Glasilo za reklamu i organizaciju.
JUGOSLOVANSKI
Organe de^reclame et d’ Organisation.
REKLAMNI UST
Glasilo za reklamo in organizacijo.
Cene inseratov: Za enostolpno 1 mm visoko vrsto se računa 60 v. Oglasi z določitvijo prostora in reklamne notice po posebnem ceniku
Vse dopise sprejem finončna ekspedicija 8!.Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. ------------: Telefon štev.17i Čeiiovn'uvčun štev.11.028.	' -
Cijene oglasa : Za jednostupačni: I mm visoki redak računa se 60 f-. Oglasi s odredjenjem prostora i reklamnih vijesti po posebnom cjeniku.
Prejemnikom našega lista! Primaocima našega lista! Aux destinataires de notre
Opozarjamo s tem, da se razpošilja
Ovime upozorujemo. da se naš list
journal!
naš list popolnoma brezplačno. Prevzetje doposlanih številk ne obvezuje prejemnika k ničemur. Samo oni, ki žele prejemati vedno vse številke lista, naj blagovolijo vposlati letno K 6'— (polletno K 3"—) v svrho kritja poštnine. List se dostavlja 20.000 naslovnikom v vsej kraljevin' SHS i. s. na ta način, da dostavljamo večjim podjetjim, javnim lokalom in uradom vsako, manjšim pa kakor zahteva ravno vsebina inseratov, vsako drugo ali tretjo številko.
Inserati se objavljajo v vseh jugoslovanskih narečjih.
Upravništvo.
razašilje posve besplatno! Preuzeće pri-poslanih brojeva ne obvezuje primaoca na ništa. Samo oni pak, koji ga žele dobivati redovito, neka blagoizvole pripo-slati za cijelu godinu 6 K (za pol godine 3 K) u svrhu pokrića poštarine. List dostavljamo na 20.000 naslovnika u cijeloj kraljevini SHS i dr. na taj način, da šaljemo većim poduzećima, javnim lokalima i uredima svaki, svim manjim pak — kako upravo zahteva sadržaj oglasa — svaki drugi ili treći broj.
Oglasi objavljaju se u svim jugoslavenskim narječjima.
Uprava.
Nous prions de remarquer que nofre journal est envoye tont ä fait gratui-tement.
Lt reception des numeros remis n’ oblige le receptionnaire ä rien. Ceux seulement qui voudraient recevoir regu-lierement tous les numeros du journal sont pries de bien vouloir envoyer par an K 6— (K 3"— par demi-annee) pour couvrir les frais de poste. Le journal est remis ä 20.000 destinataires dans tont le royaume SHS de la fagon que les grands etablissements, les locaux publics et les bureaux officiels recoivent chaque numero, les plus petits cependant n’en ont que chaque deux;eme on troisieme numero, selon le contenu des annonce*.
Les annonces sont publiees dans tous les idiomes yougoslaves.
L’ a d mini strati on.
= JUGOSLOVANSKI REKLAMNI LIST =
začne izhajati s 1. septembrom t. I. pod imenom I izlazit če pečam od 1. rujna t. g. pod imenom : „JUGOSLOVANSKA BORZA“ dvakrat mesečno. : III „JUGOSLAVENSKA BURZA“ dva puta mjesečno.
Šelgnlrgova ulita 7; L, (nasproti glavno pošte.)
Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
si zasigura lahko v reklamne svrhe vsak trgovec na stenah skladišča v Aleksandrovi in Tomanovi ulici (ob Narodnem domu). Pojasnila daje
SEKgSrf** Reklamni zavod, Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.	‘9^
Dober prostor
m mlin tajil t Ljiljani

I
Hiša z vrtom
= v Ljubljani =
ali pa tudi v okolici se kupi.
Ponudbe se prosijo pod „50 do 100“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.

V Mariboru
se išče lokal v sredini "mesta ter kupi hiša z vrtom
ob periferiji.
Ponudbe se prosijo pod „Lokal in Hiša“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Pošta in prometne zveze.
Pisarna
ur Lin
se nahaja na
Marije Terezije cesti številka 7 Ljubljena.
1
m
m
i

// i r nA|.	r £
• •	*»
^ Ljubljana,	£ J
/ Wolfova ul. 3.	=?
JENKO in ŠETINA
scbna-Moracijska slikarja, stavbena in pohištvena pleskarja in I farja, se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela. - Cene nizke. - Postrežba točna.
Eelovška cesta štev. 89. — Ljubljana VII.


DRAGUTIN HAFNER
Osijek (ilavonija).
Agenturni i komisionalni posao. Zastupnik prvorazrednih domućih i čeških tvornica i trgovačkih kuća.
Kupuje i prodaje kolonijalnu robu, kemičko-teh-ničke produkte, parfumerije, dalmatinske i ostale zemaljske plodine i. dr. — Prima zastupstva industrijalniH poduzeća i većih trgovačkih kuća.
Naslov za pisma: Osijek I, ilirska ni. 11.
Brzojavi: Dragutin Hafner, Osijek.

Pisemska cenzura v .Jugoslaviji je ustavljena. Pisma za Jugoslavijo se to raj lahko zapita oddajajo.
Vsc pošte na koroškem ozemlju, zasedene po Jugoslovanih, so or prte, razen pošle v Krivi Vrbi, Št Rupertu, v Limercah, Škofjem dvoru, na Otoku in Hodišah. Za Hodiša in Otok posluje pošta v Ribnici. Pošta v Št. Pavlu v Labudski dolini posluje redno. Pošle Pustrica in Ledenica ni mogoče za sedaj otvoriti radi bližine demarkacijske črte.
Pisma. Ministrski svet je sklenil, da se odpravi cenzura za pisma in karte, ki se pošiljajo v mesta in kraje naše države. Cenzurirala se bodo samo pisma in karte, ki so namenjene v neprijateljske di zave. Cenzura se odpravi dne 15. avgusta. Ministrstvo za pošto je preskrbelo več poštnih nabiralnikov za Beograd in za notranjost Srbije. T, nabiralniki bodo pritrjeni na vidnih mestih. Poleg navadnih nabiralnikov se bodo uvedli v Beogradu tudi rdeči nabiralniki za ekspresna pisma, ki se bodo pobirala vsake pol ure
Angleške lokomotive za naše železnice. Železniška direkcija se pogaja z velikimi angleškimi tovarnami za dobavo lokomotiv. Namerava se povečati obrat in hitrost po vsem kraljestvu SHS
Tovarna zrakoplovov v Novem Sadu.
Kakor javljajo iz Novega Sada, se tam živo zanimajo za ustanovitev tovarne za letala. Za podjetje se zanimajo razven domačih tudi bogati angleški faktorji.
Čekovni promet z inozemstvom. Iz Bei-grada javljajo: Finančni minister je ustavil čekovno poslovanje v inozemstvo do 1500 frankov, drahmov, funtov šterlingov in italijanskih lir. Te posle bodo sedaj opravljali Frankosrbska banka, Izvozna banka beograjske zadruge, Dunavsko trgovačko društvo in Prva hrvatska štedionica. Vsa izplačila Angljiji, Italiji in G.ški se bodo vršila samo s posredovanjem Frankosrbske banke. V vseh teh poslih se je treba obračati na centralo za plačevanje v inozemstvo.
Promet med Belgradern in žemunom.
Ko se dovrši savski most, se otvori takoj železniški promet med Belgradern in Zemunom, med katerima bo vozil tudi vsake pol ure poseben vlak. Prometu i se izroči tudi pontonski most na Savi. Sedaj se iz-! delujejo načrti za zgradbo velikega modernega mostu 1 za vozni in" potniški promet med obema mestoma.
Pošiljanje pisem v Ameriko posreduje „Slovenski Rdeči križ“ v Ljubljani. Pismo naj obsega samo družinske razmere, naslov naj se napiše natančno s črnilom. Tako opremljeno pismo naj se vloži v kuverto in priloži 70 vin. za poštnino ter pošlje na „Slovenski Rdeči križ ', Ljubljana, Poljanska cesta 4, II. nadstr, vrata 39.
Osebni, promet med Čehoslovaško in ■ Nemčijo. Čehoslovaška vlada namerava dovoliti prost osebni promet med Nemčijo in Čehoslovaško po izdanju novih čehoslovaških bankovcev. Sodijo, da bo promet dovoljen tekom osmih tednov.
