Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. ? administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^fttev. 69. V Ljubljani, v soboto 27. marca 1886. Letnik XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 26. marca. Proračun notranjega ministerstva. Državni zbor pričel je danes razpravo o proračunu ministerstva notranjih zadev. Precej pri centralnem vodstvu se je oglasila cela kopica govornikov, večidel ostrejšega kopita, proti, in le dva Kaizl in Heinrich za odsekove predloge. Prvi dobil je besedo glasoviti Strache, vodja radikalne nemške stranke na Ceskem, ki je pa tako mlatil po ministerskem predsedniku, cesarskem namestniku na Ceskem iu Moravskem, da ga je moral predsednik dvakrat posvariti in k zmernosti opominjati. Ker pa to ni nič pomagalo, mu je naposled besedo vzel, kar je zbudilo na levici velik vihar. Ropot je postal čedalje huji, ko so začeli poslanci na desnici klicati, da naj dajo mir, da se tako ravnanje spodobi v krčmo ne pa v zbornico itd. Le počasi se je šunder zopet polegel in je poslanec Kaizl priporočal boljše izobraževanje uradnikov, ker se število novih postav vedno narašča. Za njim je pričel govoriti poslanec Pernstorf-fer, tudi pristaš ostreje stranke, ki je v jako obširnem govoru napadal ministerskega predsednika in ministerstvo. Cepec, s kterim je mlatil po grofu Taaffeju, bil je tako surov, tako robat in kosmat, da si še Knotz ni upal tako močno ali pa še huje vdrihati in da se je dal raje zopet zbrisati. Razun ministerskega predsednika napadal je Pernstorffer jako neotesano tudi češkega poslanca Gregrja in ga imenoval največega komedijanta med češkimi poslanci. Predsedoval je med njegovim govorom drugi podpredsednik, levičar Chlumecky, kteremu seje pa vendar to zdelo dovolj hudo, da je govornika posvaril in k redu poklical. Za njim je govoril ministerski predsednik grof Taaffe, ter odločno zavračal nasprotne govornike. Potegnil se je za napadena namestnika, in dokazoval, da je vlada prav storila, ko je dovolila češko šolsko društvo, prepovedala pa staro-katoliško družbo. Dasiravno je državna sodnija razsodila, da je ta družba zgolj verska družba, sodi vlada še sedaj, da je staro-katoliška družba politična družba, ker ima med svojimi udi razun staro-katolikov tudi katoličane, žide, protestante in celo brezverce (konfesionslose). Kako pa more društvo brezvercev imeti namen pospeševati verske namene? (Dobro, dobro!) Tudi očitanje, kakor da bi bil kedaj v zvezi z Nemina-rom, ki se je danes ponavljalo, je enako odločno odbijal in strmečim levičarjem povedal, da je bil svojim ljudem prepovedal spušati Neminara k njemu in celo nektere izmed poslancev svaril, da naj se ž njim ne spuščajo v nobene zveze in kupčije, ker je velik slepar. (Veselost! Čujte, čujte, kakšna je bila ta zveza!) Tudi zoper to je ministerski predsednik protestiral, da bi vlada zlorabila delavce, in da bi bilo vse le hinavščina, kar je zanje storila. Sploh je ministerski predsednik danes govoril jako jasno, odločno in dobro, kakor še malo kedaj. Za ministrom je govoril poslanec Heinrich, in med jako živahno pohvalo zavračal tirjatve in prenapetosti nemške stranke, ter kazal, kako opravičene so zahteve naroda češkega. Poslanec Heinrich je rodom Nemec, levičarji ga imajo za odpadnika , ker zmirom priporoča spravo s Cehi; ali videlo se je, da se Heinrichovi nazori čedalje bolj širijo med pametnimi Nemci; poslanci z desnice so jako pazljivo poslušali Heinrichov govor in mu pri mnogih prilikah dobro klicali, levičarji pa so hoteli s tem pokazati svojo nevoljo in mržnjo nad Hein-richom, da so jo med njegovim govorom potegnili iz zbornice. Le malo jih je ostalo v dvorani, ki so pa govornika mirno in pazljivo poslušali, polagoma pa so začeli nazaj prihajati še drugi in klopčič poslušalcev bil je čedalje veči in gosteji. Za njim je vpisanih še mnogo govornikov, kterih bo prišlo pa menda le še nekaj malega na vrsto, ker bode treba nasvetovati konec obravnave. Pri raznih oddelkih letnega proračuna vpisanih je vsega skupaj skoraj 300 govornikov, kterih bo pa morda komaj polovica prišla k besedi, ker bi s proračunom do velike noči ne prišli do kraja, ko bi res tudi vsi poslanci govorili, ki so se oglasili. Govor g*, posl. Vošnjaka v budgetni debati v državnem zboru dne 20. marca 1.1. Odkar je sedanja vladna sistema, se že sedmi pot ljudsko zastopstvo posvetuje o troškovniku, oziroma ima privoliti, da sme davčna stiskalnica zopet močno pritiskati. Ako prevdarjam ravnokar minulo šestletno dobo postavodaje, moram spoznati, da so moji volilci le bolj obloženi z davki in da se prihodki zmanjšujejo. Kazati hočem le na povišan zemljiščni davek, na obdacanje petroleja, po drugi strani pa se nam kaže, kako zelo pada cena žitu, hmelju in živini itd. Pri takih okoliščinah mora zemljiški posestnik nategniti vse svoje moči, da zadosti zahtevam c. kr. denarstvenega zaklada in drugih avtonomnih korporacij, ako sploh hoče ubraniti, da ne pride njegovo posestvo na boben. Pri tej priliki ne smem opustiti ter moram posebe omeniti, da le slavna vlada, ki povsod po-vdarja svoja konservativna načela, dosihmal še ni nič kaj preveč ozirala na najvažniši stan v deželi, t. j. na kmetijski. Ozirajo se nanj, kakor na predmet, ki daje gotove davke, kar se tiče denarja in krvi, a ne skrbi se toliko, bode li mogel to odrajtovati. Edina pridobitev sedanje dobe, kar se tiče kmeta, je postava o liharstvu, ta varuje kmeta vsaj pred najhujšem oderuštvom kapitala. Imenitno vprašanje, kako dobiti na posodo denarja na zemljišča, po ceni bolj primerni, da bi to prišlo v pravo razmerje z zemljiško rento, ki sedaj nese k