo dan, posvečen Grčiji. Uprava velesejma je sporočila, da bodo stale vstopnice 250 lir in za skupine 200 lir. ga gojenca, iiiiiiimiiiiniiiiimiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiNiimiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiuiiiiHiiiiimiiiimi V imenu delegacije PSI, ki je obiskala Slovenijo, nam je dal odv, Aldo Terpin naslednjo izjavo; Tržaška federacija PSI se je pridružila z določeno prevuK nosijo pobudi furlanskih deracij, kajti čeprav je zemljepisno najbližja FLRJ, je morda imela najmanj stikov s tovariši mejne republike ravno zc.,-..i mednarodnega političnega položaja, zaradi katerega smo bili v popolnoma nasprotnih taborih. Ta hladnost do srečanja zaradi prejšnjih nasprotij v Trstu, čemur je sledilo popolno obojestransko ignoriranje zadevnih stališč, je nujno vplivala na osebe, ki so sestavljale tržaško delegacijo. V okviru splošne pomiritve, za katero se vztrajno pof.epu-jeta v notranji in zunanji politiki naša stranka kakor tudi FLRJ, smo menili, da je prav, da sprejmemo vabilo, ki nam ga je po videmski federaciji poslala Zveza komunistov Slovenije. In res, nismo se kesali tega obiska, ki nam je omogočil, da smo od blizu objektivno in vedro proučili nekatere izmed najbolj zanimivih izkušenj, ki so jih uresničili v FLRJ, ter da smo cenili napore za gradnjo nove socialistične družbe. Na tem obisku sta nas zlasti presenetili prisrčnost sprejema in iskrenost, s katero so nam slovenski tovariši orisali svoj notranji položaj, pri čemer nam niso prikrivali niti težkoč, v okviru katerih so morali delovati in še delujejo, niti napak, v katere so zabredli pri iskanju nove poti, ki bi bila čimbolj prikladna za delavske interese. Ravno iz te skromnosti in iz tega pomanjkanja nadutosti, smo se prepričali, da res vlagajo vse napore, da dobe za vsako vprašanje pravilno rešitev. Drug .element, ki je napravil na delegacijo PSI globok vtis, ker nam je p osebno drag, je spoštovanje moralnih in socialnih vrednost osvobodilnega gibanja, katerega moralno premoženje je postalo nepreklicno del nacionalnega življenja in ki ni kult mrtvih in zastarelih stvari, marveč nekaj živega. Glede tega je značilno navidezno' protislovje med skrbno pripravljeno razstavo spominskih predmetov partizanske borbe v muzeju NOB t; Ljubljani in med pretresljivo stvarnostjo, ki se zdi, da še vedno diha iz partizanske bolnišnice «F ranja». Kar s? tiče doseženih političnih rezultatov, je logično, da kljub temu, da je imela delegacija PSI stike s številnimi tovariši z baze, voditelji vseh vrst, delavskimi sveti in kmeti ter kljub temu da je ugotovila nekatere čudovite u-spehe, ne more zaradi kratkega časa, ki ga je imela no razpolago, izreči določene sod- be, kajti to bi bilo dokaz do mišljavosti. Zato raje izraža željo, da bi bil sestanek prejšnje nedelje začetek bolj po•* gostih stikov, da bi se bolje medsebojno spoznali ter tako skupno služili stvari socializma in miru. *»------- Razpis Dijaške Malice Podporno društvo ((Dijaška Matica« v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1957-58. 1_ Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11. (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buo-narroti 31. 2. Prosilci lahko prosijo; a) za sprejem v Dijaški dom za rečnega ali zunanje- Is sodnih dvoran Proces javnih del sc bo končal v petek Oprostitev šoferja - Potrjena obsodba goljufu Proti pričakovanju se včeraj ni zaključil niti. proces proti Ercellijevi, Bizaiu in drugim v zvezi s poneverbami na uradu za javna dela niti proti Caracoiu, ki je obtožen namernega bankrota. Medtem ko se bo prvi proces končal brez dvoma v petek zjutraj, ni gotovo, ali se bo Caracoiev končal istega dne. Sodišče je namreč sklenilo zaslišati še nekega izvedenca, ki je pregledal upravne knjige Caracoievega podjetja, dalje brigadirja gasilcev, ki je 1955. leta pogasil požar v Caracoievem skladišču in končno še neko osebo, katero je predlagala obramba, Ce bodo pričevanja teh kratka, ni izključeno, da bo sodba izrečena še istega dne. Na včerajšnji razpravi proti Ercellijevi in Bizaiu pa je spregovoril odv. Uglessich, ki zagovarja žensko. V svojem več ur trajajočem govoru je zahteval, da sodišče popolnoma oprosti Ercellijevo, ali da jo v najslabšem primeru o-prosti vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Razprava je bila odložena do petka, ko bo še spregovoril odv. Poillucci. * * * Januarja letos so agenti prometne policije ustavili na tr-biški cesti tovornik s prikolico, katerega je šofiral Luigi Zanetti iz Colognola ai Colli pri Veroni. Mož je seveda pokazal vse dokumente in je bil zelo presenečen, ko so ga obvestili da številka evidenčne tablice na prikolici ne odgovarja številki, ki je bila vpi- sana v prometni knjižici, Sodeč po knjižici, bi morala imeli evidenčna tabla št. 2359, medtem ko je imela prikolica št 3334. Zanetti se je taboj domislil, da je treba pomoto pripisati delavcem, ki so prebarvali table dveh podobnih prikolic, last podjetja Fratelti Botla iz Verone. Toda ta izgovor ni prepričal agentov, ki so ga prijavili sodnim oblastem. Marca ga je sodišče obsodilo na 5 dni pripora in na 135000 lir, a ker se je Zanetti čutil popolnoma nedolžnega, je vložil priziv, s katerim je dosegel, da ga je prizivno sodišče popolnoma oprostilo. # * us Pred istim sodiščem so razpravljali tudi o prizivu, ki ga je proti obsodbi na 9 mesecev zapora in na 20.000 lir glede vložil 59-letni Giuseppe Pedrocchi iz Ul. Gozzi, Pred sodiščem prve stopnje je bila na zatožni klopi s Pedrocchi-jem tudi Elisabetta Pedrocchi por. Corona iz Ul. degli Artisti in oba sta bila obtožena prevare in poskusa prevare v škodo dveh tržaških odvetnikov, Medtem ko so sodniki tedaj Pedrocchija, ki je bil že znan sodišču, obsodili na zaporno in denarno kazen, so žensko oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, kar je o-stalo tudi po prizivu. Sodišče pa je sedaj odsotnemu Pe-drocehiju znižalo kazen, vendar bo moral vseeno presedeti 5 mesecev v zaporu in plačati poleg sodnih stroškov tudi 5.000 [ir globe, b) za znižanje vzdrževalni-ne v Dijaškem domu, e) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t.l. