OSREDNJA
MIMI

.v
Dobrodošli no internetu 24 ur in 365 dni
• •
rumenestrani.mtmar.si
I N T E R MARKETING
Vsi modeli DEMIA in 323 s klimo samo za 98.000,00 sit.
Dodatna klima 199.000,00 sit. Spomladanske akcije - servisiranje, pregledi, dodatna oprema.
Kvalitetne avtoličarske, kleparske usluge, barve, rent-a-car.
mazaa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman srn.
Tel.: (0601) 66-500 - servis
64-729 - avfosalon 68-359 -fax


BI ŽELELI IMETI PRENOS SLIKE IZ VAŠEGA VAROVANEGA OBJEKTA V DEŽURNI CENTER SINET?
BI RADI VeAdELI, KAJ SE DOGAfA V PODJETJU __________V ČASU, KO STE DOMA?
BI SE RADI VKLJUČILI V "NEPOSREDEN PRENOS SLIKE IN ZVOKA MED PODJETJEM IN DOMOM ?"

o«*'
..y'
ČE JE VAŠ ODGOVOR "DA," POKLIČITE 0601/54-021
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE	■
jr.s^čJc;
■	"	''	’	■	.----1--^-1	25. SUŠCA 1999
POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠIEVILKE:
POLICIJSKE POSIAJE
ZAGORJE: 01-002
TRBOUUE: 21-102
HRASTNIK: 41-602
RADEČE:81-002
LITIJA: 061/883-142
PROMETNE INFORMACIJE: 64-420
TAKI: 0608/61-63-48
0609/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE)

UVODNIK
Pozdravljamo vas s prvo pomladansko številko z veliko prispevki in vam sporočamo, da smo še samostojni in neodvisni!
V tej številki iščemo, razpisujemo naj zasavski par, ki se bo junija poročil po starih šegah in navadah na Vidrgi.
Zaključujemo pa skupno akcijo z VIVO o najbolj priljubljenem zdravniku.
Tudi poštarska akcija gre počasi h koncu.
Pa še nekaj novic je vmes.
Mojmir Maček
Nekaj iz vsebine
Eli ima novo linija
Novice s šol


ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Gošte, Boštjan Grošelj. Katja Sladič, Petra Lipec, Katra Hribar, Lucija Cestnik, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje
ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250. 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik. Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine
^'podlagi'zakona o^rometnem^avku^UrHis^^i^št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljem______^__________________________________
j. u. j j , rr 11 j . r#
NOVA LINIJA ZA TALILNE VAROVALKE V ETI ELEKTROELEMENTU
V izlaškem Elektroelmentu so 19.marca 99 odprli sodobno linijo za izdelavo talilnih varovalk, ki pa je last nemške družinske firme Jean Miiller, dolgoletnega izlaškega partnerja.
V izlaškem Elektroelmentu so 19.marca 99 odprli sodobno linijo za izdelavo talilnih varovalk, ki pa je last nemške družinske firme Jean Muller, dolgoletnega izlaškega partnerja.
ETI Elektroelement je v lanskem letu dosegel 6,5 miljarde tolarjev prihodkov s prodajo izdelkov in jo presegel za 15% v primerjavi z letom 1997. Glede na drastično znižanje cen izdelkom stikalne tehnike (30-
40%) na svetovnih trgih, je bil kljub akcijam čisti dobiček nižji glede na leto 1997.
V ETI-ju so kot eden vodilnih svetovnih proizvajalcev talilnih varovalk zapisali v svoji strategiji,
daje kooperacijsko povezovanje z najpomembnejšemi svetovnimi proizvajalci nuja.
Tako je povezava z nemško firmo Jean Muller, ki je-eno najstarejših in najpomembnejših na svetu (1897), z 740 zaposlenimi in 116 milijoni DEM letnega prometa, logično in koristno.
Montažna linija je Jean Miillerjeva last in bodo do 1.7.99 na njej sestavljali NH talilne vložke izključno za njihove potrebe in z njihovimi sestavnimi deli, po tem
pa bo ETI osvojil 70% sestavnih delov in proizvajal tudi zase. Program talilnih varovalk v ETI-ju predstavlja trenutno 7% v prodaji, po 1.7. pa se bodo kapacitete podvojile, s tem pa tudi prodaja.
Prenos avtomatske montažne linije je prva stopnja sodelovanja med firmama, sledi pa še sodelovanje na višjih nivojih, vse v cilju znižati proizvodne stroške in povečati konkurenčnost na trgu.
Tekst in foto MM
Direktor ETI Elektroelement Jože Smrkolj in Dr.Bernd Muller sta prerezala vrvico in pognala linijo.
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ DELAŠ POLNO PARO
Garancijski sklad za Zasavje (GS), ki deluje v okviru Regionalnega centra za razvoj (RCR) s sedežem v Zagorju, bo prispeval 300 milijonov tolarjev za garancije za dolgoročne kredite za projekte gospodarstva v občini Zagorje. Za garancije projektov malega gospodarstva v Zasavju bo prispeval 75 milijonov, za garancije	kreditiranja
samozaposlovanja podjetnikov začetnikov in odpiranja novih delovnih mest v zasavskem malem gospodarstvu pa 100 milijonov tolarjev.