večem 3 odstotke, pa sedaj vlada ni zadosti podpirala. Tudi, kar se tiče nasledstva po kmetih, moram kazati le na poskušnje, ki jih je vlada dosihmal storila, ne da bi bila to važno vprašanje dosihmal dognala. A kaj je nasledek temu, da to vprašanje do sedaj ni še rešeno? Nasledek je ta, da se kmetijsko srednje posestvo dan na dan bolj zgublja in da nastaja kmetijski proletarijat. Kmet se izganja od hiše, postane človek brez imetja (proletarijavec), ta proletarijat se bode združil z mestnim proletarijatom, kterega je tako dovolj, in mi stojimo pred pragom velikih nevarnih socijalnih prevratov. Kakor omenjeno, posestuik mora napeti vse moči, da se ohrani v gmotnem obziru, da ne propade, razen tega se mora pa Slovenec na spodnjem Štajarskem, Koroškem in v Istri bojevati še za narodni obstoj; ta jemlje najboljše moči in ubrani, da ne moremo v miru delati na gospodarstvenem polji. S tem pa peša ljudstvo, moč za davkoplače-vanje. In kdo je kriv temu? Rekel bi, v prvi vrsti osrednja vlada, ker ne skrbi za to, da bi se varovali Slovenci na spodnjem Štajarskem, isto tako na Koroškem in v Istri, v njih narodnih pravicah, kakor je to po državnih osnovnih postavah, marveč ona molče gleda, kako se morajo Slovenci za svoje narodne pravice poganjati tudi proti vladnim organom. Mislim, da ničesa ne pretiram, ako povdarjam, da so dandanes Slovenci na spodnjem Štajarskem, Koroškem in v Istriji siabejši, kakor so bili pod vlado Auersperg-Lasserjevo. Mi Slovenci na Štajarskem v vsi zadnji dobi državnega zbora, kljubu temu, da smo bili v tem slavnem zboru pri večini in smo povsod korektno ž njo glasovali, nismo v narodnem obziru prav n i č dosegli, in člen XIX. osnovnih postav je Slovencem dosihmal bil le mrtva črka. Naši volilci nam po pravici očitajo, da nas niso v državni zbor poslali le zato, da bi tukaj glasovali le za veči davke v denarjih in krvi, marveč, da bi se obistinila ravnopravnost jezika v šoli in uradu, ki jim po pravici in postavi gre. Gospdda moja! Kako pa je pri nas s to rav-nopravnostjo v šoli in v uradu ? Najvažnejše iz-obraževališče vsacega ljudstva je ljudska šola, o nje dobri in slabi napravi zavisi tako rekoč izobraženje vsega ljudstva in njega narodni obstoj. Poleg nravno-verske vzgoje naše mladine ima ljudska šola tudi nalog, podati mladini stvari v življenji najbolj potrebnih, tedaj v prvi vrsti: branje, pisanje in računstvo. Ta učni smoter ljudske šole se pa pri nas na spodnjem Štajarskem ne more doseči, ker učni jezik ni materni jezik otrokom, v protislovji s pe-dagogičnimi načeli, a izvolili so jim tuji jezik, nemški, in smoter ljudske šole jim je, da se le veliko nauče nemškega jezika. Kaj se doseže pri takem postopanji? No, da se otroci, izstopivši iz ljudske šole, ne nauče nemškega, a tudi v najvažnejših predmetih ljudske šole niso napredovali. Kljubu temu, da imajo o tej stvari pri ljudski šoli v slovenskih krajih najslabejše izkušnje, ostanejo vendar na merodajnem mestu pri načelu, in videti je, da imajo merodajavni krogi res namen, kratiti slovenskemu ljudstvu najpotrebnišo šolsko omiko, oziroma mu te ne privoščiti. Da je pa tako, kriva je v prvi vrsti vlada, kajti namestivši nepristranski deželni šolski svet, večino njega vendar-le vlada imenuje, bi se pri nas na Spodnjem Štajarkem odpravili najhujši nedostatki pri našem ljudskem šolstvu. (Daljo prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 27. marca. Notranje dežele. V državni postavi za novačenje se bode prej ko ne že letos jako imenitna sprememba vpeljala. Sedaj zadeva zdravega mladenča postavna vojaška dolžnost s 1. januvarjem tistega leta, v kterem spolni svoje 20. leto. To točko mislijo tako sprpmre-^ niti, da bode mladeneč vojaški dolžnosti še \jj •vržen s 1. januvarjem tistega leta, v kterem bode, spolnil svojo 21. leto. Toraj pojde vsak za celo leto kasneje na nabor. Vzrok temu so slabotni fantje v prvem razredu, kjer jih nikdar toliko ne nabero, kolikor bi jih nabrati imeli. Ta slabotnost kaže se sedaj v prvem, kazala se bo kmalo (se deloma res kaže) tudi že v drugem rodu in ima svoje korenine v šnopsu 1 Odkar se je v našem cesarstvu šnops prodajati jel, zginili so v mladem naraščaji tisti junaki, ki so svoje dni medvedove kučme nosili pri vojakih in so jim grenatirji rekli. Sedaj bi naša dežela ne spravila nobenega grenatirsbega batalijona skupaj, če se tudi na glavo postavi. Le poglejte jih, ki gredo po 19 in 20 let stari na nabor, kakošni junaki da so. Nekdanji pastirji bi se jim bili smejali! Ni čuda toraj. da se bodo jeli še le z 21. letom nabirati. V Zagreba so imeli v najnovejšem času v cerkvi sv. Katarine nemško pridigo, pri kteri so štirje pravoslavci javno demonstracijo napravili. Sodnija jih je zarad žalenja vere prijela in zaprla. Vsled tega izdali so njihovi tovariši in prijatelji poziv med slušatelji pravoslavne fakultete, v kterem jih pozivajo k pristopu v pravoslavno cerkev. No, še verskih zmešnjav se na Hrvaškem manjka, potem je sreča gotova! A zraven se pa tudi tii očitno kaže, kakošna je dandanes vseučiliška izgoja. Mladini je pač vera nekaj, za kar se dandanes še le v poslednji vrsti briga, in še tako ledenomrzlo, da pametnega človeka strah in groza spreletava. Pravoslavna cerkev na Hrvaškem je cerkev Srbov, kterih pa Hrvatje nič kaj bolje ne obrajtajo, kakor pri nas nemškutarje čislamo. Kljubu temu se govori, da je menda že 30 velikošolcev pravoslovcev podpisalo pismo, da prestopijo k pravoslavni cerkvi. Črnogorskega kneza pa mislijo naprositi, da jim bo za botra. Kaj naj Hrvaška pričakuje od ljudi, ki svoj največji zaklad, ki ga imajo po svojih stariših, svoje versko prepričanje