S
Reklama,
260.000 frankov za zračno potovanje iz Anglije v južno Afriko. .Daily Express* je razpisal nagrado 10.000 funtov šterlingov onemu zrakoplovci!, ki preleti v zrakoplovu pot iz Velike Britanije v Južno Afriko in nazaj. Tekmujejo lahko vsi narodi, razen sovražnih. Svrha temu je, pospeševanje zračnega prometa. Zrakoplov mora pa nesti s seboj vsaj eno tono materijala. /
—n it
Pristno voščen domač izdelek l
„HIF“-krema
vsled svojih sestavin zajamčeno boljša in cenejša kot tujezemski izdelki.
m
n
S
Zaloga na debelo
Oroslav Čertaiic,
Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
Istotam se dobi: cigaretne cevke, cigaretni papir (od K 14 — naprej) ter razglednice, pisemski papir, vlasnice, toaletno pralno milo itd.
■ aBHHeeseBeESBee ■ ebeibhhbbb&hsbesu
Rezervirano za tvrdko - - -
Jos. Vidmar,
izdelovanje in prodaja dežnikov,
Pred Škofijo 19 Ljubljana, Prešernova ul. i
Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cen j. občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
toma ilanikav v Stota, pita Doaiiale mi Ljiljani.
QmannaBaDDDaöDBönoBDnaaoDönacaQan
I 11 UVIDU j
a	a
d svih vrst, kao graba, kukuruza, a
pšenice, krumpira, brašna, kaše,
Q masti, raži, gobi i. t. d., ima za g
prodaju na veliko
D
□
° Agentura životnih namirnica D
□ a n n
a	a
BBBBBB3DDBBDBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Milivoj Topolčič, Bjelovar, Hrvatska.
Dobra reklama je pol uspeha!
I
I
■
I
■
I
=:= „IMPEX“ =
Importna in eksportna družba z o. z., Uubliana.
Tvrdka „IMPEX“ se peča z vsemi panogami izvozne in uvozne trgovine, preskrbuje domačo industrijo s potrebnimi surovinami in izvaža industrijske proizvode lastne države. Preskrbuje domači trg s kolonijalnim blagom, ter prevzame vse trgovske transakcije z inozemstvom.
Kupuje, izdeluje in izvaža vsakovrstne lesne izdelke.
Za časa prehodne dobe pospešuje družba izmenjavo blaga z inozemstvom, da ščiti domačo valuto..
■ Poslovanje na lastni račun in v komisiji. Podružnice in zastopstva na vseh svetovnih tržiščih.
Plakati. Poleg inseratov so plakati na prometnih krajih najbolj razširjena reklama. Danes je v mestu že težko najti prostor, od katerega se ne bi videl kakršenkoli plakat. Plakatne ali oglasne deske lahko primerjamo časnikom, ki po svoji večji ali manjši pestrosti javno vabijo poglede nase in vzbujajo pozornost mimoidočih, opozarjajo občinstvo na gotova dejstva, na tvrdke, blago, prireditve itd. ter delujejo neprenehoma, dneve, tedne in mesece. Dobre plakate čita vsakdo. Se-stava dobrih plakatov ni tako enostavna. Med to-ikimi oglasi bo gotovo najboljše sestavljeni imel tudi največjo privlačno silo in največji učinek, [udi kraj naleplenja je velepomemben. Plakat za solske potrebščine bo imel gotovo v bližini šol največji uspeh, itd.
Kakor so se z razvojem inseriranja razvile anončne ekspedicije, tako so se ustanovili tudi Posebni zavodi za plakatiranje (v Ljubljani Reklamni zavod Al. Matelič, Kongresni trg 3).
Razven plakatiranja preskrbuje isti tudi prvo-vrstne, od oriooznanih umetnikov sestavljene ua-erte za plakate. Dobro zamišljeni, originalni in umetniški plakati so pol uspeha. Imenovani zavod una na vseh prometnih križiščih v Ljubljani lastne prostore za plakatiranje, ima v najemu cela hišna pročelja itd., ki jih oddaja svojim naročnikom proti majhni odškodnini 'za prostor in nalep-'ienje; preskrbuje vsevrstne reklame potom svojih zvez v celi Jugoslaviji in tudi v inozemstvu. Za-'i’°d Al. Mateliča se kot vzorno, popolnoma moderno in kulantno poslujoče podjetje lahko priporoča vsem gg. interesentom. Cene se računajo po Porabljenem prostoru in določenem času. Natančnejša nojasnila in ponudbe se pošiljajo vsakomur brezplačno in neobvezno za vprašaiočega.
..Dobro jutro.“ Tako je nekdo na eni celi strani londonskih jutranjih listov z velikimi črkami nozdravlial Londončane. Radovednost celega mesta je bila vzbujena, vsi so nestrpno pričakovali. kaj.se skriva za tem pozdravom. Tretji ali četrti dan so čitali pod tem jutranjim pozdravom kratko vprašanje: ..Ali ste se umili?“ in dan nato: ..Ali ste se umivali z Xovim milom?“ in podpis tvrdke. Reklama, sicer precej draga, je imela 1'onolen uspeh in se je obilokrat izplačala. Dosegla ie svoj namen, vzbuditi pozornost, radovednost, zanimanje občinstva, se mu po. svoji originelnosti nrikimiti in mu vtisniti novo znamko v traien spomin. lp to so tudi glavne točke vsake reklame.
Razno iz narodnega gospodarstva.
Posojilo novosadske obilne. Novosadska občina je sklenila najeti dva in pol milijona kron za mestne potrebe.
„ ®en.a	na Dunaju. Prevzemna cena za
pšenico in rž se je na Dunaju določila na 130 kron, za ječmen in oves pa na 113 kron za meterski stot
Poraba premoga na Hrvaškem. Po tozadevni letni statistiki se porabi na Hrvaškem premoga skoro 60 tisoč vagonov. Ta premog se dobiva iz: Hrvaške 25.000 vagonov, Štajerske in Kranjske 10.000
vagonov, Moravske, Šlezije 5.000 vagonov, Bosne
2.000	vagonov, Ogrske 13.000 vagonov, pruske Šlezije
3.000	vagonov, Istre in Dalmacije 2.000 vagonov. Samo za železnico se potrebuje letno 45.000 vagonov. Mesto Reka potrebuje za mestne potrebe, vojno in trgovsko brodovje 30.000 vagonov. Premog iz Štajerske, Kranjske, Istre, Bosne in Dalmacije izžareva manj toplote ter se ga vsled tega več porabi. Za pomorski promet in za železnico se vporablja večinoma premog iz Šlezije in Madžarske, ker daje več kalorij. — Ševeda se sedaj ne dobiva nobenega premoga iz Ogrske, niti iz Ostrave. Ta primanjkljaj nadomešča sedaj trboveljski premog tudi na železnicah.
Vrednost tujega denarja. Na zagrebški borzi so pred nekaj dnevi bili zabeleženi sledeči kurzu: ameriški dolar K 34, angleška lira šterlingov K 155, francoski frank K 5, zlati napoleondor K 146, rumunski lej K 214, zlata turška lira K 154.
Carina na sol. ‘Zagreb, 14. julija. „Narodne Novine“ prinašajo razglas delegata finančnega ministra, da je treba za sol, ki se uvozi iz inozemstva, plačali za 100 kg po 17 dinarjev 60 para v zlatu monopolne takse, to je 73 kron 92 vin. žigosanih avstroogrskih bankovcev po kurzu 100 dinarjev v zlatu = 420 kron v žigosanih bankovcih.
Centrala »a plačevanje v inozemstvu objavlja 14. VII. 1919 sledeče kurze: 1 funt šterl. = din. 45'50, 1 dolar = din. 9'95 —10 05, 100 franc.
frankov = din. ISO----15L50, 100 švic. frankov =
din. 182'---183'80, HO lir = din. 123-25-124-50,
(uradni kurz 1 dinarja je K 3-—).
Skopeljska trgovska banka je prenehala s svojim poslovanjem in sodišče je pozvalo upnike, naj se javijo v roku šestih tednov.
Nemški papirnati denar. Nemška vlada je odredila, da se ves papirnati denar vzame iz prometa v svrho žigosanja. Namen te odredbe je, omogočiti učinkovito nadzorstvo za provedbo nameravane oddaje premoženja. Po poteku določenega roka se proglase vsi nežigosani bankovci za neveljavne. Izročitev in zopetno izplačilo bankovcev hočejo urediti tako, da bo mogoče, dognali množino denarja v gotovini, ki se nahaja v posesti vsakega posameznika.
