Barbara L. Fisher anä Beba L. Keete: Kraljestvo guru/a.,. ß^J Barbara L, Fisher and Reba L, Keele^^ Nedavno je v ne preveč oddaljeni vasi živel fant, ki mu je bilo ime Kal. Bil je močan in pustolovski in bolj kot vsega na svetu si je želel razumeti skrivnosti gora, ki so obkrožale vas. Čutil je, da bi s tem bolje razumel sebe, postal bolj discipliniran in spreten, da bi pomagal ubogim vaščanom. Po vaški legendi so si guruji naredili domove v visokih slonokoščenih stol- pih gora na temelju popolnega poznavanja gora. Ti guruji so pomagaU drugim spoznavati gore. Kal si je želel postati vajenec enega od gurujev. Zanj je bil velik tisti dan, ko so mu vaški starešine dovolih oditi na pot proti goram. Iz vasi je lahko videl vsaj štiri gorske vrhove. Po ljudski modrosti je na vsakem vrhu živel guru, s katerega pomočjo bi lahko vajenec zase- del enega nižjih mest na gori; če pa bi bil posebno moder, bi našel svoj lastni vrh na pogorju. Vsak od gurujev je užival ugled zaradi velikih spo- sobnosti, modrosti, razumevanja, skladnosti in nezmotljivosti. Kal si je želel teh lastnosti, le vedel ni, kako izbrati guruja, ki bi mu dal vse, kar si je želel. Končno se je zaradi podnebja odločil za goro, ki v vasi ni bila Prevedla in priredila Meta Kramar po izvirnem članku, objavljenem v Family Therapy, 8 (2), 129-134. Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 3 65-3 6 9 znana; imela je široko vznožje in pečine, ki so se strmo dvigale v varlji- vo modro nebo. Kakor je Kal domneval, je bilo podnebje na gori toplo in sončno. Sre- čal je guruja, čigar imena ni mogel nikoli odgonetiti. Ko mu je povedal, da je prišel po modrost in spretnosti, s katerimi hoče pomagati trpečim, je guru izkušeno pokimal. Ro je Kal vprašal, kako naj si to znanje pridobi, mu je guru odvrnil: »Raj pa sam misliš o tem, kako si boš pridobil potreb- no znanje?« Ral je ugibal, ali bo ljudem pomagal s tem, da jih bo imel rad, ali da bi jim služil kot vzor za posnemanje, ali pa, da bi ugotovil, zakaj tako trpijo. Guru mu je zatrdil le, da je prepričan, da bo Ral sam našel odgovor na svoje vprašanje. Čez čas je Ral prosil guruja, naj oceni njegov napredek, da bi vedel, če se uči tistega, česar se mora naučiti. Žal je bil guru preveč zaposlen, da bi mu odgovoril in Ral ni več zbral poguma, da bi ga vprašal še enkrat. Ne- kega dne se je pojavil guru v trenutku, ko je Ral pomagal vrtnarju pri od- ločanju, katere rasthne naj bi nasadil v svojem vrtu. Kal je bil ob obisku nekoliko prestrašen in vznesen. Čakal je na gurujevo oceno, da bi izve- del, kaj je naredil narobe, saj se je še predobro zavedal svoje nespretnos- ti. Guru pa je ob odhodu le omenil, kako ga veseh spretnost, ki jo je pri tem fant pokazal; in da mu bo kontemplacija gotovo pokazala, kaj naj bi še izboljšal. Da bi hitreje napredoval, je Kal prosil guruja, аИ bi ga lahko opazoval pri poučevanju. Guru se je strinjal, da je to dobra zamisel, vendar ni Rala nikoli povabil k pouku. Dnevi so minevali in Ral se je naučil veliko tako, da je sam odgovarjal na svoja vprašanja. Motilo pa ga je, da njegovega napredovanja nihče ni ocenil in da ni imel priložnosti opazovati guruja in njegovih učencev pri delu. Pomislil je, da mogoče toplo in sončno ozračje le ni dobra osnova za izbor guruja. Povedal je guruju, da se je sicer marsičesa naučil, da pa se še ne poču- ti zmožnega vrniti se v vas in učiti vaščane. Vprašal ga je, ah je tudi on kdaj tako čutil. Guru mu je odgovoril, da ne. Tudi pri izbiri novega guruja mu ni hotel pomagati, čeprav ga je fant prosil za nasvet. Rekel mu je le, naj sledi svojemu srcu. Ro se je Ral spuščal z gore, je srečeval številne