tako lahkomišljeno in malomarno zavržejo in se druzega hočejo poprijeti, kakor se odloži in zameni zimska suknja z letensko. Se je li od takih ljudi nadjati vspešnega delovanja za domovino, ako sami tako ostentativno pokažejo, da nimajo značaja? Kako le bi se jim zaupalo častno mesto v narodnem življenji, če so dokazali, da niso stanoviti v glavni točki, ki mora vsakemu pametnemu človeku v prvi vrsti biti imenitna in važna? Tudi pri teh mladičih se bo pokazalo, da izdajalec vere postane prej ali poznej izdajalec narodni pravic! Kdo je vse to zakrivil? Dandanašnje učilišne in druge šole. Kdo pa je te zakrivil, naj si vsakdo sam odgovarja. V ogerskem državnem zboru se vrši debata o prenaredbi municipalne postave (uprave po mestih in županijah) že tretji teden. Ogrom gre pri ti postavi pred vsem za to, da bi se madjarska preoblada nad drugimi narodi še bolj očvrstila. Ru-munski poslanec Babeš se je oglasil, ter je rekel, naj bi županije tudi razširjale omiko, a omika ni le v tem, da bi se razširjal madjarski jezik. A dobro jo je skupil, kakor prej pri budgetni debati, začeli so se glasiti madjarski šovinisti ter so protestirali zoper to, da bi ogerska država tudi kaj storila za nemadjarske narode. Posebno pa se je odlikoval dr. Lang, ki je tajil, da bi ogerska država dolžna bila skrbeti za šole drugim narodnostim. Nemadjarov je 44 odstotkov. Za madjarske kulturne zavode daje vsa država, druge narodnosti naj si pa šole sami napravijo, ako jih hočejo imeti. — To je posledica temu, ako se kak jezik razglasi »državnim". Ni čuda toraj, da se onstran Litave vsi prijatelji „ljudskih pravic", a tudi taki, ki imajo še krščansko ljubezen do bližnjega tolikanj upirajo »državnemu jeziku". Po deželah onstran Litave imamo živ dokaz, kam vodi hegemonija jezika, za kar se pri nas tako živo poganjajo. Tnanje države. Kar so telegrami o Grški pripovedovali, da namerava, to se je zgodilo. Včeraj prinesla je brzojavna žica novico, da se je v Atenah izdal dekret, ki sklicuje zopet dva rezervna razreda v orožje. Kaj bodo s temi, ki jih bo blizo 20.000 mož, začeli, svet še ugiba, ker jim že za druge vojake, kolikor so jih do sedaj v orožji imeli, spretnih in zvedenih častnikov in podčastnikov manjka. Število prvih kakor drugih nikjer ne dosega predpisanega števila pri oboroženih polkih. Glede na vse to, človek pri zdravi pameti res ne ve, ali so Grkom zopet Leonidovi časi napočili, ali pa se jim je — v glavi nekaj pokvarilo. Ti ljudje hočejo na vsak način boj. Balkan se je razorožil razun Grkov, ki o tem ne le nič slišati nočejo, temveč se vedno prav pridno oborožujejo. Da Turčija tega ne more malomarno gledati, je sicer razumljivo, vendar pa čudež, da se je zdramila iz svoje letargije. Sultan sam dvignil se je in je pomorskemu in vojnemu ministru ukazal, da naj se na najvažnejše dogodke pripravita. »Vojska bo! Grk tiči do ušes oborožen, Bolgar se protivi moj hlapec postati. Mohamed in prava vera! pripravita se, sicer smo zgubljeni!" Ob enem vprašal jo pa sultan tudi finančnega ministra, če ima kaj potrebnega v denarnici. Ko je ta žalostno z glavo prikimal, (Turek prikima, kedar zanikava) rekel je sultan, da naj na posodo vzame. »Kje pa? vpraša začudeni finančni minister. Saj je ni žive duše, ki bi nam še kaj zaupala." »Nič ne de, pravi sultan, bomo pa sami toliko skupaj zložili, kar bo treba za prvo silo. T resorne liste bomo izdali, ki bodo po 6% obresti nosili in se bodo ob enem s 4% amortizovali. Vsak, kdor v Mohameda veruje, moral jih bo kupovati." In pri tem je tudi res ostalo. Turčija izda novo narodno posojilo, Grki in Bolgari pa nože brusijo. Kaj naj pričakujemo? Čudno, da temu malemu kraljiču vse velesile ne morejo ukazati: »Stoj!" Tii se bode tako dolgo zraven smodnika z ognjem igralo, dokler bode iskrica odskočila ter smodnik vnela in kaj potem? Gotovo ga ni, da bi mogel vedeti, kaj bode sledilo. Rusijo Rusom, to je najnovejše geslo, kterega se je na Ruskem poprijela tako zvana ruska strairika, ktera vsega dobrega le iz lastne ruske moči pričakttfe. Na Ruskem se je osnovala nova stranka, »ruska stranka" imenovana. Nastala je iz dveh prej obstoječih strank, iz »slovanske" in iz »zapad-nikov", ki so se nehali med seboj napadati in so se na podlagi kompromisa združili in le-ta zahteva Rusijo za Ruse. Ce bi nazori te stranke obveljali, potem se Rusija ne bo nič več brigala za ostale Slovane, če tudi so njeui naravni prijatelji in zavezniki; če tudi so Slovani moč, ktera se še le razvija in je bo vsak dan več. Rusija pa po nazorih te stranke, ne sme nikdar pozabiti, da to kar je, je postala iz lastne moči. Rusija se bode brez podpore zapadnih Slovanov lahko še dalje razvijala. Gledč na to, pravi ruska stranka, bode pač bolje, če se bo Rusija kolikor bo le moč, odtegnila drugim slovanskim pokrajinam ; ona ne sme pri svojem postopanji nika-kega tujega vpliva trpeti in si ue sme svoje naloge otežiti z zadevami, ktere bi jej pač veliko žrtev, pa nikakih koristi ne donašale. Tem nazorom ustavljajo se pa listi nasprotnih strank, rekoč, da kdor tako misli, ta ni več Slovan, ta je že Bismarku zapisan in zanj dela. Prepir v ruskem taboru je prav silen in kakor se kaže, ga še ne bo kmalo konec. Na Balkami je položaj od dne do dne bolj kritičen. O miru, ki se je v začetku tega meseca v Bukareštu sklenil, trdili so že takoj v začetku, da ni kdo ve kaj vreden. Da bode pa tako piškav, si pa menda tudi ni nihče domišljeval. Niti toliko moči ni v njem, da bi se bolgarsko-ruska zadeva v red spravila. Previdnost, s ktero knez Aleksander tukaj postopa, je že od sile, če tudi mu je ne moremo zameriti. Knez namreč dobro