Novi bankovci, ki se izdelujejo v Zagrebu in Pragi, bodo gotovi tekom meseca avgusta, tako da bo m goče meseca septembra vzeti iz prometa večje število kron. Posebna komisija vzame bankovce iz tiskarn in jih izroči Narodni banki, da jih zamenja za krone
Koliko denarja je v naši državi? Pri
žigosanju avstroogrskih kron se je uradno dognalo, da je pri nas v prometu 7 miljard kron i. s. 2,400.000 kosov po tisoč kron, 20,000.000 kosov po 100 K, 10,000.003 po 50 K, 75,000.000 po 20 K, 45,000.000 po 10 K, 50,000.000 po 2 K in 50,000.000 po 1 K. Bankovcev je toraj 252,400.000 kosov.
Trgovska mornarica v Trstu. Velike paro-plovne družbe v Trstu kakor „Tržaški Lloyd“ .Bratje Kosulič*, Avstro-Amerikana“, Tripkovič & Comp. “itd., so izjavile, da prevzamejo italijansko državljanstvo in da bodo plule samo pod italijanskim praporom. Vse te, svo'ečasno v pomorski register tržaške luke, vpisane družbe so bile znane kot najbolj patrijotične
j v pokojni Avstroogrski, ter dobivale velike državne (toraj v velikem delu iz našega denarja obstoječe) j subvencije.
Žalibog se nahaja med njimi tudi veliko čistokrvnih Jugoslovanov. V prvi vrsti so Kozuliči, Fr. Jerolimič, Martinolič, vsi Hrvatje iz Malega Lošinja, nadalje Tripkoviči iz Boke Kotorske, Kosovič iz "Dalmacije. H. Polič iz Primorja. Danes po razsulu Avstrije, ki je petolistvo vzgojevala, najdemo še ljudi, ki se vsled momentanih prednosti prodajo z vsem svojim imetjem dušmaninu s katerim smo mi Slovenci in Hrvatje od nekdaj v ljutfem boju. Prišel bo še čas obračuna.
Prepoved sedenja tobaka. Finančni minister je izdal podrejenim organom naredbo, s katero se prepoveduje sadenje tobaka brez izrecnega dovoljenja finančnega ministrstva.
Valuta. Velika krivica bi sc nam Slovencem in Hrvatom zgodila, ako bi morali za 1 dinar dati 3 jugoslovanske krone. Dne 12. julija t 1. se je poročalo, da „Banque populaire Suisse* v Ženevi kupuje srbske dinarje po 48 centimov, jugoslovanske krone pa po 23 centimov. Ta inozemski kurz je merodajen in kaže, da razmerje 1 : 3 za dinar in krono nikdar ni utemeljen. Ako bi za 1 dinar v Vrednosti 48 centimov dali 3 jugoslovanske krone po 23 centimov, torej 69 centimov, bi dali preveč za 21 centimov, torej okrog 1 krono. Bolj očividna je ta krivica, če se računi, da bi morali za 100 dinarjev v vrednosti 48 frankov dati 300 jugoslovanskih kron po 23 centimov, torej 69 frankov ali preveč za 21 frankov. Zakaj to? To bi bilo veliko darilo 1 Pri vsakih tisoč dinarjih bi dali torej preveč 210 frankov.
Devizni kurzi od 30. m. m. Amsterdam 1472, Berlin 245-50, Curih 780 do 73P50, Kristijanija 942 do 943-50, Kodanj 897 do 898-50, Stockholm 975 do 977. — LDU. ■
Ustavitev izplačevanja kuponov vseh avstrijskih obveznic in zadoltnic.fMinistrstvo
financ generalno ravnateljstvo državnih dolgov v Beogradu je z odlokom z dne 25. julija 1919, broj 702, zaukazalo, da se takoj ustavi izplačevanje kuponov kakor tudi obresti od amortizovanih obligacij vseh predvojnih dolgov bivše Avstro-Ogrske, dokler.se ta zadeva o dolgovih mednarodno ne odloči.
Efektna borza v Pragi. V ponedeljek 4. avgusta se otvori v Pragi borza za efekte. Začasno bo dovoljena samo trgovina z onimi vrednostimi, ki so naznačene v uradnem kurznem listu praške borze, iz-vzemši vrednostnice avstro - ogrskega državnega dolga, ki so označene v oddelku C borznega lista. Borza bo odprta vsak delavni dan, izvzemši soblto, od 11. do 12. ure. — LDU.
Podružnice dunajskih bank v Cehoslo-vaški. „Narodni Listy“ opozarjajo, da imajo dunajske banke na ozemlju čehoslovaške republike 107 podružnic in da je treba čimprej odločiti se, kaj naj se zgodi s temi podružnicami. List predlaga, naj bi se te podružnice polagoma opustile. Podružnicam bo prepovedano sprejemati nove vloge na vložne knjižice in na tekoči račun, prepovedana jim bo komisijska kupčija z blagom, ne bo jim dovoljeno prevzemati jamstva za davek na špirit in druge užitninske davke. S tujimi valutami ne bodo kupčevale in ne bodo smele dvigniti nikakih arbitražnih poslov. Dunajske
aanoaraoaaaaaaaDaaanaanaaaanoDQaQ
E. Liill m Jos Lu nosi.,
Ljubljana, fihacijeva cesta 10, pri Sv. Petra cerkvi,
kupuje raznovrstna
suha zdravilna zelišča,
korenine, lubje itd. po naj višji h dnevnih cenah.
ooaaoaaDaHnnBnaeiaanoaBaBEunnoannn
KEFIR
Filip Pečenko LJUBLJANA, Dunajska c. 6
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Kefirja in Joghurta. Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rasile. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile. Pri rednem vživanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo.
Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo
.SLOVENIJA-
Jesenice-Fužine, Gorenjsko,
priporoča
čisto svinjsko mast, slanino, sušeno meso, šunko in fino salamo.
Cene po dogovoru.
banke morajo biti izključene od vseh kreditnih transakcij z državno upravo čehoslovaške republike. Te likvidacije naj polagoma izvrši državna finančna uprava potoni sekvestrov.
Ekspozitura čeho - slovaškega poslani» Itaa v Beogradu se je osnovala^v Zagrebu. Ekspozitura posluje že nekaj tednov. Cehoslovaška republika je ustanovila tudi svoj konzulat v Sarajevu. V kratkem se ustanovi čeho-slovaški konzulat za Dalmacijo, ki bo imel svoj sedež v Dubrovniku ali Splitu. Poseben konzulat se ^namerava ustanoviti tudi v Ljubljani in Skoplju. Čehoslov. agencije poslujejo že delj časa na Reki, Trstu in Pulju.
Proti trustom. „Nieuwe Rotterdamsclie Courant“ poroča, da je angleška vlada v spodnji zbornici naznanila na jesensko zasedanje zakonski načrt proti trustom. - LDU.
Krivci draginje so po mnenju konzumentov seveda le trgovci. Trgovski stan je pod takimi očitki že mnogo trpel; treba je v obrambo svoje časti ob vsaki priliki pokazati na glavne krivce draginje, na naš že skoro nič vreden denar in na previsoko carino. Za 1 dolar ali švic. frank treba plačati že 7 kratno predvojno ceno, razven tega se je blago tudi v inozemstvu podražilo in k temu pride še srbski carinski tarif! Edina odpomoč proti draginji je torej regulacija valute in pametnejša carinska politika.
Prevzame tudi razna trgovska zastopstva.
črkoslikar
30OBE
Rudolf Pevec
Mozirje, Štajersko.
Pra ioslmta iipina s
HMELJEM
in
JABOLKI.
Uvoz
IZVOZ.
Cene po dogovoru.

3B0QE

(vsaj do 999), se kupi.
Ponudbe na poštni predal 73, Ljubljana.