Razpisi za pridobitev razvojnih sredstev so bili objavljeni v eni od prejšnjih številk Zasavca. Delež GS pri kreditiranju projektov gospodarstva v občini Zagorje in projektov malega gospodarstv v Zasavju znaša 50%, medtem ko bo mikrokredite zavaroval 100-odstotno. Mikrokrediti so namreč
namenjeni samozaposlitvi podjetnikov začetnikov in odpiranju novih delovnih mest v malem gospodarstvu, kar predstavlja večji riziko. Zato so garancije zanje 100-odstotne, s čimer se letna obrestna mera zniža na 2%.
Krediti za razvoj gospodarstva v občini Zagorje so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest in splošnemu razvoju okolja. Kot pravi direktor RCR Tomo Garantini, splošni razvoj okolja pomeni, da težimo k tistemu, kar dela življenje v zagorski dolini prijetnejše. Polovica kreditnih sredstev je namenjenih prezaposlitvi delavcev Rudnika Zagorje v zapiranju in prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Tudi "rudniški'1 denarje namreč vključen v GS, in sicer v poseben sklad za dobo 20 let.
Program odpiranja novih delovnih mest in prezaposlovanja rudniških delavcev se trenutno izvaja samo v zagorski občini, vendar Garantini pravi, da bodo storili vse za njegovo razširitev na celotno Zasavje, saj bo v prihodnje treba prezaposliti tudi višek delavcev Rudnika Trbovlje-Hrastnik in Termoelektrarne
Trbovlje. Tudi na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ter na vladi so po Garantinijevih besedah naklonjeni tej ideji, ker ima Zasavje zaradi brezposelnosti poseben status. "Letos bo definitivno sprejet zakon, ki bo uokvirjal te zadeve," zatrjuje sogovornik. V ta namen poziva vse ekonomske subjekte in institucije v Zasavju k enotnemu nastopu v prizadevanjih za čim hitrejši sprejem tega zakona. Če se bo njegovo sprejemanje zavleklo v naslednje, volilno leto, se utegne zgoditi kaj nepredvidenega.
Doslej se je na razpise odzvalo 15 podjetij. Vedno obstaja možnost, da ima kakšen kreditojemalec slabe namene. To pomeni, da recimo redno zaposli delavca samo zato, da pobere denar, nato pa posluje z izgubo. Da bi se temu v kar naj večji meri izognili, bo moral ekonomski subjekt dokazati zaposlitev človeka. Kot garancijo bo moral v GS pustiti 2% denarja, ki mu pripada za vsakega novo zaposlenega delavca. Pri večjih naložbah, kjer je riziko večji, pa se GS zavaruje s hipoteko na nepremičnine kreditojemalca. Takšne narave je tudi naložba v zapiranje zagorskega rudnika.
Od kje pa GS črpa svoja
sredstva? Črpa jih iz državnega in občinskih proračunov ter od podjetnikov in donatorjev. Polni se v obliki "revolvinga", kar pomeni, da vrzeli, ki nastajajo v GS zaradi investicij, sproti zapolnjujejo z denarjem, ki priteka iz omenjenih štirih virov.
Poleg projektov iz zadnjega razpisa se RCR ukvarja še s številnimi drugimi. V njegovem okviru delujeta Tehnološki park, ki se ukvarja z razvojem novih produktov, in Podjetniški inkubator, katerega naloga je trženje in prodaja novih, na vrhunski tehnologiji temelječih produktov. S tema dvema subjektoma sta tesno povezana Sklad dela in "Job Club". Tesna in prožna povezava teh štirih elementov omogoča koncentracijo znanja, kar poveča učinkovitost pretvarjanja idej v denarno protivrednost.
RCR širi svojo dejavnost, zato je začel izdajati časopis Razvoj. Brezplačno ga bo pošiljal vsem ekonomskim subjektom in institucijam, ki lahko prispevajo k razvoju Zasavja. Prva številka je izšla v tem mesecu.
Boštjan Grošelj
25. SUŠCA 1999
i; Tl TL 3
V
II

•c n
12. SLOVENSKA OHCET
po starih šegah in navadah na Vidrgi Turistično društvo Mlinše in
časopis Zasavc objavljata razpis za
ZASAVSKI PAR 1999.
ki se bo poročil na SLOVENSKI OHCETI po starih šegah in navadah 26.junija na Vidrgi.
T?
AN
CS
Prijavijo se lahko pari, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	za oba bo prva poroka,
-	slovensko državljanstvo,
-	starost do 35 let,
-	par mora biti pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki so povezani s tem razpisom.
Pisne prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje in sicer do 14.4.1999 ali osebno na uredništvo do 16.4.1999 do 12.ure.
V primeru, da se prijavi več parov, bo sledilo glasovanje za posamezni par in sicer s kuponom, objavljenim v časopisu Zasavc. Poročni par na 12.SLOVENSKI OHCETI bo tisti, ki bo prejel največ kuponov.
Nevesta
Ime in priimek:_
Datum rojstva:__
Ulica, kraj, pošta:_
Telefon (doma):_
Ime in priimek:_______________
Datum rojstva:________________
Ulica, kraj, pošta:___________
Telefon (doma): ______________
N/
Ženin
SEJA OBČNEGA ZBORA MPOVIVA
V petek, 12.marca, so se člani MPO Viva zbrali na seji občnega zbora v dvorani GŠ Zagorje.