ve, da mu Rusija ni naklonjena in ravno tako tudi nič kaj posebno tista stranka ne, ktera se Rusije še vedno za kožuh drži. Ravno ta stranka, kteri na čelu je Cankov, čestitala je letos ruskemu caru ob priliki obletnice zasedanja prestola. Car jim je na to odgovoril po svojem diplomatskem agentu v Sofiji, da se omenjenim 46 meščanom, ki so čestitko nanj podpisali, prav srčno zahvaljenje za izraz sočutja, in jih zagotovlja, da tudi v njegovih prsih ni še izmrla očetovska ljubezen do bolgarskega naroda, kteri ima ravno sedaj toliko opraviti z zunanjimi in notranjimi sovražniki. Naj le vsem na kljub Bolgari Rusiji zvesti ostanejo, pa bo vse dobro. Da je ta telegram kneza iznenadil, je pač razumljivo in prej ko ne tudi povod, da se tako odločno brani le za pet let rumelijski guverner postati. Ob enem obrnil je pa tudi politični stranki Cankovi vso svojo pozornost, ker vidi, da če ktera, bo ta tista, ki mu bo danes ali jutri tla spodkopala. Zato je dal vse njene kolovodje poloviti in zapreti. Edini Cankov še prost hodi, to pa zato, ker nad njim čuje mogočna roka ruskega zastopnika v Bolgariji. Listi, na Bolgarskem izhajajoči so se vstavili, edino le oni Karavelove barve še izhajajo. Sploh je med bolgarskim in grškim kljubovanjem nasproti celi Evropi neka zveza, ki bo morda v kratkem že pravo podobo dobila. Vrednik uaprednjaškega lista »Bataille" (vojska) izdal je v Ltittichu sledečo proklamacijo na delavce: »Delavci, ki od glada umirajo, imajo pač pravico kruha zahtevati. Da človek ne umrje lakote, to je njegova pravica, ki jo že na svet s seboj prinese. Kdor pa to, kar mu je za življenje potrebno, s tem zahteva, da okna razbija in tuje blago krade, ta je tepec, ta je blazen! Delavci, someščani ! Opominjamo vas k treznosti in zmernosti. Beda je vas zapeljala, da ste nastopili pot silovitosti. Ta vam pa ne bo prav nič koristila, pač pa bi vaši izgredi radikalcem mnogo škodovali. (Tudi tukaj so radikalci za rogovileži skriti!) In vendar so zahteve radikalne stranke vseskozi poštene in opravičene. Bodite toraj trezni in pravični! Povrnite se k miru in postavnosti. Porabite ustavno prostost, nikar pa je ne zlorabite. Zloraba prostosti prinesla bi vam le revščino in nesrečo v vaše družine. Vaše žene in vaši otroci kličejo vas domu! Le potrpite, saj kmalo boljši časi nastopijo!" — Novejših izgredov ni. Opombe vredna zdi se nam pa vendar le novica, da je po Belgiji v delavskih krogih vse kviško in vse na prevrat meri. Vse to je najnovejši sad framasonskega rovanja. Izvirni dopisi. S Št. Urške gore, 22. marca. Juhe! Prikazale so se dišeče vijolice (Viola odorata) in nunke ali spomladni žefran (Crocus vernus), ki ste obe ti cvetlici zanesljivi oznanovalki ljube spomladi. V obilnem številu se pa tudi bujno razcvetajo: bele in zelene kurice (Helleborus niger et viridis), spomladni je-gelčki (Primula veris vel acaulis), žanjevec (Požgala Chamaebuxus), jeternik (Anemone hepatica, vel Hepatica triloba), rigelci ali male marjetice (Bellis perennis) in njivski jetičnik (Veronica agrestis). Po vitkih šibicah raznih vrb je videti že mnogo mačic, koje se bodo zdaj razcvetale, in abrenki na leski (CoryIus Avellana) že tu in tam prts&. Veselo se zi bij e v čistem zraku rumenokrilati metulček Colias Rhamni po imenu, preletovaje od cvetke do cvetke ter srkaje si sladčice iz medenih cvetnih posodic. Tudi poljski muren (Grylus campestris) se je prebudil iz dolgega zimskega spanja ter o jasnih in gorkih dnevih potuhnjeno čepi pred luknjico svojo, ogrevaje se v dobrodejnih solnčnih žarkih; enako lahko opazuješ brzonogo arsejco ali martinčeka (La-certa agilis) ali sem in tje švigati, ali pa na kakem ogretem kamnu leno ležati. In po drevji okrog pohištev kako veselo gričevanje došlih ščinkovcev (Frin-gilla coelebs) se ti razlega ves božji dan, in kako razveselivno ti donijo na uho iz bližnje lože zvočni glasovi rumenokljuna kosa (Turdus merula) in erja-vega cikovta (Turdus musicus), popevača raznih popevk ! Vse to budi v nas opravičeno nado, da letošnja trmasta zima jela je pojemati, in bo, ako ljubi Bog z vremenom kako drugače ne zasuče, rada ali ne rada se morala umakniti prijetni spomladi. Je pa tudi že skrajni čas. Hudomušni sušeč, v kojem ljudje navadno sejejo jara žita in sad^ krompir, bliža se koncu. V gospodarskih poslopjih se je jelo v obziru krme občutljivo jasniti. Skoraj vse že tožari o pri-manjkovanji krme, ko je kmalo za dragi denar ne bo mogoče dobiti. Toraj vse zdihuje po zelen ji, da bi mogli pognati gladno živino ali vun pod milo nebo, kjer naj bi kaj vgriznila, ali pa jo doma nekoliko tešiti s kozlanjem. Naj bo opomnjeno, da t naši gorjanci imenujejo kozlanje zeleno bukovo, pa tudi drugo od živine jedljivo listje, ktero oni ali osmučejo ali pa s srpom in drugim orodjem v malih koscih odrežejo vejam in tako živini pokladajo, kar — seveda — ji ne tekne posebno dobro, ker po mladim zelenji le prehitro drisko dobi. A kaj se če? Sila kola lomi, pravi pregovor. Iz Loškega potoka, 24. marca. Kakor sem Vam bil obljubil v svojem dopisu od dne 13. t. m., v kterem pa ste, gospod vrednik, ker Vam ni znauo bilo kteri list sem hotel za ušesa nekoliko prijeti s svojim sarkazmom, ker je krivično sramotil naš kraj, s svojimi neusmiljenimi škarjami ravno glavo odstrigli, *) sporočiti izid volitve naše podružnice sv. Cirila in Metoda, rešim danes dano besedo. Da se zavedamo in da nismo ravno zadnji v omiki, spričuje dovolj jasno najnovejša hčerka matere družbe sv. Cirila in Metoda, ki je pri nas včeraj, 23. t. m., ob 3. uii popoludne kot krepko dete za gledala beli dan. Na povabilo g. župnika zbralo se je včeraj na