vajence. Mnogi so z občudovanjem govorili o guruju, ki je živel na sosednjem vrhu. Menda je sprejel in učil tudi take vajence, ki jim nihče ni pripisoval, da bi bili zmožni učenja. Ral se je tako odločil, da bo splezal na ta vrh ne glede na stalno Barbara L. Fisher and Reba L. Keele; Kraljestvo guruja... ß^J grozeče nevihte ter temno in grmeče nebo. Tam je srečal povsod pričujo- čega guruja, J. L. Galeba (ki so ga ljubkovalno poimenovah Ptič). Kal mu je povedal, po kaj je prišel, in Ptič mu je rekel: »Prišel si na pravo mesto. Tu je vir spretnosti in modrosti in vse to ti je vedno na vo- ljo.« Kal mu je rekel, da bi ga rad marsikaj vprašal. Ptič pa mu je odgovo- ril: »Dragi fant, to ni najbolj učinkovit način učenja. Dolgoletne izkušnje so me naučile, da mora učenec poslušati učitelje, posebno mene in tiste, ki ti jih bom jaz pokazal«. Kal je ugovarjal, da se je bil učil s postavlja- njem vprašanj. Ptič pa vztrajal, da se mora odučiti teh neučinkovitih me- tod. Ko Kal še ni odnehal, je Ptič zaključil pogovor z besedami: »Za zdaj je v redu, da še nisi dojel pomena mojih besed. Mlad si še in marsičesa se moraš še naučiti od mene. Čas in jaz te bova naučila te modrosti«. Tako so tekli dnevi pri Ptiču. Kal je skrbno poslušal, kar mu je povedal guru, in poskušal vsrkati čim več. Nič več si ni drznil izpraševati očitno izkušenega guruja, da ne bi bil videti naiven in nespameten. Poleg tega je videl, kako so se osmešili drugi vajenci s postavljanjem vprašanj vodi- telju. Končno je guru povedal Kalu, da je prišel čas za odhod v dohno. Re- kel mu je: »Marsičesa, kar potrebuješ, si se naučil. Zdaj moraš predvsem postati bolj samozavesten, da bi dosegel, kar hočeš. Dokler ne boš prevzel odgovornosti za svoje življenje, te bodo drugi nadzirah,« Kal se je na hitro poslovil. Počutil se je obogatenega, a tudi zmedenega. Na poti v dolino se je odločil, da bo postal bolj samozavesten. Marsiče- sa se je naučil na dveh vrhovih, vendar se še vedno ni počutil dovolj uspo- sobljenega, da se vrne v dohno. Pospešil je korak proti tretjemu vrhu. Tretji guru, dr. Madež, je živel na gori z naglo spreminjajočim se vre- menom. Ko se je nenadna nevihta ravno zazdela neizbežna, je sonce po- slalo svoje tople žarke na zemljo. Kal se je želel veliko naučiti od tega guruja. Vzel si je tudi k srcu Ptičeve napotke in je postal bolj pogumen v prevzemanju odgovornosti za svoje življenje. Ugotovil je, da v omejenem času, ki ga preživi z gurujem, lahko zastavlja vprašanja, če jih le dovolj skrbno obhkuje in dokler poudarja pozitivne vidike tega, kar vidi okrog sebe. Ker je čutil, da njegovo učenje napreduje prepočasi, je pristopil k dr. Madežu. Povedal mu je, da si žeU več supervizije pri svojem delu s pre- bivalci na gori. Guru mu je odgovoril, da se ne čuti odgovornega za to, če Kal ni prej prosil za več supervizije. Seveda mora delati z mnogimi vajen- ci, zato ne more biti vedno na voljo, kadar si katerikoh od njih tega zažeh. Socialna pedagogika, 2 000 vol. 4, št. 3, str. ) 3 65-3 6 9 Kal je pristavil, ali lahko zdaj prosi za več supervizije. Guru je menil, da se mu Kal še ne zdi dovolj vešč za to, da bi se mu posvečal. Raje naj se najprej obrne na katerega od njegovih bolj izkušenih vajencev, ki mu bo povedal, kdaj bo pripravljen za delo ob njem. Kal je priznal, da se počuti nekoliko odrinjenega; občutek ima, da se ga hoče guru znebiti. Dr. Madež je izjavil, da sam ni nič bolj odgovoren za Kalovo negotovost v odnosu do njega, kot je odgovoren za njegovo negotovost, ko ga je prosil za supervi- zijo. Vendar se Kal ni dal ugnati. Rekel je, da se čuti oviranega, ker se mu zdi, da je vse manj časa z gurujem. Poočital mu je, da je tega dne zamudil njuno srečanje za pol ure. Dr. Madež mu je pojasnil, da ga je nek drugi vajenec predolgo zadržal. Kal je vztrajal, da ne bi bil tako razburjen, če ne bi guru zamudil tudi vseh treh zadnjih scans. Dr. Madež je odvrnil: »Raj je v tebi. Kal, kar ustvarja tako jezo, kadar ne dobiš, kar bi rad?