Po izvolitvi organov zbora so se prehodili skozi dosedanje uspehe, ki jih ni malo. Omeniti velja tri zlata odličja na mednarodnih tekmovanjih, 12 gostovanj v tujini in seveda vsakoletne božično-novoletne koncerte, ki postajajo že pravi spektakli. Za svoje dosežke pa so morali godbeniki kar močno garati. V preteklem letu so imeli kar 53 skupnih in 13 sekcijskih vaj, kar pomeni, da so se na vajah srečali 66-krat, to pa pomeni 185 ur, oziroma skoraj osem dni druženja, če ne štejemo nastopov in gostovanj, ki sojih godbeniki v preteklem letu zabeležili 23, v štirih letih pa 95. Poleg tega so pripravili zajetno število skladb, v štirih letih okoli 63, v letu 1998 pa kar 16.
Godbeniki so soglasno sprejeli povabili na gostovanje na Nizozemskem in na tekmovanje na Češkem ter povabilo na koncert v okviru Ljubljanskega poletnega festivala v Križankah, 19.avgusta 1999. Že od novega leta pa orkester pripravlja material za drugo zgoščenko, ki bo predvidoma izdana do konca maja.
Po končani seji seje družbica preselila v kletne prostore GŠ Zagorje in tam nadaljevala klepet ob prigrizku in kozarčku.
A.M.
JANJA VIDMAR PREDSTAVILA KNJIGO AKNOŽER
V četrtek, 18. marca ob 18. uri je bila v Knjižnici Zagorje gostja Janja Vidmar, mladinska pisateljica, ki živi in ustvarja v Mariboru. Osnovnošolci so za srečanje pokazali izredno zanimanje in se v velikem številu udeležili pogovora ter pisateljico Janjo Vidmar tudi izčrpno spraševali ter povedali, da so nekateri med njimi že prebrali njeno najnovejšo knjigo Aknožer, ki jo je ob priliki tudi predstavila.
Ampak srečanje je bilo še priložnost za žrebanje iz 'bobna sreče', iz katerega so med 24-imi, ki so vse leto sodelovali v nagradni igri za naj-knjigo meseca, izžrebali nagrajenca za naj-knjigo '98. Potem pa se je razgovoru pridružila pisateljica Janja Vidmar, katere knjige mladi zelo radi berejo. Med drugim je napisala zelo odmevna otroška scenarija: Junaki petega razreda in Moj prijatelj Arnold, po katerima sta nastali TV-nadaljevanki. Nič manj odmevni pa nista istoimenski knjigi, izdani v letih 1995 in 1996. Zatem je izšla se knjiga Princeska z napako in pravkar tudi Aknožer. Ker piše v svežem mladostniškem jeziku današnjih osnovnošolcev, jo mladi radi berejo. Kot je dejala na srečanju, sta pred izidom še knjigi: Peklenske počitnice in Debeluška. Loteva se priljubljenih tematik - od tega, daje zelo važno, kdo je v koga, khm, khm, pa le zakaj so včasih fantje ful smotani.
sploh pa, kako osnovnošolci komaj čakajo konec šolskega leta in se ne ubadajo z zoprnim vprašanjem, kaj bo prineslo naslednje. "V knjigi Aknožer boste prebrali, da so za mlade največji problem mozolji,'' je dejala Janja Vidmar, "in ker so mozolji največja težava, je bistvo knjige v tem, kako pričnejo izginjati mozolji, s čimer tudi junakinja knjige postane bolj priljubljena." V kramljanju z mladimi jim je še pripovedovala o pisanju knjig ter da fantje rajši berejo avanturistične, dekleta pa ljubezenske knjige. Ker pa brez založnikov ne gre, je predstavila tudi urednika Vasjo Cerarja iz Založbe Mladinska knjiga Ljubljana. V razgovoru s pisateljico so mladi vztrajali skoraj dve uri in izvedeli veliko prijetnih stvari, da bodo še mnoge navdušili, da preberejo kakšno od njenih knjig.
Tekst in foto: ER.
_______________________________________________________________________________________________________________________________________!
*-r-
J. U JJ

USPEH TRBOVELJSKIH GIMNAZIJCEV NA GIMNAZIJADI
V petek, 12.3.99 in soboto 13.3. 99 so se trboveljski gimnazijci udeležili dvodnevnega srečanja gimnazijcev v Novi Gorici, ki mu drugače pravijo kar GIMNAZIJADA. V teh dveh dneh so si lahko ogledali marsikaj na področjih, ki zadeva gimnazijce, poleg trboveljskih dijakov so bili na srečanju tudi predstavniki gimnazije Tolmin, Bežigrad, Šentvid in Idrija. Z našo zasavsko ekipo, ki se je tja podala na sobotno srečanje računalničarjev, ki so se pomerili v pisanju spletnih strani, seje odpravila tudi skupina Good for nothing, kije imela svoj nastop v petek zvečer. Trboveljski računalničaiji pa so se izkazali za naboljše, saj seje komisija odločila vzeti ravno njihovo spletno stran za predstavitveno stran Gimnazijade.