Izvoz lesa. Belgrajski „Trgovinski glasnik“ navaja sledeče pogoje, pod katerimi je dovoljen izvoz lesa Na predlog ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet v svoji seji z dne 8. t m. sklenil: 1. da morajo trgovci z lesom rezervirati v svojih skladiščih 10°/o mehkega in S"/,, hrastovega lesa za potrebo ministrstva za javna dela in da morajo odločeni les izročili ministrstvu na najbližji železniški ali brodovni postaji, kakor hitro to ministrstvo zahteva. Za to oddajo so določene maksimalne cene, in sicer 300 K m:i mehkega in 420 K za m3 hrastovega lesa. Pri tem se ne gleda na to, ali ie les izdelan ali ne. 2. izvozniki lesa morajo od vsakega' vagona lesa plačati izvozno pristojbino, in sicer za izdelano blago od trdega lesa 500 dinarjev. Za dinge vrste izdelke mehkega lesa so določene nižje pristojbine. Lesni trgovci, ki se interesirao za izvoz lesa, naj se obrnejo zaradi podrobnih informacij na pristojne trgovinske zbornice.
V reče, gumi, papir. Tvrdke, ki se zanimajo za nakup praznih vreč iz jute šolske ali indijske provenijence, raztopljenega surovega gumija in raz-I ličneva ovojnega in klosetnega papirja nemške pro-vemjenee, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslove dobaviteljev.
Izvoz lanene preje. Tvrdke, ki hočejo izva-I žali laneno prejo v Francijo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov dotične franco-ke firme, j ki se zanima za uvoz tega piedmeta v Francijo.
Uvoz tovornih avtomobilov. Amerikanska komisija na Dunaju ima ponudbo tovornih avtomobilov do 4 tone nosilne zmožnosti. Amerikanski častnik je ponuđena vozila pregledal in jih našel v odličnem stanju. Posamezni avtomobil stane 83300 K franko Dunaj. Kdor se zanima■ za kak avtomobil, naj se nemudoma obrne na podružnico Centralne Uprave v Ljubljani.
Preoovedan izvoz živine. Ministrski svet v Belgradu je prepovedal izvoz konj in rogate živine.
Omejen izvoz žita i > moke iz Amerike.
Izšla je naredba predsednika VVilsona. po kateri se prepoveduje vsakršen izvoz žita ali moke, razen one a. čigar izvoz izrecno dovoli žitni komi-ar.
izvoz nekaterih predmetov brez kompenzacije. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo bodoče dovoljevala izvoz brez kompenzacije, toda proti plačilu režijskih stroškov za nasledne predmete: sirkovo seme, vinska drozga, zmleti koruzni storži, med, vino, žganje, bar in mandeljne. Tozadevno obvestilo, ki vsebuje tudi postavke režijskih stroškov, je interesentom v zbornični I pisarni na vpogled.
Uvoz iz Italije je dovoljen po vseli carinskih potih. Carina se računa po minimalnih tarifi h.
Tuja valuta od izvoza pripada odslej 2/3 izvozni tvrdki, ostalo tretjino pa se mora dati na razpolago beograjski devizni centrali, ki jo izplača po kurzu 150 dinarjev za 100 frankov. (Prej se je moral odstopiti celotni znesek po kurzu 120 dinarjev za 100 frankov).
Čehošiovaški izvoz. „Secolo' poroča iz Pariza: Tittoni je imel 23. julija dolgo konferenco z dr. Benešepi. Oba državn ka sta se menila o bodočih trgovskih odnošajih Italije in Čehoslovaške Gre za to, da^ Italija dovoli čehoslovaški republiki, enako kakor Švici pravice na italijanskih železnicah in pristaniščih. Benetke in Trst sta naravni pristanišči za čehoslovaški izvoz.
ipmIdo in iinmo podi -
tr
H 2-
3
HER S LJUBLJANA*
Šelenburgova ulica štev. 4
■■■■■BBBSOHHHH
Bukova drva za kurivo in lesno oglje
prodaja v vsaki količini
tvrdka JAKOB BELINA in sin pošta Podlehnik
žel. postaja Ptuj.
Rezervirano za
R. Stermecki, = Celje. =
ü	B
= Za najboljše =
g reklamno ime ■
razpisuje tvrdka
LH, ŠMmpva liha št. 7 g
(nasproti glavne pošte)
za njeno zalogo ur in zlatnine 91
Dopisi naj se pošiljajo na
h finom pisarno AL. MATELIČ, Ljubljana, m
m	m
BEBBBEBBMBBBifflS
Vsakovrstno špecerijsko blago nudi na debelo komisijska tvrdka
M. Tomažin
Ljubljana, Pred Prulami.
Prevzame tuđi razna trgovska zastopstva.
Jugoslovanska borza.
Kaki razlogi so nas privedli do notranje preureditve, do spremembe imena in k polmesečnemu izdajanju? Na ta vprašanja lahko na kratko odgovorimo: želje naših cc. čitateljev in inserentov.
Naš prvotni namen je bil, izdajati zgolj reklamen list brez vsakih drugih člankov. Da pa povečamo vrednost tega lista, smo se na mnoge predloge odločili, priobčevati tudi teoretične razprave o reklami in organizaciji, pozneje tudi druge, za trgovstvo in industrijo važne članke. Ker pa taka vsebina ne odgovarja povsem dosedanjemu imenu, smo se odločili za ime
„J UGOSLOVANSKA BORZ A",
ki bo začela s 1. septembrom t. 1. izhajati kot polmesečnik. Priobčevali bodemo redne polmesečne preglede čez vse za narodno gospodarstvo, posebno za naše trgovstvo, obrtništvo in za našo industrijo važne pojave tu- in inozemstva,
poročila blagovnih In denarnih borz, tržne cene na različnih krajih tu- In Inozemstva,
določbe za trgovino z inozemstvom, članke o reklami in organizaciji, itd. itd.
BORZO
v pravem pomenu besede pa bo tvoril in.seratni del našega lista. V njem se bodo našli kupci in Prodajalci;
kupci bodo našli v „Jugoslovanski borzi“ vire najraznovrstnejšega blaga cene in podrobne ponudbe;
dobavitelji bodo našli v njej naslove trgovcev, ki se zanimajo za gotove izdelke.
„JUGOSLOVANSKA BORZA“ bo živ, vedno aktualen, se redno spopolnjujoč naslovnik. V to svrho bodemo uredili posebne, pregledne stolpe za kratko objavo blaga, ki se išče. oziroma ki se ponuja in naslove dobaviteljev in kupcev.
Mnogo naših cc. čitateljev in inserentov nas je opozarjalo, da je enomesečno razdobje med dvema številkama predolgo, ker nekateri oglasi kmalu zastarajo in niso celi mesec aktualni. S sedaj sklenjenim, mesečno dvakratnim izdajanjem, smo deloma ustregli želji teh cc. interesentov ter upamo, da nam bo že ob novem letu omogočeno tedensko izdajanje lista. Bližamo se hitreje kakor smo sami Pričakovali svojemu cilju, tedniku.
Ker je „Jugoslovanski reklamni list“, oziroma ko ..Jugoslovanska borza“ edini list v celi Jugo-slavljl, ki se dostavlja na več kakor dvajsettisoč, večinoma trgovskih naslovov, dalje gostilnicam, kavarnam, obrtnikom, industriicem. javnim uradom m lokalom itd. v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, lahko trdimo, da smo že danes
najučinkovitejši list za trgovske oglase v celi Jugoslaviji.	Upravništvo.
Koji su nas razlozi doveli do unutrašnje pre-uredbe, do promjene imena i polumjesečnog izdavanja? Na ta pitanja odgovorimo lahko ukratko: želje naših cijenjenih čitatelja i oglašivača.
Naša prvašnja namjera bila je izdavati isključivo reklamni list, bez svakih drugih članaka. No da povećamo vrijednost tomu listu, odlučismo nakon mnogih predloga, da priopćujemo i teoretske rasprave o reklami i organizaciji, poslije takodjer druge, za trgovinu i industriju važnije članke. Pošto takav sadržaj ne odgovara posve dosadanjem imenu, odlučisrno se za ime
„JUGOSLAVENSKA BURZ A",
koja počinje s 1. rujnom t. g. izlaziti kao polu-mjesečnik. Priopćivat ćemo redovito polumje-sečne preglede o cijelom narodnom gospodarstvu, osobito u našoj trgovini, obrtu i za našu industriju važne pojave tu- i inozemstva,
izvještaje robenih i novčanih burza, prodajne cijene na raznim krajevima tu- i inozemstva,
odredbe za trgovinu s inozemstvom, članke o reklami i organizaciji, itd., itd.