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Odbor Dijaške Malice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile odčane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Nezgode na delu Medtem ko je delavka Leo-nilda Montemez_zo od Sv. M. M. Sp., ki je zaposlena v to-bačn. tovarni v prisl anišču. prenašala včeraj zjutraj košaro s tobakovim listjem, je nerodno padla, tako da si je zlomila gleženj. Zato so jo v bolnišnici pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 3ij dneii na ortopedskem oddelku- Razmeroma huda nezgoda na delu se je v jutranjih u-rah pripetila tudi 32-letnemu Natalu Guadalupiju s Sprehajališča Sv. Andreja med delom na krovu ladje v gradnji »Adriana Augusta«. Ko je namreč stopal po lestvi, se je spotaknil ob železno žico in odletel poldrug meter niže, kjer je obležal, čgkler mu niso prišli delovni tovariši na pomoč in ga odnesli v ladjedelniško postajo za prvo pomoč. Qd tam so ga premestili v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 10 ali 20 dneh. Najhujša nezgoda pa se je pripetila 56-letnemu Ermene-gildu Di Manzanu iz Ulice Guerrazzi in njegovemu pomočniku Dariu Zancariju s Scale Sante med delom v delavnici v Ul. Economo. Nepričakovano je delavcema pačla na glavo debela in težka železna cev, ki se je zvrnila z zida, kjer je bila naslonjena. Posledica tega je bila, da sta se morala oba zateči z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na prvem kir. oddelku, prvega zaradi globoke rane na glavi in o-motičnega stanja, drugega pa zaradi hudega udarca na tilniku in možganskega pretresa. Na istem oddelku so pozno popoldne sprejeli s prognozo okrevanja v dveh tednih Giu-seppa Matiassija iz Gornje Cabole, kateremu je pacel na glavo velik kamen, ki se je zvrnil s tekočega traka, ki ga uporabljajo pri gradnjah hiš za prevažanje materiala. Po stopnicah je padla ZaraAv nerodnega padca po stopnicah, pri čemer si je zlomil levo nogo, je moral 15-letni dijak Gualtiero Scarpa iz Ul. Luciani v bolnišnico, kjer je ostal na ortopedskem oddelku. Medtem ko bo dijak okreval v 40 dneh, so si zdravniki pridržali prognozo za 82-letno Angelino Hodnik vd. Dri iz Videmske ulice, katero so pripeljali v bolnišnico tri četrt ure za Scarpo. Starki so namreč ugotovili verjeten zlom hrbteničnih vreteni, kar je seveda izredno hnda poškodba. Kakor je Hodnrkova izjav/la, je že 12. t.m. padla po stopnicah stanovanja, a ker je mislila, da bodo bolečine izginile same od sebe, se do včeraj ni zatekla po zdravniško pomoč. .— »» -— Nesramna izkoriščevalca V preteklih dneh so tukajšnji policijski organi prijavili sodišču 3l-letnega Rodolfa Massetlanija iz Florence zaradi izkoriščanja hotnice, groženj in povzročitve telesnih poškodb ter 42-letnega Lui-gija Štefanija iz Bergama ki je obtožen nič manj kot, da je prisilil ženo k prostituciji in jo seveda tudi izkoriščal. Massettanija so poslali v koronejske zapore, ker so iz Florence zvedeli, da je precej nevaren zlikovec. Mož le stalno zasledoval svojo ((zaročenko«, ki se je preživljala s prostitucijo. V začetku junija je »zaročenka« Adriana l.e vantini prišla v Trst in se nastanila v neki javni hiši. Z njo je prišel tudi Mussetta-ni, ki je ostal nekaj dni v našem mestu in svojo ljubico obiskoval redno vsako jutro ter zahteval od nje oo 1000 lir. Končno si je izprosil nadaljnjih 6000 lir in se odpeljal v rojstni kraj. Kasneje se je zopet vrnil v Trst in ker mu ljubica ni hotela slediti v Florenco, jo je pošteno pretepel, kot Je bila njegova navada, a tokrat o« je vmešala policija, ki ga i J649 ali Krnelica iz J946. Vse bolj pa tudi iz tega sveta izginjata človek in telesna razsetnost predmetov in se vre pokori linearno ploskotu-ttmu redu premišljeno urejenega barvnega m vznika Likovna prepesnitev kruškega istrskega podeželja je odslej eno izmed vodilnih prizadevanj Spacalovega zrelega u- stvarjanja. Ob tem domačem svetu pa zori v njem ves ta čas predstava o likovnem svetu velikega mesta, v katerem živi, z doslej likovno še ne prebavljenimi značilnostmi svoje industrijske sredine in neonsko svetlobne civilizacije. Ce se predstava o kra-ški domačnost i nekako dosledno izvije iz ikonske zamaknjenosti Spacalovega prvega zrelega stila, vodi ta struga z isto doslednostjo k strogemu geometričnemu redu stilizacij in ploskovitih projekcij optično zaznanega. Geometrična mreža pisanih, barvno čistih, veselih in mrkih barv postane tu nosilka likovnega izraza, kar sliko približuje vtisu barvnega mozaika srednjeveških slikanih oken. Značilne za to so Industrijska četrt iz 1953, Neonska civilizacija iz 1953, V templju iz 1953 in slične. Bogati geometrični mreži črt in mozaika čistili barv se pridruži sedaj zopet težnja po pobudah tretje, globinske razsežnosti,, ki se uveljavlja tako v linearno ploskovitem sistemu kakor posebno tudi v prostorski pobudnosti barv samih. Tako se uveljavi mikavna napetost med ploskvijo in globino, ki obogati e-stetski potencial geometričnega likovnega reda, Tako organizirani svet umetnikovih predstav se obogati v graviranih poslikanih ploščah še z upoštevanjem plemenite strukture lesa samega; z njegovo naravno barvo, v barvanih ploskvah pa s površinsko diferenciacijo. Ni