Poleg tega pa so trboveljski računalničarji z mentorjem prof. Kozjekom in ob pomoči nekaterih profesorjev izdelali še svoj prvi CD, ki so ga prvič predstavili na dnevih slovenskega izobraževanja. CD je predvsem pregled dogajanj in tem trboveljske gimnazije, na njem pa lahko najdete teme, kot so Multimedijska predstavitev ZDA, Plamenske reakcije, kjer so poskusi za kemijo, začetniški vodič po jeziku HTML, Digitalna glasba. Projekt HILTON, Računalniki in njihova socializacijska moč, Razvoj šolskega Intraneta in še Nemški jezik - predmaturitetni preizkus. Želja in namen avtorjev je spraviti CD na ostale šole po Sloveniji in prav tako tudi Zasavje na svetovni splet. Kar se tiče naših računalničarjev je pa zagotovo, da že dolgo ustvarjajo in da se v prihodnosti mislijo še bolj posvetiti vsemu skupaj.
A.M.
IN VENDAR BO...
Kljub zapletom, kljub če-jem in ko-jem, ki so se pojavljali v zvezi z ustanovitvijo Tehniške gimnazije v Trbovljah in krepko burili duhove, so prošnje in obljube le rodile sadove.
Pretekli teden so se dvomi, ki so bili prisotni še v torek na pogovoru o izobraževanju, ki gaje organiziral Urad za žensko politiko, umirili, ko je minister Gaber dal "žegen", da se ustanovi v Trbovljah Tehniška gimnazija, čeprav je vpisa samo za en oddelek. Zahteva po taki instituciji je bila gotovo utemeljena in upravičena, zdaj pa je čas, da dijaki in profesoiji to dokažejo pri delu in uspehu. Srečno!
Marta Hrušovar
EKO ŠOLE
Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake s podružnico na Mlinšah seje vključila v projekt Eko šola kot način življenja. V tem projektu sodelujejo že štiri osnovne šole v Zasavju.
"Za ta korak smo se odločili, ker smo že do
sedaj delovali na področju okoljske vzgoje. Sedaj pa smo si zadali cilj, da bo naše delo še bolj načrtno, zavzeto in vključeno v vse pore življenja v šoli. Želimo pa tudi delovati navzven in sodelovati s KS, podjetji, društvi in posamezniki, ki jim ni vseeno, kakšno je naše okolje danes, kakšna je naša prihodnost."
Eko šola si prizadeva za kakovost življenja. Mogoče jo je ustvariti le v sožitju z naravo in s sočlovekom; to je edina alternativa napredka, razvoja in človeškega obstoja. Eko šola bogati čustvene vezi učencev z naravo, uči ceniti, spoštovati in varovati naravo. Negira porabniško družbo in njeno ozko pridobitniško miselnost.
Najprej smo s projektom seznanili učence ter njihove starše, svet staršev in svet šole. Nato pa povabili k sodelovanju še ožje in širše okolje, ki bi nam lahko kakorkoli pomagalo in z nami sodelovalo. Naredili smo analizo stanja v šoli, si postavili kratkoročne in dolgoročne cilje ter ustanovili eko programski svet.
Sola mora postati prepoznavna že na zunaj. Poveča se skrb za notranjo in zunanjo urejenost, uvede se ločeno zbiranje odpadkov. Izdelovali bomo izdelke iz odpadnega materiala. Vzgajali bomo tudi kulturen odnos do hrane, varčevali z energijo in postajali eko potrošniki.
Naš končni cilj pa je osvojitev eko zastave, kar je znak, da je šola izpolnila vse zahtevane mednarodne kriterije. Takrat pa bo ekološka osveščenost otrok, učiteljev in staršev ter okolice na zadovoljivi ravni, da ne bo več tako temna naša prihodnost.
Vsi pa se zavedamo, da je naš projekt vzgojnega značaja in da tako ni naše delo nikoli končano. Prihajale bodo nove in nove generacije in naš osveščenih bo vedno več. Z dejanji -vzgledom bomo garant za kontinuirano okoljsko vzgojo ne le na Izlakah, ampak globalno na našem planetu.
Ana Mulej in Marija Ribič
OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE SE PREDSTAVI
Zavod Republike Slovenije za šolstvo je v dneh od 16. do 19.marca pripravilo prireditev Dnevi slovenskega izobraževanja '99, ki je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Glede na zelo bogat program seje na prireditvi našlo mnogo zanimivih in poučnih dogodkov, v katerih seje predstavilo okoli 130 razstavljalcev, tako šol, kot ostalih ustanov, ki delujejo na področju izobraževanja.
Še posebej pa veseli dejstvo, daje bila med razstavljalci tudi Osnovna šola Trbovlje. Predstavili so se oddelki Podružnice Alojza Hohkrauta, ki so vključeni v metodologijo Korak za korakom. Na ogled so bili izdelki učencev, svoje izvirne ideje pa so prikazale tudi učiteljice. Na sejmu je sodelovala tudi skupina učencev, ki
je v "živo" izvajala nekatere zanimive dejavnosti, ki jih sicer opravljajo pri pouku v različnih kotičkih.
Marinka Benetek
TURISTIČNI KROŽEK OŠ TRBOVLJE DOBIL BRONASTO ODLIČJE
V sredo, 17.marca, je turistični krožek Osnovne šole Trbovlje, ki ga vodita mentorici Marjeta Čekada in Sanda Doležalek sodeloval na Regijskem festivalu; TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA.
Letos je Turistična zveza Slovenije že 13. organizirala tekmovanje turističnih podmladkov osnovnih šol in na to tekmovanje sta se prijavila kar 102 krožka.