BURZU
u pravom smislu riječi činit će oglasni dio našega lista. U istome naći će se kupci i prodavaoci: Kupci naći će u „Jugoslavenskoj burzi“ izvore najraznovrsnijoj robi, cijeni i potanjim ponudama,
dobavljači naći će u njoj naslove trgovaca, koji se zanimaju za gotove produkte.
„JUGOSLAVENSKA BURZA“ bit će živ, uvijek važan, redovito se usavršujući naslovnik (adresar). U tu svrhu uredit ćemo posebne, pregledne stupce za kratke objave o robi, koja se traži, odnosno koja se nuđja i naslove dobavljača i kupaca.
Mnogo nas je naših cijenjenih čitatelja i oglašivača upozorilo, da je jednomjesečno razdoblje medju dvjema brojevima predugo, jer nekoji oglasi naskoro zastare i nisu cijeli mjesec važni. S sada zaključenim polumjesečnim izdavanjem udovoljismo djelomice želji tih cijenjenih čitatelja i oglašivača, te se nadamo, da će nam već o Novoj godini biti moguće izdavati list tjedno. Bližamo se brže, nego li što smo sami očekivali, svome cilju — tjedniku.
Pošto je „Jugoslavenski Reklamni List“ odnosno što će biti ..Jugoslavenska burza“ Jedini list u cijeloj Jugoslaviji, kojeg se dostavlja na više nego dvadeset tisuća, većinom trgovačkih naslova, nadalje gostionama, kavanama, obrtnicima, industrijalcima, javnim uredima i lokalima itd. u Srbiji, Hrvatskoj i Sloveniji, lahko tvrdimo, da smo već danas
najučinkujućl list za trgovačke oglase u cijeloj Jugoslaviji.	Uprava.
qqi nnonnananDaa paaonDaaoDĐOP^
B □ B □ O n D □ a □ a □ 0 □ □ D	B 28 ■ <* 2S IL razpošilja po dnevni ceni ®	1 trgovec in posestn’k trčen j li PIDU medi Mije pri MM.	□ n D □ □ a n c □ □ □ D D □ D D
lügoBDannnnnoaaaaonanoaaonnnDöoaH		
Agentura. Komisijska trgovina. Manufaktura na debelo.
Zastopstvo raznih tvrdk.
Kefirni zavod.
Filip Pečenko
Ljubljana, Dunajska cesta 6.
Plodili! St
veča količina kovanih podplatnika (čavlića za cipele) te zubaca za drvene rahljače (brane).
Ignac Andrašič, Kranj.
BARVA -1 vsakovrstno blago
CISTI
obleke
PERE
SVETLOL1KA
domače perilo (pošilja po isto na dom)
ovratnice, zapestnice in srajce
tovarna J O S. REICH
Ljubljana, Poljanski nasip štev. 4. Podružnica, Šelenburgova ul. št. 3.
Izvoz — UVOZ. (Nadaljevanje.)
Izvoz v inozemstvo se neverjetno otežuje, wed tem ko je uvoz že brez uvoznic dovoljen. Ne-umljiva politika! Nameslo, da se bi trudili za aktiv-n°st naše trgovske bilance, pospeševali izvoz in tako dvignili vrednost našega denarja, delamo naravnost pa pasivnost trgovske bilance. — Na polni list za inozemstvo je treba navadno po več tednov čakati, kar redni trgovski promet zelo ovira. — Pošta še vedno ne sprejema zavojev za inozemstvo, kar gotovo tudi ni v prid našemu eksportu. — Kedaj se bodo merodajni krogi zganili? Ali nimata Trgovska zbornica in Trgovska zadruga nikakega vpliva?
Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz iz Eflir la ali pa za izvoz v Egint, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke trgovske agenture v Kairu, ki je pripravljena prevzeti trgovska zastopstva naših tvrdk, ki nameravajo v Egipt Uvažati, oziroma |z Egipta izvažati.
Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz iz Danske in za izvoz na Damsko, dobe v pisarni trgovske m obrtniške zbornice naslov neke tvrdke, ki bi rada stopila s tukajšnjimi tvrdkami v zvezo.
Vloge na Centralno upravo za trgovački promet sa inosVanstvom v Beo-grsdu. Se zmirai se ponavljajo slučaji, da se vlaeaio prošnje za izvoz direktno v Beograd, četudi le nrosilec iz območja podružnice Centralne uprave v Ljubljani. Opozarja se, da se odslej naprej prošnje, ki se vlože direktno v Beograd od Cent alne nora ve ne b do reševale, temveč pošiljajo prej podružnici v izjavo. Vsakemu interesentu je tedaj v lastno korist, da se obrača v vseh zadevah na p-družnico v Ljubljani. Vse prošnjena taurad moraj o biti koleko vane-
Dobava že plačanega b’aga iz Nemške Avstrije, čigar izvoza Nemška Avstrija ni dovolila. Med Centralno upravo za trgovački promet sa ino-stranstvom v Beogradu in dunajskim Warenverkehrs-bureaujem se je sklenila pogodba, glasom katere bo dovolila Nemška Avstrija izvoz vsega tistega blaga, ki je bilo plačano pred 22. marcem 1919 Če pa je blago plačano le deloma, se bo dovolil izvoz le deloma, to je plačanega blaga. — Poživljajo se tedaj vsi interesenti, da vlože do najpozneje 5. avgusta t. 1 tozadevne, pravilno kolekovane prošnje, opremljene z vsemi dokazili, na podružnico Centralne uprave v Ljubljani. V prošnji morajo biti navedeni vsi podatki, t. j. vrsta in množina blaga, natančni naslov prodajalca, vrednost, koliko je plačanega in kedaj.
Carinski tarifi. V finančnem ministrstvu izdelava strokovna komisija carinsko tarifo, ki naj bi veljala za vse kraljestvo. Tarifa bo izdelana na podlagi dosedanjih tarif Srbije in bivše monarhije. Ta komisija zbira in ureja podatke za carinski zakon za kraljestvo SHS. Na ta način se bodo regulirale carinske razmere in dajatve v kraljestvu in upati je, da bodo prenehale zmešnjave v trgovskem prometu.
Jugoslovanski odsek pri praški trgovski zbornici. Pri trgovski zbornici v Pragi ustanovil se je poseben odsek za pospeševanje uvozne in izvozne trgovine z Jugoslavijo.
Angleška trgovska komisija v Jugoslaviji. Glasom poročil pripravlja angleška trgovska komisija enketo o Jugoslaviji. Za Jugoslavijo in Grško imenovalo se je sekreterja >za trgovske posle, kateri naj sestavi načrt za vpostavitev trgovskih zvez, oz. prevzetje do sedaj avstrijskih in nemških trgov v osvobojenih državah, potom angleških podjetij.
Razno.
Bencin za poljedelce. Te dni pride na Reko 500 vagonov bencina, ki ga je naročilo ministrstvo za pretirano in obnovo zemlje. Bencin se porabi pri žetvi.	______________
Vozni red za Hrvatsku izadje naskoro. Oglasi o d a-vaju se pod pojedinim prugama kao Z a g r e b-Z e m u n itd.
Narudžbe prima Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
Jugoslavenski Privredni kompas, 1. del, z registriranjem v slovenskem, srbohrvaškem, francoskem in nemškem jeziku, izide koncem t. 1.
Zbiranje inseratov za celo Slovenijo Je prevzela Anončna eksp. Al. Matelič, Ljubljana.
6 NAGRAD ä K 50:—
Rešitev prinese prihodnja številka.
Seznam telefonskih naročnikov v Ljubljani.
A
373	Amerikan. komisija. 353 Amerikan. komisija. 174 Anončna ekspedicija Al Matelič, Kongresni trg 3
10 Avstro ogrska banka. 53 Avtok.ider.
108 Avtokolone 2.
66 Avtoreferent.
155 Dr. Ažman.
126 Dr. Kuhelj.
B
366 Ba kan.
176 Banka Slavija.
2 Benkovič Dr.
162	Blaznica —Studenec. 119 Blaznik tiskarna.
222	Bonač Ivan, papirna
trgovina.
147 Bolaffio Viktor 307 Bonač Ivan, kartonaž-na tovarna.
153 Brejc Dr. .
1	Brezovica 157 Brezžična postaja.
269	Brzojav, sklad.
C
280 Cottin Kapetain.
116 Cukrarna brzojav, bataljon.
118 Croatia.
i
170 Černe Ivan.
37 Černe Ivan Dr.