Tabru lepo število zavednih Potoških možakov k ustanovnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda. Da ni bil ravno delavnik, gotovo bi bili prišli malo da ne vsi dosedaj upisani udje k temu zboru. Ob določeni uri otvori toraj s primernim nagovorom g. župnik sejo ustanovnega zbora. Glasovalo se je po listkih, kterih je bilo oddanih 28. Voljeni so bili naslednji gg. v podružnični odbor: Anton Zgur, župnik, za predsednika; Franc Kadunc, farni oskrbnik iz Drage, za podpredsednika; Josip Bartolj, trgovec, za tajnika; Janez Gregorič, posestnik, je voljen kot blagajnik; Hinko Lunaček in Dominik Lovšin pa kot namestnika. Šteje pa že koj pri ustanovitvi naša najnovejša poddružnica sv. Cirila in Metoda 3 usta-novnike, 57 udov in 81 podpornikov. Vidite toraj, da nam ni bilo treba medvedov zbobnati skupaj do potrebnega števila udov za ustanovitev podružnice naše. Ker se naše ljudstvo, ne izvzemši ženskega spola, jako zanima za to društvo, nadejamo se, da bomo dobili že doma še dovolj udov, posebno pa dosti podpornikov. In kedar bodo še naši mejaši Dragarci dali svoje število, ali nas ne bo res legijon boriteljev proti skupnemu sovražniku prusaškega »Schulve-rein-a"? Na svidenje! Z Goriškega, 23. marca. Narodna avtomija je program Slovencev, tako uči v »Slovencu" g. Fr. Podgornik. Marsikteri bo oporekal taki omejitvi našega političnega hrepenenja. Obstanek našega naroda je le potem zagotovljen, ako se združi v eno celoto. Ali pa imamo upanje v zedinenje vseh Slovencev v avtomno Slovenijo? Pač malo! Niti državni zbor, niti deželni zbori štajarski, koroški in goriški niso nagnjeni v to dovoliti. Že po svoji *) A zakaj niste povedali vsaj vrcdništvu Vaših okoliščin in razmer? Brez tega jo bilo to čudno brati ter med svet pošiljati. sestavi (bi rekel, naravi) se bodo temu protivili. Dovolili bi le prisiljeni. Vprašanje pa nastane, na kteri podlagi bi najpriličneje prišli Slovenci do edinosti v zahtevanji narodne avtonomije in bi smeli nadejati se uslišanja pred cesarskim prestolom? Na kteri podlagi bi smeli pričakovati pomoči od naših bratov avstrijskih Slovanov, posebno pa konservativnih Nemcev (kaj z nami nameravajo liberalni Nemci, že vemo) in bi imeli trdno zidati našo složnost slovenskih kmetov, ki so ogromna večina našega naroda, na konservativni ali liberalni? Vsak pravilno misleč človek je prisiljen spoznati, da le na konservativni podlagi. Ko bi se trdno zedinili vsi Slovenci okoli zastave, na kteri stoji pisano načelo konservativnih Nemcev, velike večine Čehov, Poljakov in lastnega naroda slovenskega: „Vse za vero, dom, cesarja", potem bi zamogli pribojevati si po postavni poti narodno avtonomijo, drugače nikoli! A kako daleč nam je še do take edinosti. Narod je ves zbegan po razdirajočem liberalizmu, kterega nam bolj in bolj vsiluje časnikarstvo in naša inte-ligencija. Konservativni voditelji naroda še vse premalo posnemajo velikodušnost, srčnost in edinost voditeljev drugih narodov. Dokler se bo pa narod begal z brezvernim liberalizmom, je vse zastonj. Naj reče kdo kar hoče, gotovo resnica je in ostane, da liberalci (nemški ali slovenski, je isto) so Slovencem največi sovražniki, ki sejejo med pšenico ljuliko, ki rodi strupeni, peklenski sad nesloge! Liberalci, tudi če bi ljudstvo kedaj za-se pridobili, imajo v Avstriji veliko manj upanja, kakor konservativci, priboriti narodu avtonomijo. Sicer pa liberalci našega ljudstva v celoto nikdar ne bodo mogli združiti! Ne govorim od zvestobe Slovencev proti katoliški cerkvi, niti od gorečnosti slovenske duhovščine (kar je liberalni žabi že zadosti trd lešnik), omeniti hočem le liberalizem že po svoji naravi, le zanikanje, k večemu kritikuje! Zabavljati, rovati, norčevati se, to znd liberalizem jako izvrstno; kaj stalnega zidati mu še ni bilo mogoče in mu nikoli ne bode mogoče. Katoliško cerkev sovraži iz dna srca. Kaj pa, da to taji, kakor kača noge; a naj se tudi potuhne, od časa do časa izbruhne svoj strup ter pokaže svojo lažnji-vost. Liberalizem je sicer že veliko načel proglasil za svoja, a vse je že sam sto in stokrat zatajil. Bratovstvo, prostot, enakost! Lepa načela, kaj ne? Le poglej, kako so prvi proglaševalci teh načel, Francozi, kakor najhujši trinogi divjali. Ne bom prazne slame mlatil z opisovanjem prostosti, enakosti nemških liberalcev. To je že znano vsakemu, ki je imel le količkaj dobre volje z mirnim duhom premišljevati zgodovino novejših časov. Liberalci morajo sami obsojevati tiste postave, ktere so po lastnih načelih delali. Sad je propad splošnega blagostanja, dušna in telesna revščina, anarhizem, nihilizem. To je naravno. Brez trdnih načel (takih liberalec nikoli nima) mora človek priti do tje, kjer sploh ni več načel, do nihilizma. Tam je popolnoma prost. Ne veruje ničesa, ne upa ničesa, ne ljubi nikogar, kakor k večem še svoj trebuh in žep svojega bližnjega. Krščanstvo pa nasproti je že marsiktero ljudstvo zedinilo iz lastnih moči, marsiktero mogočno državo vstanovilo po lastnih načelih. Krščanska načela so skušena v ognju tisočletnega boja. Iz teh starih, pa vendar vedno mladih načel še sedaj narodi srkajo moč, da ne obnemagajo v boju za narodni obstanek, kakor Irci, ki bodo prej ali poznej tudi zmagali. Tudi mi Slovenci, ako bi se enkrat zbrali vsi na trdnih tleh dejanskega, zavednega krščanstva, bi zamogli potem, kakor iz nepremagljive trdnjave vspešno boriti se za narodno prostost, za avtonomijo. Le po tej poti bi se nam spolnile naj-srčniše politične želje in gotovo ne v škodo Avstrije, ampak v njeni največi dobiček. Le živelj slovenski na podlagi edinosti in krščanstva se bo zamogel vspešno vstavljati