Prireditve potekajo po regijah. OŠ Trbovlje spada v ljubljansko regijo in seje predstavila v konkurenci sedmih skupin. Prireditelj srečanja je bila OŠ Moravče.
Tekmovanje sestavljajo trije sklopi. Učenci sq pripravili raziskovalno nalogo z naslovom Trbovlje - Iz rudarstva v turizem. To temo so morali predstaviti tudi kot odrsko-scensko postavitev in na razstavi. Trboveljčani so več kot odlično zastopali svojo šolo in glede na to, da so se prvič udeležili tovrstnega tekmovanja, so se odrezali zelo dobro, saj so osvojili bronasto odličje, za kar jim veljajo vse čestitke.
Marinka Benetek
POŽELI SMEH IN APLAVZ
Gledališka sezona 1998/99 se je v Zagorju iztekla v četrtek, 18. marca, s predstavo Vinka Modemdorferja: Vaja zbora, ki jo je v izvedbi SLG Celje režiral Franci Križaj in ki je lani zmagala na natečaju za žlahtno komedijsko pero. Teatra željna publika si je tokrat ogledala komedijo, posvečeno društveni dejavnosti - zborovskemu petju. Ampak kjer je zbor, so tudi vaje, pri teh pa je včasih nemalo komičnosti.
Gledališka predstava Vaja zbora, v kateri so iz SLG Celje med drugim nastopili tudi Miha Nemec, Bojan Umek, Renato Jenček, Barbara Medvešček, Borut Alujevič, Janez Bermež tematiko namenja zainteresiranosti posameznikov za petje, ki se zmeraj kaže večje kot se izkaže z udeležbo na pevskih vajah, v ospredju pa je tudi pevovodja s svojimi ambicijami. In ker ima srečo s finančnimi podporniki, tudi vloži dosti dela z zborom in doseže izredno izvajalsko raven. Toda brez zapletov in razpletov v gledališki predstavi pač ne gre, saj ljubezen, ki jo 'spletejo' vaje zbora traja le do koncerta pevskega zbora. Raznovrstnost interesov, lastna vsakemu pevskemu zboru, se tudi tokrat obrača po novem dirigentu.
BR.
25. SUŠCA 1999
Iz 3 rs;l
ORIA COMPUTERS SEJE PREDSTAVILA V HANNOVRU
Podjetje Oria Computers, računalniško podjetje z desetletno tradicijo, 32 zaposlenimi, ki ima poleg sedeža v Zagorju tudi enoto v Ljubljani, seje v dneh od 18. do 24.marca predstavila na računalniškem sejmu CeBIT 99 v Hannovru.
Oria na sejmu sodeluje že drugič. Lansko leto je v 25-ih halah prikazalo svoje novosti 120 razstavljalcev iz 60-ih držav. Sejem je obiskalo 670.000 obiskovalcev.
Na sejmu so prikazali novosti s področja črtne kode. Tako so se pridružili veliki družini 300 ponudnikov opreme in rešitev na področju avtomatske identifikacije.
Oria je razstavljala v skupini svetovno znanih proizvajalcev opreme za tiskanje in čitanje črtne kode ter zajem podatkov na terenu - v okviru združenja AIM International, katerega člani so.
Obiskovalcem so predstavili njihove proizvode in kompletne rešitve na področju avtomatske identifikacije:
-	serijo navijalcev za vse tipe termo/transfer tiskalnikov nalepk
-	programsko opremo za zajem podatkov na terenu (skladišča, mobilna prodaja, inventura osnovnih sredstev)
-	track & trače rešitve v transportu.
RM.
NA DOLU ODPRLI PRENOVLJENO "TA ZGORNJO"
Na semanji dan, 10.3., so na Dolu odprli prenovljeno samopostrežno trgovino Mercatorja, ki ji ljudje pravijo tudi "ta zgornja". S prenavljanjem so pričeli takoj po novoletnih praznikih in izvajalci - GOL iz Litije - so ga opravili v dogovorjenem času. Celotni inženiring prenove paje bil v rokah Mercator Optime. Tako je Mercator na Dolu prenovil še zadnjo trgovino na območju Zasavja.
"Poslovanje je posodobljeno," pravi zagnana poslovodkinja Dubravka Petrič, "saj imamo vse obdelano računalniško. Ponudba je pestrejša, saj
Glavni govornik ob otvoritvi Mercatorjeve trgovine na Dolu-Rado Veselinovič - direktor maloprodajnega območja II
imamo na voljo več kot 300 kvadratnih metrov prodajalnih površin. To smo si lahko privoščili zato, ker smo uporabili za trgovino tudi prejšnje spodnje skladišče. Zgornje skladišče pa smo obdržali oziroma spremenili za prevzem blaga. Ljudje takoj opazijo tudi nove hladilne naprave, navdušeni pa so tudi nad peko piz, burekov, žemelj..."
Deset prodajalk, kolikor jih "ta zgornja"
Na desni prenovljena Mercatorjeva trgovina z novo fasado.
zaposluje, z veseljem usmerja kupce, če se prvi hip ne znajdejo. Na Dolu smo pa res potrebovali nekaj takšnega, pravijo ljudje. In planirajo čas, da si novost dodobra ogledajo, ko bo prvi naval mimo.