104	Češka industr. banka.
D
8 Dr. Debelak, pošt. nad. 255 Delavno kons. drušb
313	Derenda Franc.
173 Deželna banka.
30 Deželna bolnica.
47	Deželni dvorec.
151 Deželni dvorec.
163	Dobava klavne živine. 306 Dramsko gledališče.
314	Dravska divizija.
39 D ra v. div.
245	Drugo vojno okrožje 249 Držav, posredovalnica 168 Državni kolodvor.
E
166 Električna cestna že leznica.
141 Elizabetni sanatorij.
F
206 Dr. Fettich Frankheim 341 Francoska komisija.
G
277 Garnizijska bolnica. 209 Gasilno in reševalno društvo.
329 Geršak & Co.
14 Glavna avlomobilna delavnica.
63 Glavni kolodvor.
270	Glavno skladišče za vojaško opremo.
107 Globotschnig- žeblj arn. 49 Golob Franc.
137 Gospodarska zveza.
51 Gričar & Mejač.
H
45 Hotel Slon.
26 Hotel Union.
205 Hribar Dragotin.
48	Hrovatin — tiskarna. 33 Hudovernik Al. notar.
I
355	Invalidni oddelek v obrtni šoli.
J
257 Jadranska banka.
159 Jadiauska banka b). 139 Janžekovič Dr, poštni ravnatelj.
5 Jakše, stavb, svetnik. 7 Jelačin Ivan 123 Jugosl. demokratska stranka.
276 Jugoslovanska legija. 378 Jugoslovanski gorski strelski polk.
320 Justična palača.
340 Justična pa’ača.
K
18 Kavarna Evropa.
335 Kavarna „Zvezda“.
351 Kemična tovarna.
180 Keršič F. tov. vozov. 128 Knjigovodstvo Narod, vlade.
319 Kmet & Ko.
105	Kmetijsko društvo.
28 Kmetijsko knjigovodstvo.
65 Kmetska posojilnica.
260	Dr. Knaflič.
80 Knez Ivan.
350 Kobal, profesor - stanovanje.
356	Kolinska tovarna.
369 Kolodvorsko poveljst
24	Kokalj Rudolf.
361 Komisija za mirovne konference.
262 Korenčan,
134 Korespondenčni urad. /138 Korespondenčni urad.
227	Korespondenčni urad. 136 Korun Milan Dr.
210 Kozina Peter.
88 Kramer Dr., minister. 40 Kreditni zavod.
229	Krisper Anton.
234 Kurilnica, glavni kolodvor.
L
32 Lavrenčič, - stanovanj. 42 Legvart, ravnatelj.
161 Leoninum.
261	Ljubljanska kreditna banka.
228	Ljudska posojilnica.
M *
12 Magistrat.
327 J. C. Mayer.
17 Majaron Danilo Dr. 267 Marijanum.
237 Materijalno skladišče top. vojašnice.
174 Matelič Al.
Anončna ekspedicija. Reklamni zavod.
315	Mednarodna komisija. 110 Mehaniki za brzojav. 149 Meinl Julij.
233 Mencinger.
144 Mestna elektrarna.
16 Mestna Hranilnica.
101 Mestna klavnica.
253 Mestna plinarna.
25	Mestna policij, straža. 332 Mestni hlevi.
15 Mestni pogreb, zavod. 69 Mestni stavb. urad.
76 Mizarska zadruga.
223	Mlekarska zveza.
246	Mobilno železu, sklati šče.
N
20 Narodna vlada.
231 Narodna vlada, odd.
za uk in bogočastje. 321 Narodna vlada stavbeni oddelek.
19 Narodni svet.
236 Narodni svet.
339 Narodni dom.
218	Novak Dr.
131 Novakovič, Kolizej. 265 Nušakova vojašnica. O
317 Občinski urad na Viču.
363	Obratno nadzorništvo južne železnice,
337 Obratno vodstvo juž. železnice.
345 Obrtni nadzornik.
323	Odsek za vzdrževanje železnic.
226 Okrajna o rož. postaja. 327 Okrajno glavarstvo.
129	Orožniško poveljstvo. 343 Osrednji urad držav.
montan, obratov.
P
304 Papež Dr., stanovanje. 167 Papirnica, Vevče.
252 Petričič Vašo, nasl. Samec
,57 Pegan Dr., pisarna.
38 Pirc M. Dr.
364	„ , ravnatelj.,
334 Podkovska šola.
220 Pogačnik Dr.
207 Pollak — tovarna.
125	„	— stanovanje.
310 Policijska stražnica. 309 Polic, ravnateljstvo. 127 Popovič.
152 Poštna blagajna.
143	,,	hranilnica.
201 Poštni in brzojavni odd.
172 Poštni ekonomat.
211	„	urad
Ljubljana 2.
148 Poštni urad — načelnik.
.215 Poštni urad — oddaja pisem.
213 Poštni urad — vozna pošta.
61 Poštno ravnateljstvo. 154 Poštno-čekovni urad. 150 Poštno - strokovni računski urad.
239	Potokar — nadoficijal.
130	Predovič Janko.
31 Prisilna delavnica.
11	Prometna banka.
248 Poveljstvo del. odd. 175	„	II. voj. okr.
264	„	topn. voj.
308 Poverjeništvo za finance.
140 Poverjeništvo za javna dela 301 Poverjeništvo za promet.
177 Poverjeništvo za prehrano.
219	Povozna skupina.
R
124 Rač. oddelek pošt. rav. 60 Rancinger.
204 Ravnikar Dr.
333 Ravnateljstvo državn.
v šje realke.
268 Ravtar Miha.
250 Rdeči križ slovenski. 266 Remec Vlad.: ing.
174 Reklamni zavod Al. Matelič. -242 Ribnikar Adolf.
232 Rojina Anton.
71 Rosner & Co.
235 Rudarsho glavarstvo. 135 Rus Dr., stanovanje.
S
112 Sanitetni oddelek nar. vlade.
9 Sämassa.
318 Sark Fr.
303 Sava, lesna trgovina.
374	Scagnetti V.
240	Seidl Jože.
316	Sever & Komp.
102 Siemens Schukert.
241	Šiška Ivan.
216	Skladišče južnega kolodvora.
263 Skladišče Krisper.
380 Skladišče vojno žitnega urada.
230	Skupina za dobavo lesa.
50 Slovenec, uredništvo. 146 Slovenska eskomptna banka.
34 Slo venski Narod, uredništvo.
231	Slovensko Narodno gledališče.
121 Socijal. poverjeništvo. 4 Spreitzer.
375	Srbska stotnija 326 Srbski polk 26.
336 Srbsko poveljstvo.
302 Štacijsko poveljstvo. 202 Stacul.
171 Slepic Peter.
225 Strokovno tajništvo Ivan Tokan.
179 Stupica.
217	Sušnik A.
Š
23 Tvrdka Šarabon.
259 Šentpeterska vojašn. 277 Škofov zavod Št. Vid. 145 Schneider &Verovšek. 338 Schumi Josipina.
73 Schwentner knjigarna.
T
342 Trbovelj, premogovna družba.
59 Trenska delavnica.
133 Trgovska zbornica.
91 Triller Dr.
371 Tržaška skladišča.
6 Tržni urad.
U
312 Učiteljska tiskarna.
117 Uher F. & A.
311 Union pivovarna.
44 Upravništvo „Jugoslavije“.
174 Uprava „Jugoslovanske Borze“.
90 Upravništvo „Slov. Naroda“.
132 „Uradni list*.
328 Upravništvo „Slovenca*.
V
322 Vidic & Comp.
158 Vila Korenčan.
164	Vnovčevalnica klavne živine.
224	Vodnik — kamnosek.
324	Vojaška policija belg. vojašnice.
330 Voj. pralnica, Vevče.
247	Vojaški stavb. urad.
271	„ zemljemerski
mad.
j 376 Vojaško oddajališče. 305	„ oskrbovališče.
70	„ sodišče.
367 Vojna zveza.
74 Vojno transp. vodstvo. 275	„
325	„	„
22 Vzdrževalni odsek južne železnice.
160 Vzdrževalni odsek za brz. in telef.
W
114 Weissbacher Simon. 55 Willman Rudolf.
Z
379 Zakotnik Ivan.
21 Zadružna zveza.
251 Zavod za
pospeševanje obrti. 203 Zbirališče vojnih
ujetnikov.