lahonstvu; če ne proplavilo bode to pred, kakor si znabiti marsikdo misli, vso Istro, Tržaško in Goriško in potem je Primorje za Avstrijo zgubljeno. Ali čudno, da tega ne vidijo niti naši politi-karji, niti naši narodnjaki — psevdo-voditelji. Da, da, slepi voditelji, lažnjivi preroki so vsi liberalni časnikarji in vsi njih liberalni podpiratelji. »če pa slepec slepca vodi, padeta obedva v jamo." Kakor se tudi hinavsko prilizujejo in štulijo kot prijatelji ljudstva, so vendar njegovi zakleti sovražniki vsi taki nesrečni narodnjaki, ki hočejo ljudstvo le s slovenskim jezikom izvličati brez krščanske podlage. Vsaki naj opazuje liberalizem in njegov grenki sad — gotovo se bode lahko prepričal, da le v krščanstvu je značajnost, v značajnosti pa edinost in moč. Računsko poročilo za leto 1885 lokalnega odbora I. uradniškega društva Avstro-Ogerske monarhije v Ljubljani. Lokalni odbor I. uradniškega društva Avstro Ogerske monarhije — vzajemno zavarovalno društvo za življenje — razposlal je ravnokar svoje računsko poročilo za pretečeno leto 1885. Konci leta 1884 štela je tukajšnja skupina 402 uda. Med letom 1885 izstopilo jih je 18, vsled spremembe domicila stopili so v drugo skupino 4 udje in 9 jih je umrlo; pristopilo pa jih je 34, tako, da je imela skupina konec leta 1885 405 udov. Zavarovanje znašalo je konec leta 1884 329 pogodb za svoto 345.816 gld. Med letom 1885 narastlo je 53 pogodb za svoto 66.200 gld., tako, da je stanje kranjske skupine 382 pogodb za svoto 412.016 gld. Vrh tega obstoji zavarovalna renta za 87 gld. 40 kr. v eni pogodbi. Zraven tega podano je letno poročilo »hranilnega in posojilnega konsorcija" I. uradniškega društva Avstro-Ogerske monarhije v Ljubljani. Iz tega naslednje povzamemo: Konec 1. 1884 štel je konsorcij 216 udov z 18.853 gld. 44 kr. vplačanih deležev. Med letom 1885 dorastlo je 19 udov s svoto 3573 gld. 39 kr., odpadlo jih je 11 za svoto 1088 gld. 50 kr., toraj šteje konsorcij konec leta 1885 224 udov s kapitalom 21.338 gld. 33 kr. Konec leta 1884 ostalo je na posojilih 22.004 gld. 41 kr. Med letom 1885 razposodilo se je na novo 14.930 gld. Povrnilo se je posojil za 10.638 gld. 3 kr., tako, da ostane konec leta 1885 na posojilih 26.296 gld. 38 kr. Iz računa dobička in zgube sledeči rezultat povzamemo: Čisti dobiček je znašal 1491 gld. 78'/» kr. Ta se je na sledeči način razdelil: 1. za remuneracije 140 gld., 2. občnemu fondu centralnemu vodstvu 29 gld. 83 kr., 3. lastnemu rezervenemu fondu 129 gld. 43 kr. in 4. 6% dividenda vdeležencem hranilnega konsorcija znaša 1192 gld. 52'/3 kr. K temu podan je še alfabetičeu imenik vseh udov kranjske skupine I. uradniškega društva po stanji z dnem zadnjega februvarja 1886. Iz njega sprevidimo, kako se ravno intelegen-cija posebno rada pri I. uradniškem društvu zavaruje. Komur je sploh I. uradniško društvo poznano, na kako solidno podlago se njegovo delovauje naslanja, daje njegov prvi in edini smoter uradniški stan, njega vdove in sirote na vse mogoče načine podpirati, ta razume, da se vsak previdni uradnik pri njem zavaruje. I. uradniško društvo Avstro-Ogerske monarhije se je samo zarad tega 1. 1864 osnovalo, da zamore po geslu »viribus unitis" vsem uradnikom, naj si bodo ktere-koli baže, kteri se po njem zavarujejo, pomagati; kajti ono ni delniško društvo, da bi delničarji mastne dividende vlekli, kakor je pri druzih smoter vsega delovanja, ampak ves letni dobiček se deloma pridd rezervenemu fondu, ki znaša dandanes nad 6,000.000 gold., deloma pa za blagodejne namene porabi. Tako je le pretečeno leto nad 39.000 gld. najblažjim namenom darovalo. Ume se, da se vsak uradnik takega društva rad oklene; s tem mu je mogoče za-se, za svojo rodbino in pred nepričakovano smrtjo za svoje zaostale ali sorodnike skrbeti, obvarovan pa je tudi v vsakojaki nesreči pred nezgodo oderuhom v roke pasti; ker društvo kaj rado in brez visokih obresti svojim udom v takem slučaji posojuje. Žal, da je ravno pri naši p. n. častiti duhovščini na Kranjskem to društvo glede zavarovanja tako malo ali skoraj nič poznano. V občnem interesu želeti bi bilo, da bi se i ona bolj za to blagodejno društvo zanimala! A. L. Domače novice. (Škofu Josipu Strossmaj erju) sporočili so južno-slovanski državni poslanci telegrafično svoje čestitke za njegov god. Prevzvišeni vladika odgovoril je z naslednjim pismom , ki ga je poslal dalmatinskemu poslancu Pavlinoviču: Prečastni moj Gospodine i najmiliji prijatelju! Hvala liepa na čostitci: Bog i Vas i sve Vaše častne sudrugove preobilno blagoslovio, i svakom Vas svojom milosti u vele važuomu Vašemu polo- žaju obdario! Molim Vas liepo, da ovo svoj Vašoj brači izručiti dostojite se. Sa bratskom ljubavju ostajem Vara u ostalora vazda osobitira prijateljem in štovateljem 22-/3. 1886. Strossmayer. (Dr. vit. Miklošič.) »SI. Narod" je poizvedel iz zanesljivega vira, da je profesor dr. Fr. vitez Miklošič zdrav in čvrst v svoji službi. To nas jako veseli, in želimo le, da bi po ljudski prisloviei — kogar na smrt obsodijo — navadno še dolgo živi —, tudi vrli slovenski učenjak dobro delal še ranogaja leta! (Presvitli cesar) je poklonil 200 goldinarjev za napravo novega altarja v župnijski cerkvi v Štangi. (Slovensko gledališče.) Danes zvečer se bo v deželnem gledišči ponavljala igra »Robert in Bertram". Sodeloval bo tudi g. Meden. (Napravo nabrežja) od Hradeckijevega mostu pa do Souvanove hiše, kjer je nabrežje že narejeno, prevzel je za svoto 14.147 gld. 91 kr. podjetnik A. Lončarič iz Notranjskega in se bo že te dni delati začelo. Pogodba Loučariča veže, da mora nabrežje do jeseni gotovo biti. Kedar bo ta del dovršen, bo mogoče