Naj si ob tem dogodku na kratko ogledamo še zgodovino te stavbe. S svojo novo fasado je trgovina postala prava dolska lepotica in tako zbudila zanimanje, kdaj seje pravzaprav "rodila". Prva trgovina je bila na Dolu že v sedemdesetih letih, ki jo je ustanovil Janez Srečnik s Kala v Dragarjevi hiši preko ceste. Za njim je imel trgovino Franc Majcen, ki sije sredi osemdestih let prejšnjega stoletja zgradil na drugi strani ceste veliko hišo - današnjo stavbo - in jo kmalu po prvi svetovni vojni izročil nečaku Francu Lazniku. Ti so jo imeli vse do osvoboditve, ko je bila nacionalizirana, leta 1992 pa jo je država spet vrnila. Odkupil jo je Mercator, ki je bil doslej najemnik.
Majceno va oziroma Laznikova trgovina je bila za tiste čase nadpovprečno velika, bila paje tudi na dobrem glasu. Za dober glas si prizadeva tudi dolska Mercatorjeva ekipa.
Tekst Fanči Moljk, foto Drago Kozole
dražitelja in sicer podjetje Vitasan, d.o.o., Izlake in GO-PRES trade iz Trojan. Izklicna cena je bila 17.508.000 SIT, cena, s katero pa bo do IS.aprila podjetje GO-PRES trade, ki je ponudilo višjo ceno, moralo skleniti prodajno pogodbo, pa znaša 24.000.000 SIT.
In kakšne namene ima podjetje GO-PRES trade z objektom na Prvinah? "V bistvu nimamo namena drastično spreminjati dejavnosti. Naš glavni cilj je, da se objekt v naslednjih dveh mesecih renovira in da se uredi smučišče," nam je pojasnil Cveto Gorišek.
Sicer pa seje Rudnik Zagorje odločil za tožbo proti prejšnjemu najemniku, podjetju MITJ d.o.o. iz Drenovega griča pri Vrhniki in sicer zaradi neplačevanja najemnine, kar je za posledico imelo prekinitev najemne pogodbe, poleg tega podjetje MHJ d.o.o. tožijo še za nedovoljen poseg v prostor. Trenutno je na sodišču tožba v drugi obravnavi in kot nam je povedal direktor Rudnika Zagorje v zapiranju Matej Požun, v Rudniku Zagorje pričakujejo, da bodo s tožbo uspeli.
RM.
SAMO EN ZASAVSKI PREDSTAVNIK NA SEJMU KULINARIKA
Družba Ljubljanski sejem d.d. je od 23.marca organizirala še zadnji sejem iz trojčka sejmov Alpe Adria in sicer sejem Kulinarika, ki bo potekal vse do 27.marca. Na sejmu se bo z bogato ponudbo prehrambenih izdelkov, celovito avstrijsko predstavitvijo, veselimi igricami, pokušinami in ugodnimi velikonočnimi popusti ter nenazadnje s prvim tekmovanjem mladih kuharjev predstavilo 316 razstavljalcev iz 17-ih držav. Od tega je tim. "direktnih" razstavljalcev 171, od tega jih je iz Slovenije 162, štirje so iz Hrvaške, trije iz Italije ter po eden iz Avstrije in Češke. Spet pa je žalostno dejstvo, da je od razstavljalcev iz Zasavja prijavljeno le eno podjetje in sicer mednarodno trgovsko podjetje Importex iz Radeč.
RM.
V HRASTNIKU POBIRALI POSEBNE ODPADKE
USPELA DRAŽBA DOMA NA PRVINAH
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., je v
skladu z razpisnimi pogoji izvedel v ponedeljek, 15.marca, v sejni sobi Rudnika Zagorje javno dražbo in sicer za Dom na Prvinah s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
Na dražbi sta se za zemljišče potegovala dva
V svetu je sortiranje odpadkov povsem normalna stvar, pri nas pa se ljudje ekološko osveščajo predvsem ob posebnih akcijah KOP. Tako so v hrastniški občini pretekli petek in soboto pobirali posebne odpadke na različnih odjemnih mestih. V petek so jih pobirali od 13. do 18.ure, v soboto pa od 8. do 15.ure. O podrobnostih oziroma navodilih so prebivalce predčasno obveščali.
Fanči Moljk
S~,— ^ It jt.
j. (i jj.rr (f
a-g
AVTOBUSNI PREVOZI V ZAGORJU
Župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan, in direktor avtobusnega podjetja Integral Zagorje, Janez Pavšek, sta IS.marca v prisotnosti predsednikov Društva invalidov Marte Leben in Društva upokojencev Ivana Kolenca sprejela dogovor o nadaljnjem opravljanju šolskih prevozov, ohranjanju avtobusnih linij v okoliške krajevne skupnosti ter o brezplačnem prevozu upokojencev in nezaposlenih invalidov na avtobusnih linijah znotraj občine Zagorje. Dogovor, ki ga bosta podpisala v naslednjih dneh, prinaša nekatere novosti, ki bodo razveselile tako šolarje kot tudi okoliške krajevne skupnosti, upokojence in invalide.
Najbolj pomembne vsebine dogovora so tri:
1.	Integral bo kljub nerentabilnosti tudi v bodoče ohranil vse avtobusne proge v okoliške krajevne skupnosti, s katerimi bo ob sodelovanju KS-jev skušal vozne rede bolj prilagoditi potrebam krajanov.
2.	Občina Zagorje bo s sodelovanjem Integrala omogočila brezplačni avtobusni prevoz v šolo in domov vsem osnovnošolcem, torej tudi tistim, ki bivajo manj kot 4 km od kraja šolanja, kot je to zakonsko določeno.