106	Zidar.
238 Zveza industrijalcev. 360 Zvezna tiskarna.
Ž
107	Žebljarna Glo-botshnigg.
254 Dr.Žerjav, dež. dvorec. 331 Dr. Žirovnik.
243 Žitni prometu, zavod. 347 Žrebčarna, Selo.
241 Župan
StrmpiljE
Anton Černe
GRAVEUR
Ljubljana, Dvorni trg štev. 1.
operacije. Salje samo proti pretplati K 8-80 za 1 dozu, ljekarna A. Thierry-ja u Pregradi i glavna zaloga u Ljubljani, ljekarna R. Sušnik, Marijin ti g 5.
Potrebujete T
Razpošiljam vse vrste pis. in druge papirje na debelo in drobno. Razne pisarniške potrebščine v zalogi.
Preskrbujem
29 Tavčar Ivan Dr.
258 Teh n. odd. p. ravnateljstva.
109 Telefon, centr. kontr. miza.
156 Telefon, račun. odd. 36 Tiskovna zadruga.
111	Tobačna tovarna.
113 Tomažič Avgust.
120 Tominšek Dr.
52 Tomšič Dr.
142 Tönies.
13 Topničarskavojašnica. 103 To pn i čarska voj ašnica. 368 Tovarna za klej.
372 Tovarna za milo.
vse vrste blaga. Priporočam se gosp. trgovcem v mestu in na deželi.
I/\e Arnove') trgovska agentura in komisijska JUS. V/lilcraa, trg. Ljubljana, Dunajska c. 6./I.
Tvrdka Ant. Stergar
v Kamniku
kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah.
Dobavna vrela:
Agenture: Bureaux d’agente.
J os. Stadler,
Ljubljana, Sodna ulica 11. Jos. Omerza,
Ljubljana, Dunajska cesta 6/1. Štefan Podpac, Ljubljana, Poljanska cesta Dragotin Hafner,
Osijek Slavouija.
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cest (>
M. Tomažin,
Ljubljana, Pred Prulami. Živkovič,
Vinkovci,
Anoncna eksped.:
Expddition d’ annonces.
AL Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Automobili: Automobiles.
I. Goreč,
Ljubljana, Marije Terezije c. 14.
Benzifi: Benzine.
"Hercules“ k. <1. Zagreb. Iliea Go.
Barvanje blaga:
Bojadisanje robe. Teinlurerie d’ čtofles.
Jos. Reich,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenburgova ulica 3.
Blagajne: Caisses.
Karel Florjančič, Ljubljana, Gradišče št. !5.
Brane: Herses.
„Komet“ d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Čevlji (prodaja):
Cipele (prodaja). Souliers (venle)
A. Jelenc, Tržič-Gorenjsko. Matija Trebar, Ljubljana. Mrcnska čevljarska zadruga Vrbovec p. Mozirje.
Črkoslikar:
Pismoslikar. Peintre d' enseignes.
Filip Pristov,
Ljubljana (hotel Malič.)
ČiSčenje perila:
Čiščenje rublja. Blanchissage
Jos. Reich,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šenlenburgova ulica 3.
Čutenje stanovanj: in oken:
Nettoyage d’ appartements et de fenetres. ÜiHfenjc stanova i prozora.
Fran Parkelj,
Ljubljana, Šelenburgova ulica ti.
Damski kroja?:
Nač za dame. Tailleur pour dames.
S. Potočnik,
Ljubljana, Šelenburgova ul. ti. 1.
®einiki: Kišobrani. Parapluies.
Jos. Vidmar,
Ljubljana, Pred Škofijo Iti. Prešernova ulica 4.
Drogerije: Drogueries.
L C. Kotar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Lj A<*r*ja (B. Čvančara),
Hana, Šelenburgova ulica 5.
Dobavni viri:
Lieux d’achat:
Trgovina. - Commerce.	Obrt. - Metiers.
Industrija. - Industrie.
Drva (prodaja):
Bois (venfe).
Jakob Belina in sin Podlehnik pri Ptuju.
Dušik: Azote.
Tvornica za dušik.
Ruše pri Mariboru.
Elektrotehnici
predmeti:
Elektrotehnički predmeli.
Objels d’ e'ectroiechnique.
„Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. Vojnovič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Elektrotehnik:
Elektrotehničar. Electrutechnirien.
Vojnovič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta 22 Makso Sartorij, Ljubljana, Žabjek št. 3.
Ekspertna dr.:
' Compagnie d' expartatian.
„Impex“,
Ljubljana, Franca Jožefa trg.
Eksport čevljev:
Eksport cipela. Exportation de souliers.
A. Jeleneb, Trdič, Gorenjsko. Peter Kozina & Co., Liubljana. Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2$. Mirenska čevljarska zadruga. Vrbovec p. Mozirje.
Fotomanuffaktura:
Photomaniifacture.
Adrija „B. Čvančara“ Ljubljana, Šelenburgova ulica fi. L C. Kotar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Gospodarska pisarna: Bureau d’ affaires.
Dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta (1.
Gumi-tehnični:
Gumitehnički. Gnmme technique.
I. Goreč, Ljubljana,
Marije Terezije cesta 14.
Hotel: Hoteli (svratišta). Höfels.
„Hotel Šturm“
Poljče pri Beganjah, Gorenjsko. Hotel „Malnar“ Bled.
Hotel „Petran“ Bled.
Hotel „Vovk“ Bled.
Hotel „Triglav“ Bled. Hotel „Jekler“ Bled.
Hottl „Strgulec“ Bled. Hotel „Mangart“ Bled.
Hmelj: Kouhlon.
Rudolf Pevec, Mozirje, Štajersko.
Import: Importalion.
„Impex“
Ljubljana, Franca Jožefa trg.
Jabolka: Jabuke. Pommes.
Rudolf Pevec, Mozirje, Štajersko.
Jajca: Jaja. Oeufs,
Martin Pleterski,
Cerklje pri Brežicah.
Klju?avni?ar:
Bravar. Serrurier.
Josip Rebek.
Ljubljana, Frančevo nabrežje ti.
Kefir
Filip Pečenkv, Ljubljana, Dunajska cesla ti.
Knjigarna
Petar Žarkovič,
Ros. Gradiška.
Komisijska trgovina
M. Tomažin,
Ljubljana, Pred Prulami. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta ti. Borowicz i Rosenberg, Vinkovci.
Kolesa:
Koturi (bicikli). Bicydoltes.
J. Goreč, Ljubljana,
Marije Terezije cesta i4.
Komisijska trgovina
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Kose:
Kose (srpovi). Faux, faucillos.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Kože: Fourrures.
I. v. Bacho, Celje.
Kroja?: Tailleur.
S. Potočnik,
Ljubljana, Šelenburgova ulica ti. Jos. Rojina, *
Ljubljana, Franca Jožefa cesta.
Krznar: Polleller.
Ljudevit Roth,
Ljubljana, Gradišče 7.
Lekarne
Lekarna k „Sv. Obitelji ‘
(Ph. Mr. Alb. Šepac) Dubice.
Letovišča:
Ljeiilišta. Villčgiafure.
Poljče pri Begunjah.
Bled ob jezeru. Rogaška Slatina.
Ličar: Ličilac. Polisseur.
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16, Jenko in Šctina, Ljubljana VIT, Celovška c 89.
Oglje: Ugljenje. Charbon. -
Belina in sin, Podlehnik pri Pluju.
Papir: Papier.
Marija Tičar, Ljubljana,
Parfumeriji: Parfüms.
O. Bračko,
Ljubljana, Dunajska cesta.
Parketi: Parguets.
Anton# Bokal,
Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Penzija: Penzionali. Pension.
Penzija Vovk, Bled.
Pisalni stroji:
Pisaći strojevi. Machines ä četire.
The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
Pisarniške
potrebš?ine:
Pisarnicke potrebčline. Ustensiles de bureau.
The Rex & Co.,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Jos. Omerza,
Ljubljana, Dunajska cesta 0.
Plakatiranje: Affichage.
Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3. L Telefon št. 174.
Pleskar:
Pokostar. Peintre en bäliments.
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta Iti.
Jenko in Šetina, Ljubljana, Celovška c. 89.
Poljedeljski stroji:
Poliedjelski strojevi.
Machines agricoles.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ul. 7.
Lepenke: Ljepenke. Eartons.
Pavel Šega, Maribor.