dvom a, da se je tul Spacal okoristil z absolutno likovnimi prizadevanji Mondrianove smeri, ne da bi se odrekel zvezi z optično resnično doživetim. Prostorska igra teh likovnih sestavov pa prihaja do veljave p osebno v skulpturah, kjer so taki ploskoviti liki postavljeni dejansko v medsebojna prostorska razmerja. • smo tako označili likovno razvojno pot Spacalove u-metnosti, pa bi bilo popolnoma napačno, če bi zaključili, da predstavlja njegova umetnost samo nekak sodobnim težnjam abstraktne, kolikor ne kar absolutne likovnosti ustrezajoči l'art pour 1’arti-zem. Le preočitno se namreč v njegovem delu v posameznostih in v celoti izraža izrazito osebnostna umetniška duševnost, ki je podlaga vsebinski enotnosti njegovega dela. Gre namreč končno le za ustrezajoče elemente u-metnikove osebne poetike. Ob razvoju teh elementov mikavno opazujemo, kako vsebina, katero izražajo, valuje skozi umetnikovo delo in nam ga človeško približuje. Vidimo jo, kako se mladostno oplodi ob liričnem razpoloženju po umetnosti hrepeneče duše, kako ji prija legendarno razpoloženje, ki se obogati z elementi magičnega realizma, izražajoč neko splošno življenjsko občutje zatišnega, človeku sicer domačega, a vseeno po njem skoraj zapuščenega sveta. To zaverovanost v melanholični svet mrtvih predmetov zmoti vojna in struna trpko zabrni; vendar se kmalu znajde in odkrije nov svet poln neverjetne tišine, svojevrstno idilični svet rodnega Krasa z njegovim človekom. IJ-metnikova prepesnitev jt pretresljiva, opaja se ob realnosti tega miljeja in le tu pa tam se še oglasi kak odmev sanjsko magične simbolike. osamljen petelin, mačka ali podobno. Vizija pa se u-veljavlja v realno simboličnem, lirično doživetem redu, v katerem vladajo geometrični zakoni bi tja. Ista struna prav tako polno zabrni tudi ob drugem, kraškemu sicer tujem svetu velikega mesta in sodobne civilizacije. Pred umetnikom se prikazujejo fantastične vizije doživetij, zn katere prejšnja umetnost šr, ni našla likovnih formul. Začudene umetnikove oči, ki so se v dobi magičnega realizma in sanjskih prividov o-pajale z magično učinkovitostjo barvnih, sorodnih ikonskim formulacij, strme sedaj v migotajoči barvni kalejdoskop in uživajo ob dekorativni monumentalnosti vsakdanjih. toda malo opaženih motivov, ob nepregledni zamotanosti elementov doživetja in celo ob materialnih vtisih snovi, površin, ploskev in barv. Spacal v naslovih svojih del pogosto sam podčrtuje poetični moment svojih dozi-vetij, kakor na primer Večerne melodije iz 1953, Nocturno iz 1953, Dolina treh mesecev iz 1943, Vaška idila ir 1942, Harmonija iz noči iz 1952, Mesec na trgu iz 1953 in druge, bolj redko pa podčrtuje likovno stran z izrazom Kompozicija ali Utrinki iz 1951., kjer je nanizal vrsto osnovnih elementov svoje dognane likovnosti. Ta likovnost pa vselej služi izrazu poezije, porajajoče se ob doživetju realnega motiva. Značilna dela v tem smislu so predvsem Industrijska četrt iz 1953, Mesto v zrcalu iz 1953, Ritmi v solinah iz 1953, Televizija na deželi iz 1954, Dvorišče na Krasu iz. 1952, Čolni in mreže iz 1952, Hiše in okna iz 1953, Črpalka v solinah iz 1955 in predvsem lesene skulpture. Zaradi tega izrazito osebnostnega, liričnega momenta Spacal ni likovni u-stvarjalec v smislu absolutne likovnosti, ampak poustvarja doživetja v smislu abstraktno likovne prepesnitve. Sodobna likovna umetnost, ki ji je geometrični red pogosto važnejši od naravnega reda, podobno renesančnim prizadevanjem za perspekti-vično dosledno upodobitev, nosi pogosto pečat manieriz-ma. Tudi Spacalu ta poteza ni tuja, vendar pa razstava jasno kaže, da on ne spada v vrsto manierističnih posne-malcev večjih sodobnikov, ki zastopajo surrealizem, magični realizem, ubstraktizem in absolutno likovnost konstruktivizma, temveč je njegov jezik posledica samostojnega Izredno doslednega razvoja iz osebnih pobud umetnostne sodobnosti in pogojev rodnega okolja in sodobnih življenjskih vtisov. Nrav zaradi tega je opažen na razstavah vselej kot izredno samostojen ustvarjalec. Pa še enega ob presojanju Spacalove umetnosti ne smemo pozabiti:'živimo še na pol v času, ko je bil pojem lepota črtan iz likovnega beseduj aka. Ob Spacalovem delu pa se ta beseda splontano in zopet polnovredno oglaša. Njegove ustvaritve niso samo likovno zanimive, fantazijsko pobudne in dekorativno mikavne, ampak predvsem tudi depeš. Lepe so kot čist, skrben izraz grafične tehnike in njenega posebnega lepotnega potenciala, lepe kot umetni likovni svet ob svetu narave, lepe pa tudi po svojih kar preprostih barvnih mikih, po magični sili, s katero nas vsekdar privlači urejen barvni izraz. Spacal na tem potu ni osamljen; tudi po drugih znakih sodobne umetnosti namreč sodimo. da se lepota vrača v človeško življenje. Ta lepota se pojavlja neprisiljeno povsod tudi v sodobni in celo najsodobnejši umetnosti. kadar nimamo opravka z bolno fantazijo, ki je značilna za velik del umetniških prizadevanj poslednjega pol stoletja. Spacal prav gotovo ne spada med predstavnike bolne fantazije, pač pa med iskatelje novih likovnih formul za nova, preteklim dobam neznana optična doživetja, značilna za stoletje napredujoče civilizacije in nezaslišanih tehničnih iznajdb. FRANCE STELE’ m i-SEG. »Ji-•• v, č . v. • - m - > ' •* ililill-ii: * f & ':% . -I* wn , f- 1; f. . ,, # i J' i' i at', - *, ’' j' ; - ~ \ ii&Mi>.L j-vž-L- 1:■;!*'!