3.	S 1 .majem bodo lahko vsi upokojenci in nezaposleni invalidi v občini Zagorje pričeli koristiti brezplačne prevoze na vseh avtobusnih linijah znotraj občine Zagorje. Upokojenci in nezaposleni invalidi bodo lahko koristili brezplačne prevoze na podlagi letne vozovnice, ki jo bodo lahko po 15.aprilu dvignili z osebno fotografijo in dokazilom o statusu invalida oz.upokojenca na sedežu Društva invalidov ali Društva upokojencev.
Omenjeni dogovor bo pripomogel ne samo k večji dostopnosti avtobusnih uslug širšemu krogu občanov, temveč bo pripomogel k ohranjanju delovnih mest v Integralu, k nadaljnemu razvoju in poslovni uspešnosti tega podjetja ter k ohranjanju tako komercialno zanimivih kot tudi nezanimivih (nerentabilnih) prog.
Za realizacijo tega dogovora bo občina Zagorje namenila avtobusnemu prevozniku mesečno zgolj 1,% več sredstev proračuna (v konkretnih številkah to pomeni od 4 do 5 mio SIT), kot jih je zagotavljala v proračunu do sklenitve tega dogovora.
EM.
HRASTNIŠKA TOPLARNA V PORTOROŽU
V Portorožu je bilo pretekli četrtek in petek že drugo strokovno srečanje članov slovenskega društva za daljinsko energetiko. Na srečanju so razpravljali o investiranju v sistem energetske oskrbe, o zakonskih rešitvah na tem področju, o razvoju sistemov, trženju daljinske energetske oskrbe, pripravili pa so tudi razstavo energetske opreme. Na tem srečanju je imel
samostojno predavanje tudi direktor hrastniške toplarne Boris Trstenjak, ki ga je pripravil v sodelovanju s strokovnimi sodelavci Občine Hrastnik.
Fanči Moljk
OBNOVITVENA DELA V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE
Osrednja trboveljska kulturna hiša - Javni zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, je bil dograjen in odprt novembra 1956, torej pred 43 leti. V vsem tem času nikdar ni bilo na voljo zneskov za večja obnovitvena dela na zgradbi in opremi. Vendar se na tem področju nekaj premika! Prejšnje leto so opravili obnovitev avle in likovne galerije ter obnovili del kletnih prostorov in jih namenili kulturniškim skupinam, ki imajo v domu svoje društvene prostore. Letos pa imajo v načrtu zamenjavo sedežev v gledališki dvorani, za kar je Občina Trbovlje iz proračuna namenila 12 milijonov tolarjev. Če bodo sredstva dopuščala, se bodo postopoma lotili še obnove Pregljevega mozaika na čelni strani doma. Sicer bi bilo treba obnoviti še marsikaj, navsezadnje tudi fasado, posebno tam, kjer že leta bledijo razni grafiti.
T.L
ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBAVIL -ENDOSKOPA
Za nov endoskop je bilo od 5.3.1999 do
19.3.1999	zbranih 1.000,00 SIT, ki jih je darovala Andreja Jošt iz Gimnazijske 15c iz Trbovelj. Skupaj je bilo zbranih 4.731.877,00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop".
ČIŠČENJE CEST IN JAVNIH POVRŠIN
Delavci Javnega komunalnega podjetja so se že lotili čiščenja cest in javnih površin. Zaradi obilnega snega je bilo na cestah precej peska in drugega materiala. V zagorski občini so letos po pločnikih, parkiriščih, cestah in drugih javnih površinah posuli kar 1000 kubičnih metrov posipnega materiala. Komunalci bodo torej morali pošteno zavihati rokave, da ga bodo spet spravili s cest.
Občinski bilten
ODPRAVLJANJE POSLEDIC NEURJA
V občini Zagorje nadaljujejo z odpravljanjem posledic neurja, ki je v noči na 6.november lansko leto prizadel celotno občino. Takrat se je sprožilo kar 280 različno velikih plazov. Polovica jih je prizadelo kmetijske površine, druga polovica pa ceste, vodovod, mostove ter stanovanjske in gospodarske objekte. Skupno ocenjena škoda je znašala okrog 1,2 milijarde tolarjev. Za interventno odpravo posledic je država na prelomu leta plačala 45 milijonov tolarjev - predvsem za zagotovitev prevoznostni
cest. V tistih dneh je bilo namreč zaprtih kar okrog 60 cestnih odsekov. Skupna vrednost interventnih del pa je znašala 65 milijonov tolarjev. Letos načrtujejo v občini Zagorje sanacijo 30 večjih plazov. Projektno dokumentacijo že pripravljajo, vrednost zahtevnih posegov pa še ni povsem določena. V prihodnjem tednu bodo pričeli urejati prevoznost cest in poti do kmetijskih površin, predvsem tam, kjer je močno kmetijsko zaledje (njive, travniki) in jih kmetje zaradi nedostopnosti ne morejo obdelovati.