« Kal: »Opro- stite, dr. Madež, mishm, da ni z menoj nič narobe, če me vznemirjajo va- še zamude in če si želim od vas več supervizije.« Nato je guru zaključil, da s Kalom ne bo mogel več delati, če bo ta nadaljeval s svojim obramb- nim vedenjem. In ko je hotel Kal še nekaj ugovarjati, ga je odpustil z be- sedami: »Zdaj si čisto iz sebe. Rabiš nekaj časa, da se malo ohladiš in raz- mishš o tem, kar sem ti rekel. Z delom bova nadaljevala, ko boš bolj razu- men in ko boš razumel svojo odgovornost pri tem. Zbogom.« Kal je zapustil guruja zmeden in jezen, vendar si je vzel k srcu njegov opomin, naj preučuje svoje vedenje. Še vedno se ni počutil usposobljene- ga za to, kar so vaščani pričakovah od njega. Čas se mu je sicer iztekal in vedel je, da se bo kmalu moral vrniti, pa če se bo počutil pripravljenega ah ne. Morda mu bo četrti vrh nudil nekaj dodatne pomoči аИ pa vsaj sa- mozavesti, ki jo je iskal. Ko se je začel vzpenjati na goro, je srečal tujca, kar ni bilo neobičajno, kajti mnogo vajencev je plezalo na vrh. Predstavil se mu je in tujec je predlagal, da lahko združita sile, ko že plezata na isto goro. Tujcu je bila gora domača, zato je lahko pomagal pri plezanju. Kal mu je bil hvaležen za družbo po svojem dolgem osamljenem romanju in kmalu je spoznal, da v njegovi družbi uživa. Večinoma je tujec utiral pot, včasih pa sta hodi- la in se pogovarjala z ramo ob rami. Tujec je večkrat pokazal, kako se lo- titi plezanja na težavnem terenu, vendar Kal nikoh ni čutil, da ga sopot- nik podcenjuje ah spravlja v zadrego pri učenju. Očitno je bilo, da tujec goro bolje pozna od njega, zato mu je lahko dal potrebne informacije o Barbara L. Fisher and Reba L. Keele; Kraljestvo guruja... j^Ç gori in 0 opaženih Ralovih spretnostih pri plezanju nanjo. Pomagal mu je spoznati njegove trdne in šibke točke. Prisluhnil je tudi Ralovim zamis- lim in jih včasih uporabil. Enkrat, ko sta se znašla na težavnem odseku, je tujec rekel Ralu: »Ta predel lahko preplezaš, ker si dobro pripravljen in si dovolj spreten. Moja kolena so šibka, zato bom napravil ovinek; srečava se na naslednjem po- čivališču.« Ral je bil vesel, da ga je plezalec opogumil narediti nekaj, če- sar sam ne bi zmogel. Drugič se je tujec ranil na ostri skah in zdelo se je, da ga je bolečina potrla. Ral mu je hitel pomagat s svojo zalogo za prvo pomoč, kar pa je tujec zavrnil, češ da bo to prvo pomoč mogoče sam po- treboval. Tako je zase poskrbel kar sam. Izlet na goro je bil prijeten. Ral je ugotovil, da si žeh, da se ne bi nik- dar končal. Spoznal je, da se je od svojega tovariša naučil marsikaj, česar se prej ni imel možnosti naučiti. Ni obvladal le mnogih spretnosti, ampak se je naučil tudi mnogih skrivnosti gore, kar mu bo prišlo prav, ko bo po- magal vaščanom. Spraševal se je, ali bi ga mogel katerikoli guru sploh kdaj naučiti toliko, kot ga je naučil ta sopotnik. Čisto pod vrhom, v vzdušju, zelo podobnem tistemu v dolini, je stal skromen dom. Ral je domneval, da mora biti to gurujevo bivališče, saj dru- gega ni bilo videti. Obrnil se je k svojemu tovarišu, da bi ga vprašal, koh- ko ve o guruju, dr. Benjaminu Veščaku, in ni bil posebno presenečen, ko mu je njegov sopotnik odprl vrata in ga povabil noter z besedami: »Jaz sem Veščak. Le vstopi!« Prevod strokovnega članka.