*■ v. — *- -■J’ . , ** * / f '■ ' DA SE OGNEMO NEPOTREBNIM OBOLENJEM ČREVESJA V vročih poletnih dneh zmanjšajmo obroke hrane V poletnem času ne potrebuje človeški organizem toliko hrane kot v drugih letnih časih. To je tudi razumljivo, saj prav hrana daje našemu telesu kalorije, ki telo grejejo. In poleti tega ni treba, /šalo nimamo teka. Zaradi tega ne smemo b'.’i v skrbeh, zlasti pri otrocih, če nočejo jesti. Je to čisto naraven pojav. Pač pa se moramo temu prilagoditi :n manj jesti. Kot čutimo pozimi večjo potrebo po hrani, da dobi organizem več toplote, tako je sedaj, ko je toplote v ozračju preveč, ne potrebuje toliko. V prvi vrsti ne smemo preobremenjevati prebavnih organov. Morda je prav zaradi tega v tem času toliko obolenj črevesja, ker marsikdo tega osnovnega pravila ne upošteva. Posebno se moramo izogiba-tujedi, ki so preveč začinjene in premočne. Zlasti pa ne sme biti sedaj naša hrana preveč zabeljena. Saj je prav maščoba tisto, kar povzroča poleti največ težav organizmu. In tako ostane za našo prebrano poleti samo zelenjava in sadje. Seveda pa tudi v tem ne smemo pretiravati. Ni nemogoče da zaradi preobilnega uživanja sadja organizem tudi c-boli. Torej zmernost! Dognan so, da povzroča te črevesne motnje predvsem prevelika izguba soli zaradi preobilnega potenja. Zato ni napačno hrano nekoliko bolj soliti. V tem letnem času smo čezmerno žejni. Telo sicer čuti potrebo po vodi. ker je preveč izgubi s potenjem. Vendar pa je preobilno pitje le nekoliko tvegano, zaradi tega ker nam redči želodčni sok. kar povzroča lenivost črevesja. Poleg tega pa se še bolj potimo, če več pijemo im telo izgublja še več soli in ... Smemo potem piti ali ne? Seveda se sme piti, oziroma moramo piti, kako naj sicer nadomestimo vso izločeno tekočino v telesu! Toda piti moramo pred jedjo in po jedi, ne med jedjo. Priporočljivo je piti mleko, dalje je tudi koristno piti sadni sok, zlasti limonin in pomarančni, ker vsebujeta mnogo vitamina C, in ki ugodno vplivata na organizem. Oslajena pijača pa je manj priporočljiva, ker ne pogasi žeje, pač pa jo še poveča. Posebno poglavje pa so alkoholne pijače. Teh pa se je treba popolnoma izogibati. Na odžejajo skoro nič, povečajo pa vročino, potenje in še na živčevje slabo vplivajo. Iz vsega tega vidimo, da ]e poleti najbolje uživati hrano, ki nima dosti kalorij, ki pa kljub temu nudi telesu vse tiste snovi, ki jih potrebuje. Ko smo na iiiiiiuniiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiii KLJUB OPOZORILOM ZNANSTVENIKOV tSTRATEGL NOČEJO ODJENJATI Za letošnje vremenske katastrofe baje krivi tudi atomski poizkusi Poplave v Turčiji, jugovzhodni Srbiji, Avstriji, Nemčiji in severni Italiji s številnimi žrtvami in velikansko škodo - Mnenje seizmologa Bendandija in prof. Harrisa iz Washingtona o osnovnih vzrokih Kakor smo že poročali, je n:i Angleškem zavladal tak vročinski val, da so lastniki nekaterih trgovin dovolili svojim uslužbenkam streči gostom kar v kopalnih oblekah,- iz neke tovarne pa so poslali na dom kar vseh tisoč delavcev, ker se zaradi vročine čokolada ni strjevala. Angleške meteorološke postaje pa so predvčerajšnjim sporočile, da v zadnjih 36 u-rah nad vso Anglijo ni bilo niti najmanjšega oblačka. Podobne vesti o izrednem vročinskem valu prihajajo iz Pariza, kjer ženske vozijo avtomobile kar v kopalnih oblekah, kakor tudi iz Zapad-ne JSJemčije, kjer pa je prišlo tudi do nesreč, ko so vročinskemu valu, sledila neurja, zaradi katerih je izgubilo življenje 10 oseb. Tudi iz Švice poročajo o izrednem vročinskem valu in o neurjih, ki so temu sledila in povzročila veliko škodo, dočim prihajajo iz francoskih alpskih predelov na italijanski meji poročila o izrednih neurjih, ki so zrušila številne telefonske, telegrafske in e- - Trlif-ZŽ: Narasli potok Chlanocco Je preplavil tkalnico nCotoniflcui \alle Suša« v Hussoleno in razril železniški lir. Na sliki možje in ženske na delu, da bi zmanjšali škodo lektrične linije. Zaradi visokih voda, ki so prestopile bregove, so bile porušene tudi ceste in železniške proge. V turški pokrajini Sivas je prav tako prišlo do velikih poplav, ki so dobesedno odnesle 120 hiš. Pri tej katastrofi je izgubilo življenje v vodah 12 oseb. Iz jugovzhodne Srbije in sicer iz okolice Niša pa prihaja vest, da je v noči med 15. in 16. junijem strašno neurje s točo povzročilo velikansko škodo v kmetijstvu in prbmetu. Po teh poročilih je bilo poplavljenih okoli nižjo pa 16,8 stopinje. taknil vprašanja krajevnih financ, avtonomije, socialne pomoči in nadzorstva višjih vladnih organov. O poročilu se je razvila ob-•ežna diskusija, med katero so posamezni govorniki analizirali posamezna vprašanja Govorili so tržiški občinski »vetovalec in pokrajinski tajnik PSI Semola, občinski svetovalec v Redipuglii Cecchet, pokrajinski svetovalec KP1 Bergomas, občinski svetovalec iz Gradiške Simsig, in drugi. Sejo je zaključil pokrajinski svetovalec Poletto. Začasni sedež zveze bo v Pierisu. «»------- ZARADI BREZBRIŽNOSTI RAVNATELJSTVA Še vedno traja stavka rabeljskih rudarjev Kakor smo poročali v naši včerajšnji številki, so rudarji svinčenega rudnika v Rablju pričeli stavkati v znak prote sta proti ravnateljstvu, ki noče sprejeti njihove v posebni resoluciji izražene zahteve, naj se okrepijo varnostne naprave. V noči od ponedeljka na torek so se sestali delavci, sindikalni voditelji in tehnični ravnatelj, Na tem nadvse razgibanem sestanku so delavci ponovili svoje obtožbe proti ravnateljstvu, od katerega zahtevajo, naj spoštuje zakone, ki govorijo o varnosti in nedotakljivosti človeka. Na kraj je prišel inž. Renato Manzini, ki si prizadeva, da bi poravnal štiri dni trajajoči spor, ki je popolnoma paraliziral proizvodnjo. ZA TRZ1SKO PODROČJE Pred novo pogodbo za obrtnike Na sedežu zveze obrtnikov v Tržiču so se predstavniki zveze že večkrat sestali s sindikalnimi predstavniki, ki zastopajo interese delavcev, ki so zaposleni v obrti. Na dosedanjih štirih