od Koširjevih kopeli pa do prisiljene delavnice vedno ob Ljubljanici sprehajati se. (Barabe,) ki so na Šmarni dan na spodnjih Poljanah štiri steklarske pomočnike napadli in hudo poškodovali, so že v rokah pravice. Danes se bodo izročili c. k. deželni sodniji. Med postopači je tudi mesarski hlapec, 201etni Anton Bitenc, ki je pomagal napadene pomočnike prav po živinski pretepati, ne da bi ga bil kdo klical. (Presknšnja gojencev „Glasbene Matice"), rekli smo že včeraj, da je bila jako dobro obiskana. Velika sreča, da je bila preskušinja v redutni dvorani, ki je zadostni prostorna za kakih 600 ljudi, kolikor se jih je namreč preskušinje vdeležilo. Kolik napredek! Pred dvema letoma niti čitalniška dvorana ni bila napolnjena, letos je bila že skoraj redutna premajhna! če bi prav druge priče ne imeli, ki nam živo kaže napredek naše mladine v godbi in petji, je že to javno zanimanje zadosti. Toda kaj pa še le gojenci in gojenke sami?! Le škoda, da jim je bil odmerjen tako kratek čas, le nekoliko čez dve uri nasproti 18 toček obsežnemu programu. Gojenci, kterih ima »Glasbena Matica" 140, kazali so svojo spretnost na goslih, pri klavirji in v petji, in reči se mora, da je bilo z njimi vse vrlo zadovoljno. Preskušinja, ki je bila bolj slavnostnemu koncertu, kakor pa kaki dijaški preskušinji podobna, završila se je s cesarsko pesnijo, ktero je navzoče občinstvo stoje poslušalo. Pri toliki spretnosti učencev gre pač v prvi vrsti pohvala obilni požrtovalnosti učiteljem tega zavoda gospodom Janušovskemu, Razingerju in Stegnarju. (Občili zbor Ljubljanske hranilnice) je bil 16. t. m. Druga leta so, kadar so končali opravilni red in zaslišali vspeh gospodarstva minulega leta, privolili za občno koristne in dobrotne namene lepe pripomočke, tako n. pr. v preteklem letu 24.570 gl. Letos pa je društveni predsednik rekel, da ravnateljstvo ne more takih nasvetov staviti, ker vlada ni hotla odobriti troškov za nemško šolo, ktero bi bila hranilnica rada osnovala, rekoč, da take šole ni potreba. (Mesto namreč je samo osnovalo tako šolo.) Reči bi znabiti utegnili, da tudi ti novi izdajki (za dobrotne namene namreč) niso občno Koristni, toraj ravnateljstvo nasvetuje, naj se o tem obravnava v izrednem občnem zboru še le tedaj, kadar ministerstvo reši pritožbo hranilnice zoper razsodbo deželne vlade na Kranjskem in bode s tem tudi in-direktno rešilo vprašanje: ali sme hranilnica privoliti darove za koristne namene. Vidi se iz tega, da hranilnica hoče ministerstvo moralno prisiliti, da bi se ji privolilo vsako leto izdati za extra-nemško šolo 6000 gld. — t. j. za šolo nemškega »Schul-vereina". (Za nemško šolo, ktero je mesto napravilo, nimajo vinarja.) Kranjska hrauilnica je popolnoma v rokah stranke, ki o Slovencih noče nič slišati; stareji slovenski udje odmirajo, novih izmed Slovencev ne pokličejo notri in tako se godi, da v društvu gospodari nespravljivost in zamrza do vsega, kar je slovenskega. Morda bode vlada pri takih okoliščinah bolj pripravljena pregledati pravila hra-nilničnega društva. (Tržaški župan Bazzoni) izdal je ob priliki svojega umeščevanja proglas v italijanščini, toraj le za laško narodnost v Trstu, za okolico se pa niti zmenil ni. Ondi 'prebivalcem naznanja, da ga je cesar zopet za župana potrdil, ter da je bi! v soboto vmeščen. Obeta jim, da jih bo vedno vredno zastopal, da bode skrbno varoval njihove moralne interese, pravice narodnosti, samouprave in svobode. Pa tudi na gmotno stran se hoče ozirati in skrbeti, da se bode ohranilo ravnotežje v občinskem gospodarstvu. Na vso moč pa se hoče brigati, da se odpravijo glavni vzroki, vsled kterih je mesto nezdravo postalo. Ker pa dobro ve, da je le v edinosti moč, prosi meščane skupne podpore in skrbi za javni red in mir, da bo med vsemi prebivalci le sloga vladala. (Strašne smrti) umrli ste dve sestri Zam-berlan iz Ronk, jedna 16, druga 20 let stara, ki ste v Trstu skupaj pri jedni družini služili. V petek je bil god gospodarja in toraj gostija v hiši. Dekleti, ki niste nikoli pili vina, ste tisti večer preveč v „glažek pokukali" in najbrže predobro razpoloženi šli spat. Ležali ste skupaj v mali sobici. Pa v petek ste zaspali, ne da bi bili vgasnili sve-tilnico polno petroleja, ktera je gorela poleg postelje. Najbrže se je jedna obeh sester kaj prevačala in preobrnila tudi petroljko, vsled česar je bila v hipu vsa sobica v plamenu; ogenj se je hitro širil, tako sicer, da je bila kmalo vsa hiša pokoncu. Ogenj so po težkem delu zadušili, ali obe dekleti so našli strašno opečeni. Odpeljali so jih potem v bolnišnico, kjer sti drugi dan po hudih mukah umrli. Previdnost s petrolejem! („Ed.u) Telegrami. Bruselj, 26. marca. Po celem okrožji Charleroi so delavske rabuke. Kolovodji ku-jačev udarili so po premogovih jamah, kjer so vse tiste delavce napadli in pretepali, ki so še delali. Kar jim je pod roke prišlo, so razbili. Vojakov je premalo, da bi mogli red zdržavati. Charleroi, 27. marca. Vojaki so se pomnožili zaradi varstva mesta. Po tovarnah za kovino nehali so delati. Veliko steklišč so popolnoma oplenili. V Chatelineau so se spri-jeli kujajoci delavci z orožniki in je več ranjenih. Pivovarna in tovarna za lesenino v Chatelineau ter steklišče v Jumetu menda gore. Luttich, 27. marca. Položaj se je tukaj in v okolici nekoliko zboljšal, število kujav-cev se je zmanjšalo. V enem plavžu so delo vže pričeli. Mons, 26. marca. Tisoč delavcev po jamah pri Gr i 11 y ustavilo je delo in zahtevajo večje plače, ob enem pa pritiskajo na delavce pri Rausartu, da bi se tudi kujati začeli. Zahvala. Za toliko dokazov srčnega sočutja, ki so se mi v moji nevarni bolezni v vseli krogih prebivalstva Ljubljanskega tako obilno skazovali, kakor tudi za srčna voščila k mojemu godu izrekam po tej poti (ker mi sicer drugače ni mogoče) vsem svojo resnično in prisrčno zahvalo. Res, podpisanemu je v največo tolažbo, da se visoko spoštovani mestjani nevarno zbolelega dušnega pastirja, ki je 40 let veselje in britkost ž njimi delil, tako ljubeznjivo spominjajo. Bog povrni vsem! Jožef Zupan, stolni prošt in mnogo let bivši mestni župnik. Vremensko sporočilo. Dani Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zralcomera y mm toplomera po Celziju 26. 