Manufakture
Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3.
Žiga Klarič,
Križevci, Hrvatska.
Med: Miel.
Martin Pleterski,
Cerklje pri Brežicah.
Mešano blago:
Mješana roba. Mercorie.
I. v. Bacho, Celje.
Mineralne vode:
Eaux minčrales.
Srečko Potnik,
Ljubljana, Slomškova ulica 7. Rogaška Slat’na. Rogatec.
Mizarstvo :
. Stolarstvo. Menuiscrie.
Fr. Škafar,
Ljubljana, Rimska cesta Iti.
Mlekarne
J. Herman, Končanica, Slavonija. Mlekarska Udruga, Virovitica, Hrvatska.
Modni fasopis:
• Modni list. Journal de rnodes.
„Slovenski Favorit“
M. Ranih, Ljubljana Marijin trg 3.
Pohištvo: Pokučtvo. Meubles.
Fr. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta Iti. Dragutin V. Stiklč,
Novi Pazar, Srbija.
Josip Kruljac,
Nova Gradiška.
Poljski pridelki:
Poljski proizvodi. Produits des champs.
Anton Stergar, Kamnik.
Popravilo strojev:
Popravljanje strvjeva. Reparation de macbines.
The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Premog Ugljev. Houille.
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Pralnica
•Pravnica. Blanchisserie.
Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 4.
Puškar Oružar. Armuriers.
F. Kaiser, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Fr. Sevčik, Ljubljana, Židovska ulica.
Seno-Slama
Sjeno i slama. Foin, paille.
And. Elsbacher,
Laški trg v Sloveniji.
Motorna kolesa:
Kotači za automobile. Mofocydes.
J. Gorce, Ljubljana, Marije Terezije cesla 14.
Semena
Sjemenje. Semences.
Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Sir Svi. Fromage.
Mlekarska udruga,
Virovitica, Hrvatsko.
Slamniki
Slamnati šeširi. Ehapraux de paille.
Franjo Cerar,
Stop p. Domžale.
Sol Sel.
Fran Krepek, Maribor.
Strojno mizarstvo
Umjetno stolarstvo. Menuiserie manulactnre.
Fran Škafar, Ljubljana, Rimska cesta Iti.
Siaščiiarna
Slastičarna. Confiserie.
Kemeter, Ljubljana VIL, Celovška cesta št. 33.
Špecerijska trgovina
J. Herman,
Končanica, Slavonija. Nikola Udragovič, Banova Jarugn, Medjimurje, Mihinlč i drugovi,
Gjuv jjevae.
Štampilije
Šlambilje. Eslampilles.
Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1.
Trgovska
posredovalnica
Trgovački posredovni zavod. Ndgotiations d' aflaires.
„Slovenija“,
Jesenke-Fužine, Gorenjsko.
Trgovina z modnim blagom
Trgovina modnom robom. Magasin de nouveautes.
I. Kette, Ljubljana,
• Franc Jožefova cesta.
Trgovina vina.
Borowicz i Rosenberg, Vinkovci.
Viktor Nöthig, pod Kalnikom, Sv. Petar, Orehov ac.
Trgovine z deželnimi pridelki
M. Geršak & Co., Ljubljana.
Transportno
podjetje
Transportno poduzeće. Etablissement de transport
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Ure
Fr. Čuden sin,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7.
Vinske preše
Pressoirs.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Vinska klel
Vinski podrum. Cave.
„Pri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Veletrgovina
Commerce en groš.
R. Stermechi, Celje. Ljubljanska
komercijalna družba z o. z. Ljubljana.
Žarnice
Žarulje. Becs D'čleclricifč.
„Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg.
Zavaren alnica
Osiguravaonica. Assurance.
„Croatia“, Zagreb.
Glavno zastopstvo za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. „Prva Zavarovalnica“, Glavno zastopstvo Ljubljana, Cesta na Rudolfbvo železnico.
Zobolehnične
potrebščine
Zubolehničke pofrebštine.
Objels pour dentistes.
O. Golob,
Ljubljana,
Hiša Jadranske banke.
Želiš fa
Zelenila. Ilerboristerie.
R. Luckmann,
Ljtšbjana, Akacijeva cesta 10.
Zdravilišča
Lječilišla. Eaux et bains.
Rogaška Slatina,
Rogatec.
Zdravilna mast
Lidsyita mast. Graisse mčdicinale.
A. Thlerry,
Pregrada. Hrvatsko.
R. Sušnik,
Ljubljana, Marijin trg.
Zlatnina
Pr. Čuden sin,
Ljubljana, Šeienburgovu ul. 7.
Ivan Ivanovič:
Kartoteka.
(Nadaljevanje)
Prednosti kartoteke pred knjigo.
1.	Kartoteka ostane vedno v alfabetičnem redu. Podaljški na vodilnih listih nam služijo kot indeks. Odpade torej tnidapolno pisanje indeksa in iskanje v njem. Novi listi se lahko vedno postavijo v svoj alfabetični red, preglednost se toraj tudi z vstavljanjem novih listov ne more motiti.
2.	Nudi nam krasen pregled čez vse liste. Z enim samim pogledom lahko najdemo iskano skupino, nato iskani list. List lahko vzamemo iz predala, ga spopolnimo ali prepišemo ter vtaknemo nazaj na svoje mesto. Pri knjigi bi morali najprej iskati po indeksu, potem listati po knjigi in morda še iz več knjig tnidapolno zbirati rabljene podatke.
(Dalje prih.).
Naznanilo.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem pričel s samostojno obrtjo
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor polaganje novih, struženje in čiščenje starih podov. — Naročila se izvršujejo solidno in točno po najnižjih cenah. Pismena naročila sprejemam na naslov: Anton Bokal, Spodnja Hrušica 39, pri Ljubljani, ustmena pa: Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Anton Bokal,
pokladalec parketov.
m■■■■■■■■■■■ ■■■	■■■
Jetika
najde dobro podlago pri trgovcu, hi si ne zna pomagati z uspešno reklamo.
Uvoz iz Francuske, Engleske = i Švicarske.
Samo prvorazredna vrela za kolonijalnu, špeceraj'skta i delikatesnu robu
M. Drobac i Drug
ZAGREB, Gundulićeva ulica 17.
UTEMELJENO 1879.
Brzojavni naslov: Drobac komp. - Tel. interuiban: 11 -29.
Josip Rebek
stavbeno in umetno ključavničarstvo,
Ljubljana,
Frančevo nabrežje 9,
priporoča svojo delavnico v izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del.
Komisijska trgovina Filip Pečenko
Ljubljana, Dunajska cesta 6, priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga: cefirja, tiskovine, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pri-tiskačev, rinčič za čevlje in drugih izdelkov čeških tvorni c, katere zastopa.
fcJCTI E z metlišči Pl EILE (sa drškom) i
KRTAČE rt] “sirka
nudi za trgovce
Prva hrvatska tvornica metala V. Gorica
ima vedno v zalogi
drogerija
„ADRIJA“ =
B. Čvančara
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 5 nasproti glavne pošte.
□ ■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■•□□□ iei ■■■■■■■■■■■■■■■■■■□ ■	m
Mirenska
j čevljarska zadruga i
Vrbovec, p. Mozirje.
■
: Tovarna vsakovrstnih čevljev. E
S Pristno blago.	Trpežno delo. j
Točna postrežba.
Ceniki na razpolago.
o.....
Moderno urejeno
strojno mizarstvo
Fr. Škafar, Ljubljana,
Rimska cesta 16.
= ZALOGA POHIŠTVA. =
111 ■ 11 ■ i, 11 • •, 11 i
m	g
Stavbeno, pohištveno in sobno
pleskarstvo i» ličarstvo
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16.
Cene nizke. Barva pristna. Izvršitev točna.
AMOL BENCIN
za pogon automobila, motora, motornih vršacih strojeva, motornih mlinova i. t. d. prodaje na veliko
„Herkules“ k. d.
Zagreb, liica 65. Telefon 23-88.
v--------------------J
Lastni modni atelje.
Naročila rešuje z obratno pošto tvrdka
SCHWAB & BIZJAK
Prva jugoslovanska razpošiljalnica
= Prej A. Kunc. Pod narodno kavarno.* =
Ljubljana, Dvorni trg štev. 3.
Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk.
Janko Pogačar, Ljubljana.
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg štev. 25.
Generalna reprezentanca
za kraljestvo SHS