sestankih so se v glavnem sporazumeli, da se poleg povišanja mezde prizna delavcem tudi povečanje odstotkov za izredno delo, podaljšanje dopusta, priznanje izplačila božične nagrade v znesku 20Q delovnih ur, povečanje odstotkov za prostovoljni odpust in zmanjšanje razlike v plači med delavci m delavkami. Sporazumeli so se tudi o dnevnicah in o dokladi za poroko. IZ ST. PETRA 31 milijonov lir za nova stanovanja Stanovanjsko vprašanje postaja z zahtevami prebivalstva po bolj udobnih in zdra- vih stanovanjih tudi v St. Petru Slovenov vedno bolj pereče. Zlasti delavci bi se radi izselili iz sedanjih nezdravih stanovanj, v katerih prebivajo že dolga leta. Marsikdo so je v tem vedno bolj naraščajočem središču že zgradil hišo na svoje stroške, vendar si kaj takega ne morejo privoščiti vsi, predvsem pa ne ljudje z nizkimi dohodki, med katere spadajo tudi tukajšnji delavci. Občinska uprava je že večkrat skušala doseči, da b' razne ustanove pričele na njenem zemljišču graditi stanovanjska poslopja. Pred nekaj dnevi je upravni odbor INA-casa sporočil občinski upravi, da je namenil 31 milijonov lir za gradnjo ljudskim hiš. za delavce ' šentpeterske občine. Vest je ,bila v kraju sprejeta z velikim zadovoljstvom. Tisti, ki bi imeli pra/ico, da bi stanovali v novih hišah, k temu le pripominjajo, naj se čimprej prične z deli. VČERAJ V*SOLKANU Pogajanja o preskrbi našega mesi a z Vodo V torek se je na prefekturi v Gorici sestala italijansko- jugoslovanska komisija za preskrbo Gorice z vodo. Kakor je znano, bo 16. septembra letos zapadel rok, ki je bil določen pred tremi leti. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Ivo Murko, italijansko pa o-polnomočeni minister dr. Francesco Macchi. Pred pričetkom sestanka je komisijo sprejel goriški prefekt dr. Nitri, ki je delegaciji želel uspešno delo, po opravljenem delu pa sta jo sprejela še goriški župan dr. Bernar-dis in predsednik pokrajine odv. Culot, Včeraj so se sestali v Solkanu. «»------- strokovnjaki potujejo po Italiji Skupina.,jugoslovanskih strokovnjakov, ki že dalj časa proučujejo namakalne sisteme, ki so jih v zadnjih letih uvedli v Italiji, je te dni v spremstvu predstavnikov videmskega kmetijskega inšpektorata obiskala področje pri S. Foča, kjer si je ogledala tamkajšnji namakalni in melioracijski sistem. Številna skupina se je pred nekaj dnevi z avtobusom pripeljala iz pokrajin Ravena in Ferrara ter se nastanila v hotelu Evropa. Videmsko bivanje je izkoristila tudi za ogled mestnih zanimivosti. Gostje iz Jugoslavije so si po pisanju videmskega časopisja z vei'kim zanimanjem ogledovali podvige v kmetijstvu ter se o njih pohvalno izražali. Stanovalci Rdeče hiše so se že izselili Kmalu bodo zgradbo podrli in sezidali drugo, ki bo državo stala 50 milijonov lir - Potre, ba po olepšanju drugih blokov Športni dnevnik V ponedeljek so se najemniki Rdeče hiše, v kateri so tudi prostori obmejnih policijskih in finančnih organov mednarodnega bloka dokončno izselili. V stavbi je začasno ostal le urad policije, toda tudi ta se bo v kratkem pre-selil.^Jcer bodo začeli stavbo, ki je* skoraj 10 let služila za mednarodni in obmejni promet, podirati. Na njenem mestu bo zrasla nova palača, za katero so oblasti določile približno 50 milijonov lir. Stavba bo najmodernejše urejena; imela bo dve nadstropji, v katerih bodo prostori tudi za bivanje obmejnih policijskih in finančnih stražnikov. Ne daleč od stavbe bodo zgradili tudi asfaltirano ploščad, za katero bodo porabili precejšnjo vsoto; danes se namreč tovorni avtomobili gnetejo v treh bližnjih ulicah, ki so precej ozke in zato promet večkrat zastanja. Gostilničarka, ki je imela doslej spodnje prostore v stavbi, katero je morala zapustiti skuno z ostalimi najemniki, je začasno postavila majhno leseno točilnico v Ul.# Cravos na zemljišče, na katerem so že začeli kopati temelje za novo gostilno, ki naj bi služila v prihodnosti tudi kot restavracija. Zdi se, da so se važnost; obmejnih prehodov sedaj zavedle tudi goriške občinske oblasti, ki so poskrbele za izgradnjo manjše, vendar lične stavbe na Pristavi, v kateri bodo odslej naprej obmejni policijskih in finančni organi. Kaj takega ali podobnega bi morali zgraditi tudi na solkanskem bloku, kjer se morajo obmejni organi za do-voljiti z dvema stražnicama, ki zadostujeja komaj dvema osebama. «r------- Seja gor iškega občinskega odbora Sinoči se je v Gorici sestal goriški občinski odbor, ki je razpravljal o nekaterih upravnih vprašanjih naše občine. * * # Prve dni julija bodo ponovno odprli dnevno knjižnico v občinskem parku, ki je že lansko leto privabila veliko šlevilo ljubiteljev čtiva v prijetno, osvežujoče zavetišče starega parka za županstvom. Citateljem, ki bodo park obiskali, bo na razpolago 129 italijanskih knjig in 5 dnevnikov, vendar bi bilo umestno, da bi županstvo posrkbelo tudi za slovenske obiskovalce parka, ki jih posebno med upokojenci ne manjka, ter knjižnico obogatilo s kako slovensko knjigo in slovenskim časnikom. Odvzem šoferskih knjižic Goriška policija je pred dnevi odvzela šofersko knjižico Francu Tomažiču iz Gorice Mlada folklorna skupina z Sovodenj, ki je v nedeljo nastopila na reviji folklornih plesov v Standrežu. Ul. Ariosto 24, ker je vozil z močno odprtimi lučmi tudi na križiščih in proti drugim vozilom. Prav tako so začasno odvzeli šofersko knjižico trgovcu Giovanniju Francu, ker je z osebnim avtomobilom povzročil prometno nesrečo. «»------- Urnik trgovin danes v Gorici Zveza goriških trgovcev sporoča, da bodo danes 20. junija vse trgovine v goriški pokrajini zaprte ves dan. Izjemo bodo tvorile le mesnice, ki bodo odprte od 6-30 do 12.30 ure, pekarne in mlekarne, ki