7. u. zjut. 2. u. po]D. 9. u. zvee. 74378 743.26 743'26 — 32 +104 + 3.6 brezv. si. szp. si. szp. megla jasno jasno 000 Zjutraj je stala megla, pozneje najlepši jasni dan. Srednja temperatura 4-3 6° C., za 1 8° pod normalom. l>unajska borza (Telegrafično poročilo.) 27. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ...... London...... . Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini...... . Nemške marke...... 85 «1. 45 kr 85 „ 55 „ 114 „ 35 „ 101 „ 85 r S 78 „ — 299 „ 70 „ 125 „ 60 „ »1 9 n n 93 „ 5 „ 93 „ 61 n 571/, , T n j c i. 26. marca. Pri Maliču: P. Althaus, trgoveo, iz Meiningena. — A. Mann, trgovec, iz Berolina. — Rozalija Stein, zasebnica, s sinotn, z Dunaja. — Viljem Wolf, trg. pot., z Dunaja. — Fleiscliner in Svoboda, trgovca, iz Prage. — Krištof Neuner, pos. tovarne, iz Celovca. Pri Slonu: Lehmann in Dcitn, trgovea, z Dunaja. — Edvard Schwarz- trgovec, iz Badena. — Maks Scherz, zasebnik, iz Celovca — Kari Sehwarzer, c, k. profesor, iz Trsta. — Anton Cuzzi, zasebnik, z družino, iz Roke. — Samuel Krenner, zasobnik, s soprogo, iz Karlovca, — Mat. Sadnek, trgovec, iz Senožeč. Pri Južnem kolodvoru: Gustav Bellak, uradnik, z Dunaja. Mirno in lahko službo na deželi najdeta zakonski mož in žena trdnega zdravja, sredne starosti in brez otrok, če jo mož pri konjili ter navadnem vrtnarskem delu zveden, žena pa nekoliko kuhati zna, ter hišni red in snago ljubi. — Ponudbe za to službo morajo se v štiruujstth dncli oddati in dobro svedočbo ali pa priporočilo znano zanesljivo osebe priložiti. — V »Katoliški Tiskarni" so pozve, kaaio je ponudbo poslati. (2) Prodaja smrekovih sadik. V c. kr. centralni drevesnici pod Rožnikom proda se še 1.500.000 triletnih lepih presajenih smrekovih sadik v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaki z zavijanjem vred 2 gld. stane. Naročila sprejema c. kr. deželno gozdno nad-zorništvo v Ljubljani do 15. aprila t. 1. (2) JOSIP LEVEČ, trgovec pri mesarskem mostu v Ljubljani, kupuje borovepopke, češminovo ljubje od korenin, debla in vej, vsake vrste rastlinstva in sploh poljske pridelke, kakor že poprej več let in plačuje vse to po najvišjih cena h. Prodaja pa tudi izvrsten semenski krompir in fižol (1) jako poceni. t I I SEMENA. Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, vsake vrste travo, Kašeljski kaps, Ribniški krompir iu fižol itd. priporoča po najnižji ceni IVAN PEKDAN (i) v Ljubljani. Skrajni eas!!! Po celem svetu znano konjske odeje, ktere sem na javni dražbi kupil za polovico navadne cene in ktere so že po celem svetu razširjene,J prodajam, kolikor jih imam ravno še v zalogi po 1 gold. 50 kr. Vsaka taka silno velika, debela, široka konjska odeja se ne da vničiti, trdna kakor deska ima barvano krajevino, je 190 cm. dolga 130 cm. široka, močna pa, da je kaj! Prve vrste po 1 gl. 75 kr. najfineje pa, ki so že prav kaj posebnega, po 1 gl. 95 kr. Dalje imam še 500 tucatov rumenih fijakarskih odej, ki so pisane v šosterih barvah, popolnoma velike, jako fine in se dobivajo po 2 gl. 40 kr. komad. Ce so dolge po 190 ctm. in široke po 135 ctm , veljajo 2 gl. 80 kr.; 195 ctm. dolge in 155 ctm. široko pa dajem po 3 gl. Le-te posebno priporočam posestnikom fijakerjev. 400 komadov svilnatih odej (kovtrov) iz najfineje Burett-svile v najlepših barvah rndeče, modre, rumene, zelene, pomarančasto in pisane, in so za največjo posteljo zadosti dolgi, komad po 3 gld. 50 kr., dva komada 6 gld. 50 kr. — Razpošiljajo se le proti pred-plači ali pa c. k. poštnem povzetji. Na stotino odličnih osel) poslalo mi jo že zahvalna pisma o izbornosti teh odej in so si jih se naročili; nekaj teh zahvalnio objavil sem tudi že po listih, druge so v moji pisarni vsakemu na razpolaganje ter jih bom prav kmalo vse objavil. Kar naročenega bi komu, ne vgajalo, naj se mi brez ugovora vrne. .. f Vsaeega svarim pred nakupom tistih kov-OVdlllU. tr0V( )j[ jj]) ponujajo razne tvrdke po svojih oznanilih brez podpisanega imena. Kdor toraj v resnici dobrega blaga za majhen denar želi, naj se le zaupljivo obrne do trgovsko vknjižene tvrdke J. H. RaMnoivicz, Wien, IU., Hintere Zollamtsgasse 9. Op. Kovlre, ki jih druge tvrdke ponujajo po 1 gld. 50 kr., 1 gl. HO kr., jaz na zahtevanje razpošiljam po 1 gl. SO kr. (6) Čudež industrije! Samo gld. 3*75 velja pri meni od danes naproj izvrstna, regulovana samosveteča ura na nihalo, ki bije cele in pol ure, ter ima dve bronasti uteži, z nihalom v prekrasnem, fino poliranem iinit. okvirji iz orehovega lesa, je izžlebljena, ima prekrasno kazališče ktoro jo provlečeno z neko snovjo, ki po noči tako svetlo sveti kakor luna, tako da se vidi, koliko je ura, no da bi bilo treba prižgati luč. Za svetlobo pismeno jamčim kakor tudi garantujem za dober tok. Jaz som jedini izumitelj teh ur in je le zato tako po ceni prodajom, ker jih imam mnogo v zalogi in denarja potrebujem. Naroče se lahko proti gotovemu plačilu ali poštnem povzetji. — Razpošilja (2) Fabrik leuchtender Pendeluhren Wien III. Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9. I. 9» S ■■ i «*