dobo odprte od 8. jlo 12. ter prodajalne zelenjave in cvetličarne, ki bodo odprte ocT 8. do 13. ure, «»------- Poletne avtobusne zveze s Scsljanom Goriško avtoprevozno podjetje »Ribi« bo z današnjim dnem uvedlo več dnevnih voženj v kopališče Sesljan. Avtobus podjetja bo odpeljal ob delavnikih iz Gorice ob 8.15 in 14. uri, iz Sesljana pa se bo vrnil ob 12.15 in 18.30. Ob nedeljah in praznikih (kar velja tudi za danes bo podjetje Ribi uvedlo kar štiri dnevne vožnje. Odhod iz Gorice ob 8.15, 11.30, 14.00, 18.15, povratek iz Sesljana ob 10 00, 12.30, 17.30 in 18.30 uri. Poletni vozni red mestnih avtobusov 2. junija je stopil v veljavo nov vozni red mestnih avtobusov AA. Spremembe so nastale v voznem redu vseh 3 avtobusnih prog tako v mestu kakor v okolini. Proga 1: ob delavnikih, odhod z južne postaje ob 5.25, 6.00, 6.20, 6.40, 6.55, 7.05, 7.15, 7 25. 7.33 do 20.02 vozi vsakih 8 minut, 20.02 , 20.10, 20.20, 20.35, 20.50, 21.05, 21.25, 21.40. 21.55, 22.25, 23.00. Ob nedeljah in praznikih: 5.25 , 6.00, 6.20, 6.40, 7.00, 7.15. 730, 7.45. 8 00. 8.1Q, 8.20 do 21. ure vsakih 8 minut, 21,05, 21.25, 21.45, 22.00, 22.30, 23.00, 23.30, 0.15. Proga 2: ob delavnikih, odhod z južne postaje ob 9.10, 14.00, 14.50, 15.50, 17.36; odhod izpred umobolnice ob 9-55, 14.15, 15.15, 1635, 17.55. Ob nedeljah in praznikih: odhod z južne postaje ob 8.15, 9.10, 10.55, 14.00, 15.15, 17.35; odhod izpred umobolnice ob 8.30, 9.55, 11 15, 13-15, 16-35, 17.55. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves aan in ponoči lekarna CristotoleMi na Travniku, tel. 29-72; do 12. ure je odprta lekarna Urbani Al-banese, Ulica Rossini 1, tel 24-43. — KINO — COHSO. 15.00: «Sin Carolme Cherie«, B. Bardot, v techm-colorju. VERDI. '5.00: »Tatu, Henry Fonda, V. Miles. VITTOHIA. 15.00: »Ljubi me in me igraj se», R. Brazzi, v cinemascopu in v barvan. Od 21. do 22. ure: »Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 15.00: «Zbogon: sanje o slavi«, I. Galter, E. Moni, v barvah in cinemascopu. Od 21. do 22. ure: «Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: «Ma.ščeval-ka iz Sevile«. Po včerajšnji zadnji etapi Vaduz-Zuerich Fornara končni zmagovalec kolesarske dirke po Švici V zadnji etapi je zmagal Nemec Mueller pred Sorgeloosom V nedeljo popoldan slurl v Miljah Kolesarska dirka za pokal wtav»ro“ Cilj 90 km dolge proge bo v Griži ZUERICH, 19. — Pasqualino Fornara je zmagal na 21. kolesarski dirki po Švici. Njegov uspeh je plod inteligentne vožnje od začetka do konca. Svoje direktne tekmece, med katerimi so bili Geminiani, Keteleer, Graf, Clerici in predvsem Sor-geloos je ves čas dobro nadzoroval, nato pa v vedno dobro izbranih trenutkih prehajal v napade, ki so mu redno uspevali tako, da si je priboril celo zmago v tekmovanju za gorsko nagrado. Poleg Fornare so se lepo uveljavili tudi ostali italijanski dirkači, predvsem Assi-relli, Gaggero, Cassano in Gi-smondi. kar pa ni mogoče reci za ostale švicarske, francoske in predvsem belgijske favorite. Zadnja etapa Vaduz - Zue-rich ni niti najmanj spremenila splošnega vrstnega reda dirkačev. Vseh 192 km so prevozili v turističnem tempu, kot da bi šlo za navaden nedeljski trening ne pa za dirko. Niti na najvišjem vrhu etape, na 1300 m visokem Schwaegalpu ni prišlo Uo bitke. Glavnina ga je dosegla skoraj kompaktna in le nekaj metrov pod vrhom je prišlo do finalnega sprinta rtled favoriti za gorsko nagrado. Zmagal je Švicar Graeser pred Fornaro in Moresijem. S tem drugim mestom si je Fornara dokončno zagotovil zmago za gorsko nagrado pred Nemcem Friedrichom. V zadnjih 25 km je prišlo do številnih poskusov pobega, ki pa zaradi visoke povprečne hitrosti niso bili uspešni. Na dirkališče v Zuerich je privozila glavnina kampak'na in Nemec Heinz Mueller, svetovni prvak v cestnih vožnjah za leto 1952, je zmagal v špnntu pred Sorgeloosom. ki se lahko tolaži le s tem, da je zmagovalec dirke po točkah pred Fornaro in Friedrichom. Vrstni red na cilju 8. etape Vaduz - Zuerich (192 km): 1. MUELLER (Nem.) 5.30 51” 2. Sorgeloos (Bel.), 3. Schvvei-tzer (Sv.), 4. Gismondi (It.), 5. Bughdal (Nem.), 6. Gret (Švica), 8. s časom zmagovalca vsi ostali tekmovalci. Končni splošni vrstni red: 1. FORNARA (It.) 44.32 166" 2. Sorgeloos (Bel.) 44.33’37”, 3. Moresi (Sv.) 44.33*58*, 4. Jun kermann (Nem.) 44.34'3U", 5. Friedrich (Nem.) 44.35'01", 6. Couvreur (Nem.) 44.35T6”, 7. Clerici (Sv.) 44.41 #3”, 8. Assi relli (It.) 44.43*51”, 9. Heisser (Fr.) 44.43*36”, 18. Christian (Avstr.) 44.45*56”. Končni vrstni red za gorsko nagrado: 1. FORNARA 41 točk, 2. Friedrich 33,5 t., 3. Moresi 33, 4. Sorgeloos 31,5, 5. Couvrem 25, 6. Junkermann 2U, 7. Lam-pert 20, 8 Hollenstein 17, 9. Graeser 16,5, 10. Clerici 8,5. — *»------ «Tour» brez Geminianija PARIZ, 19. — Tehnični direktor francoskega kolesarskega moštva »Severovzhod-center« Sauveur Ducazeau je potrdil, da se Geminiani zaradi slabe fizične kondicije in zaradi močnega prehlada, zaradi katerega je tudi odstopil od dirke po Švici, ne bo mogel udeležiti dirke po Franciji. / janja za nastop ameriške in sovjetske lahkoatletske ekipe niso končala pozitivno. Predsednik ameriške zveze je pojasnil, da Sovjeti niso hoteli sprejeti ameriškega predloga po katerem bi morali obe zvezi plačati potne stroske gostujoči ekipi, in da se niso hoteli podvreči ameriškim zakonom za tujce ob prihodu v ZDA. Prvi dvoboj bi moral biti od 12. do 14. julija. ZDA bi poslale v Sovjetsko zvezo .70 atletov. RIM, 19. — Italijanska lahkoatletska zveza bo na povabilo francoske in belgijske zveze poslala skupino atletov na mitinga, ki bosta 21. t. m. v Parizu in 23. t. m. v Brus- lju. Odpotovali bodo naslednji atleti: Ambu, Berruti, Bo-naiuto, Costa, Lotto, Meconi, Panciera, Scavo in Volpi. BOKS PORTLAND, 19. — Bivši svetovni prvak srednje kategorije Havajec Carl «Bobo» Olson, je včeraj po daljši odsotnosti z ringa, premagal po točkah bivšega svetovnega prvaka srednjetežke Kategorije Joeja Maxima. Olson je osredotočil svoje udarce predvsem v telo, sicer pa je boksal zelo previdno. Maxim je bil u-spešen le v drugi rundi, ko je povzročil Olsonu rano nad desnim očesom, in v četrti rundi. Kolesarski odsek športnega društva »Fortitudo« iz Milj priredi pod okriljem tednika «Lavoro» v nedeljo 23. t. m. kolesarsko dirko pod imenom «Prvi pokal tednika CGIL -„Lavoro*'». Mladi kolesarji, ki so včlanjeni v italijansko kolesarsko zvezo in ki se bodo prijavili za tekmo, se bodo zbrali v Miljah v nedeljo popoldne, kjer bo ob 16. uri start v Ul. Roma. Dirka »e bo nato razvila po glavnih miljskih ulicah, nato čez Zavije v Domjo, v Dolino, Bolju-nec, Ključ. Bazovico, Padriče, Trebče. Opčine, po avtocesti do Nabrežine, od tod na Prosek. Opčine, mimo kamnolomov Faccanoni, Boljunec, Domjo, Zavije, Milje, Griža, kjer bo cilj pred novim ljudskim domom. Proga je dolga 90 kilo-metKiv. Poleg pokala, ki ga vidimo 16 držav v borbi za najvišji naslov Danes se bo začelo v Sofiji prvenstvo Evrope v košarki Madžarska, SZ, Bolgarija, Romunija in Poljska favoriti SOFIJA, 19. — V prisotnosti I borile za prva mesta, za šesto LAHKA ATLETIKA Odpovedan dvoboj atletov ZDA in SZ NEW VORK, 19. — Ameriška lahkoatletska zveza je včeraj sporočila, da se poga- delegatov 16 držav je bilo danes v Sofiji žrebanje za formiranje štirih izločilnih skupin za svetovno košarkarsko prvenstvo, ki se bo začelo jutri. Izid žrebanja je bil naslednji: SKUPINA A: SZ, Poljska, Turčija, Avstrija. SKUPINA B: Madžarska, Romunija, Finska, Belgija. SKUPINA C: Češkoslovaška, Jugoslavija. Škotska, Albanija SKUPINA D: Bolgarija, Italija, Francija, Zah. Nemčija. Prva moštva vsake skupire se bodo kvalificirala za finale. Program srečanj še ni bil objavljen-. Prvenstva se udeležujejo vse prijavljene države razen Maroka, Izraela in Tunisa. Vse reprezentance so ze zbrane v bolgarski prestolnici. Žrebanje je bilo izvedene tako, da so bile SZ. Madžarska, Češkoslovaška in Bolgarija ze prej določene za nosilce skupin. Ker so prav te štiri države glavni favoriti je težko reči, katera skupina je močnejša. Glede na visoko kvaliteto nosilcev skupin so tudi razna presenečenja malo verjetna. Od italijanskih igralcev so odpotovali v Sofijo: Alesinl, Macoratti, Posar. Costanzo, Gamba. Motto, Zagaiti, Volpa-to -n Conti. Moštvo je znatno pomlajeno in bo prav zaraoi tega nastopalo pod imenom »eksperimentalna reprezentanca«. Jugoslovanska reprezentanca se je za ta elitni nastop dobro pripravljala, vendar je težko reči, če je dosegla najboljšo formo. V zadnjih dveh trening tekmah proti Poljski je dosegla eno zmago in en poraz. kar bi lahko sluzilo kot dokaz njene nestalnosti. V Sofijo so odpotovali: Kristančič, Dermastia. Kandus in Danev (vsi Olimpija — Ljubljana), Mueller (Ljubljana), F.ngler Loci, Katič (vsi Proleter), Radovič (Partizan), Miletič (Montažno) in Nikolič (Radnički). Trener grške reprezentance Američan McGregor, ki je pri sostvoval tekmi Jugoslavija -Poljska, je na vprašanje kak šen bo vrstni red na prvenstvu. Izjavil: Bolgarija, SZ, Madžarska, Romunija in Poljska, se bodo sedmo in osmo pa Francija, Jugoslavija in Italija. KOŠARKA RIM, 19. — Vodstvo italijanske košarkarske zveze je pristalo ha datuma za dvoboj s Francijo in Češkoslovaško. Prvi bo 14. marca 1958 v Parizu, drug: pa 26. aprila 1958 v Pragi. V teku so pogajanja za izpopolnitev sporazuma za srečanji z Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki bosta tudi prihodnje leto. Zveza pričakuje tudi odgovor Španije za dvoboj, ki naj bi bil že oktobra letos. zaradi protestov proti sodnikom kaznovani: s prepovedjo igranja do 27. t. m. Azzini (Padova), z globo 9.000 lir, Brv-ghentj (Tnertina), itd. NOGOMET Lazio odpotoval RIM. 19. — Z letališča Ciam-pino pri Rimu je danes odpotovalo s posebnim južnoameriškim letalom v Brazilijo moštvo Lazia. V Rio de Janeiro bo Lazio sodeloval na mednarodnem tunnirju, katerega se udeležuje tudi zagrebški Dinamo IZKLJUČITVE, GLOBE,- Brighenti kaznovan MILAN, 19. — Disciplinska komisija italijanske profesionalne nogometne zveze je spre, jela, proti moštvom in posameznikom naslednje disciplin ske ukrepe: Z globo 100.000 lir je bila kaznovana Genoa, 60.000 lir Reggiana itd. Za eno efektivno nedeljo sla bila izključena Farodi (Fiorentina) in Garzena (Juventus). Strogi opomin so dobili poleg drugih Vinicio (Napoli), Nascimbene in Picchi (Livorno), Bolognesi (Modena) itd., navattni opomin pa: Vincenzi (Inter), Cor-so (Genoa), Monardi (Genoa) itd. Zaradi protestov proti sodnikom je bil kaznovan z globo 24.000 lir in pismenim opominom Pascutti (Bologna), globo 18.00) lir Magnmi (Fiorentina), 12.000 lir Blason (Padova), Emolj (Juven'us), Sassi (Udinese), 6000 lir Bizzarr (Fiorentina), Carti (Pavia) 4.000 lir Zaranella in Piccioni (Novara), 2000 lir Raffin (Biel-lese). Od rezervnih igralcev so bil LARKV «No,» začne Willie, «Kaj si mi hotel povedati?« Pripovedujem mu o svoji ugrabitvi in o pogovoru s Kal-lumom. Posluša me molče in niti ena mišica na obrazu ne izdaja, da ga moje pripovedovanje sploh kaj zanima. Vendar se njegove oči niti za trenutek ne odvrnejo od mojih, šele takrat, ko sem mu povedal, da sem naslednji dan šel do tiste vile in sem izvedel, da že več kot leto dni nihče v njej ne stanuje in da tudi nihče ne pozna tistega Kalluma, šele takrat se je za spoznanje vznemiril. »Kakšne vrste človek je bil tisti Kallum?« Natanko mu ga opišem in povrhu še Mustafo- Ko povem vse, samo pritrdi. Potem maja z glavo ln pripoveduje: «Tudi jaz sem slišal o njem govoriti. Kakor je videti, je že marsikdo isto doživel kot ti. Pripovedujejo nam o njem in potem ga nihče več ne vidi. Nekateri pa povedo o njem samo enkrat, vdrugič nočejo več. Skrivnosten človek je ta Kallum in pri moji duši, da bi ga rad Imel v pesteh vsaj nekaj minut. Slišiš, Larry, če res nisi v službi, zakaj mi ne bi pomagal?« Odkimam in primem steklenico, da bi napolnil najina kozarca. «Ne. Hvala! Saj sem ti že povedal. Zdaj imam mimo delo in verjemi mi, da se veliko bolje počutim«. Willie se zasmeje. «Ti? Kar vidim te, kako si se odločil, da boš počival, da boš imel copate blizu naslanjača in lepo poučno knjigo v rokah. Veš, Larry, ta je pa predebela« «Saj ti m treba verjeti. Nič zato. Hotel bi, da veš zatrdno eno samo stvar in da se temu primerno ravnaš. Ne vem, če si videl tisto dekle, ki je v mojem uradu?« «Lepotica, kakršne vidiš samo v koledarjih in v revijah. Videl sem jo, da. No, ta tvoja tajnica«. »Ona. Pri vsej tej zadevi nima nič opraviti«. »Pomeni, da ti imaš nekaj opraviti«. »Ne delaj se neumnega, Willie! Ljerka pri tej stvari nima nič in bi rad, naj se zgodi kar koli, da ostane popolnoma izven«. Williu se v očeh zasveti komaj opazen žarek zadovoljstva. «Prav! Toda mislim, da jo bo tisto dekle vendarle kako izkupilo«- »Kako?« «Petje te domov po polnoči. Ali te ne pozna, ali pa je take vrste, da ima rada nevarnosti- Vrag pocitraj tebe in njo! Ali nisi mogel ostati še nekaj časa pri njej? Lahko bi bil končal tisto delce in ti ne bi bil ničesar opazil. Tako pa prideš, ko te je najmanj potreba. Kaj je s teboj, ali ti ženske ne ugajajo več kakor prčj?« »še bolj! Toda zdaj govoriva o resnih zadevah. Torej ne veš nič o tem Kallumu?« »Saj sem ti vse povedal. To je nekakšna pošast, ki se prikaže in izgine«. «Pa nič ne veš, za koga dela?« »Nekaj vem. A za zdaj še ni kaj trdnega. Tudi ne bi ti povedal, če hočeš podatkov, si jih poišči, saj te zato plačujejo, ali ne?« AVTOMOBILIZFM Prve poskusne vožnje na dirkališču Le Mans LE MANS, 19. — Danes so se v Le Mansu začele poskusne vožnje za veliko 24-urno avtomobilsko dirko. V prvih poskusnin vožnjah je vzbudil veliko pozornost Italijan Maglioli z avtomobilom »Porsche«, katerega smatrajo za favorita dirke. Menijo, da bo s svojim vozilom lahko dosegel hitrost 250 km na uro. na sliki, bodo razdelili še razne večje in manjše nagrade miljske občine, nabrežmske občine; premije za kolesarje, ki bodo prvi dospeli v Bazovico, na Opčine, v Nabrežino, Križ, na Prosek ter dve nagradi za kolesarje, ki bodo prvi premagali klanec pri Ključu m na bazoviški cesti. Poleg tega pa je še posebna nagrada za kolesarja, ki bo najbolj poživil tekmo. Po končani tekmi bo nagrajevanje v ljudskem domu V Griži nad Miljami, kjer bo nato ljudska veselica. Kdor se hoče udeležiti tekme, se lahko prijavi pri omenjenem diuštvu v Miljah do 15. ure v nedeljo. Oaiovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 20. t. m. ob 16. uri METRO film: «Veliki valček» Igrajo: LLISE RAINER FERNAND GRAVET 7&te na C predvaja danes 20. t. m. ob 16. in na s te m ob 20.30uri LUX film: p r o- oni Igrajo: O. E. HAS.SE, HOLF KUTSCHEKA, EMMERICH SCHRENK — Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ« — V petek 21. t. m. ob 18. url — ob 20.30 na prostem — bo ponovitev istega Ulma. »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »Plačujejo mi odstotek za vsak stroj, ki ga prodam, razen tega še poslovne stroške in dnevnice«. «Kajpak, kajpak, Lam! Le zakaj o vsem tem dvomim! Vidi se, da se staram in da postajam nezaupljiv. Tako se pač dogaja«. »Najbrž ste mi koga poslali za petami, kaj? In če ste ga poslali, ste lahko ugotovili, da nimam nič pri stvari. Sicer pa, če bi zatrdno vedeli, da se s čim ukvarjam, bi skrbeli, da mi ne pridete blizu in da se ne izdaste če vzbujam vse to vaše zanimanje, je ravno zato, ker se vam zdi, da nekaj že mora biti«. Willie pritrdi in mi pomoli kozarec, naj mu ga napolnim. »Točno. Ti si preveč miren in to nikomur noče v glavo. V Združenih državah je zate dela na kupe in če so se lahko odrekli tvojemu sodelovanju, in te poslali na oddih ravno sem in ravno v takšnem trenutku, kakršen Je sedaj, že mora biti za to močan razlog. Pa to me ne skrbi. Razlog bomo že odkrili«. «Samo da pri tem vašem odkrivanju ne bom imel prevelikih sitnosti«. To sem dejal v šaljivem tonu. toda Willie me predobro pozna, da ne bi vedel, v koliko'se šalim in v koliko govorim resno. »Zal ml je, Larry. Toda če ti zrak v Kairu ne ugaja in če se ti zdi to življenje preveč nemirno, prosi lepo za premestitev. Bil si zelo slab, si mi dejal, in ni vrabec, da ti ne bi ustregli«- Vstanem in mu dam razumeti, da je razgovor pri kraju. Stisniva si roke in ko je že na pragu, se obrne. «Upam, da boš razumel, Larry. Tudi ti imaš prste pri »adevi«. «Razumem, Willie. Ne jezi se! Bo že prišel trenutek miru, ko se bova lahko brez skrbi pomenila«. »Velja,« pravi in odide po hodniku. (Nadaljevanje sledi) GIACOMO VATOVEC rnc. TRST, Ul. Torrebianca 19 Tel. 23-587 37-561 IZVAŽA DARILNE POŠILJKE AVTOMOBILE: VOLKSWAGEN - FIAT MOTORNA KOLESA: VESPA - LAMBRETTA in druge znamke KOLESA: BIANCHI in druge znamke Gospodinjske predmete, radio aparate, šivalne stroje in živila LASTNA TRGOVINA KONFEKCIJE, Trst, Ul. Cavana 12 URAD «M. A. R.» OPČINE, NARODNA IHJ. 47 VAM JE NA RAZPOLAGO: za vse administrativne zadeve, najemnine, posredovanja kupčij, prodajo premičnin in nasvete za davčne prijave (Vanoni) ter sodne zadeve, za DOKUMENTE: potne liste, kamele, patenti-ne, vojne Škode itd. — p r etv a ja v vse jezike