Občinski bilten
DOLSKA TELOVADNICA NAPREDUJE
V zadnji informaciji o gradnji dolske telovadnice smo bralce Zasavca seznanili o nosilnih stebrih, ki so jih vozili kos za kosom. Zdaj montirajo že strešne plošče, plošče na podu bodoče dvorane, ki bo med kletnimi prostori in tribune. Urejajo tudi elektroinstalacijo, kanalizacijo in klasične betonske stene. Začeli so tudi z zidanjem predelnih sten. Ker bo montaža tribun, plošč in montaža strehe kmalu zaključena, bo objekt konec marca že zaprt. Kljub hudi zimi menijo, da bodo objekt končali v roku, saj delajo tudi ob sobotah in nedeljah.
Fanči Moljk
KATALOG IN MONOGRAFIJA TONETA LESKOVŠKA
Letos aprila mineva 20 let od smrti zagorskega slikarja Toneta Leskovška. V Zagorju nameravajo spomin na Leskovška, kije bil med pobudniki najstarejše slovenske slikarske kolonije Zagorje - Izlake, ustrezno počastiti. Ob občinskem prazniku bodo pripravili retrospektivno razstavo okrog 60 njegovih del. Ob tem pa bodo izdali tudi katalog njegovih del in monografijo. Pripravljata ju avtorja Marjan Tršar in Nande Razboršek. Občina Zagorje se je skupaj z Delavskim domom za takšno obeležitev spomina na slikarja dogovorila tudi s svojci pokojnega Leskovška.
SVOBODAŠI SO PELI V MONOŠTRU IN ŠALOVCIH
Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj je IS.marca gostoval v Monoštru v slovenskem Porabju na Madžarskem. V goste jih je povabil tamkajšnji slovenski pevski zbor Avgust Pavel. MePZ Svoboda je tokrat prvič pripravil koncert v novem slovenskem kulturnem središču -domu v Monoštru. Zbor je pel pod vodstvom zborovodkinje Barbare Bola, narodne in umetne pesmi raznih skladateljev. Ob povratku pa so v nedeljo, 14.marca pripravili koncert v Šalovcih v Prekmurju. S kulturniki v tej obmejni občini imajo Svobodaši že vrsto let tesne stike. Tu so trboveljski pevci pripravili skupen koncert skupaj z domačimi pevci.
IL.
T) i 3 TTL n
25. SUŠCA 1999
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
PISMO AVTOBUSNEMU PODJETJU INTEGRAL ZAGORJE
Z zgroženostjo sem spremljala, kaj se obeta taksistom in s tem predvsem nam potrošnikom in uporabnikom te taksi službe.
Z možem živiva že nekaj časa v Domu starejših občanov na Izlakah. Stanovalci doma smo bili strašno zadovoljni, ko se je pojavil taksi.
Dostopne cene, predvsem pa udobnost (taksi pelje od vrat do vrat) sta nam pri taksi prevozih veliko pomenili in nam starejšim in bolnim omogočili udobno potovanje in stik s svetom, okolico. Veliko nam je pomenilo, da smo se lahko sami, brez pomoči odpravili v Zagorje, na obisk k svojcem, v Zdravstveni dom, v čistilnico... skratka po opravkih.
Midva z možem nisva iz te občine in v naš kraj ne pelje avtobus. S taksijem pa sva se lahko odpravila na obisk k svojim najbližjim, seveda za zmerno ceno, ki sva jo zmogla.
Gospodje iz Integrala so s tem, da so taksi izrinili iz cest, naredili veliko krivico nam, starim in bolnim in tistim iz oddaljenih vasi in krajev. Ne živimo vsi poleg avtobusne postaje, mladi si kupijo svoje avtomobile, za nas stare in bolne pa je taksi pravi blagoslov, kar vi, Avtobusno podjetje Inttegral, s svojimi nedostopnimi cenami nikoli ne boste.
Zgrožena in užaljena ter z bolečino vas pozdravljam
Ljudmila Podbregar
NADALJEVANJE DEL NA CESTI TRBOVUE-HRASTNIK
Cestno podjetje Ljubljana je kot izvajalec gradbenih del pred kratkim vnovič pričelo z delom na razširitvi in modernizaciji dela zasavske ceste Trbovlje-Hrastnik. Gre za odsek od mostu čez Savo do prostozračnega stikališča TET. Zavoljo gradbenih del je treba cesto občasno zapreti za promet. To seje zgodilo v soboto in nedeljo, 13. in 14.marca. Promet je bil preusmerjen iz Trbovelj preko prevala sv.Marko v Hrastnik in dalje proti Celju in Zidanem Mostu. Možen pa je bil tudi obvoz čez Trojane na Savinjsko dolino. Nekaterim voznikom tovornjakov in avtobusov to ni bilo po volji, ker je cesta čez. sv.Marka ovinkasta, nepregledna, nenazadnje pa tudi ozka.
U.
PREMIRJE DO 1 .MAJA?
Pred dvema tednoma so se krajani Suhega Potoka, Briš, Lipovice in Okroga sestali z vodstvom podjetja IGM-a in vodstvom občine Zagorje. Že pred časom smo v Zasavcu zapisali, da so krajani omenjenih zaselkov, pridružujejo pa se jim tudi krajani Izlak, nezadovoljni tako z neizpolnjevanjem obljub IGM-a, da bodo končno asfaltirali cesto, ki vodi na odlagališče, kakor tudi s samo deponijo, kamor vsakodnevno številni tovornjaki vozijo odpadni material z gradbišča bodoče trojanske avtoceste.
IGM je namreč z Darsom podpisal pogodbo, po kateri Dars deponijo Suhi Potok uporablja za dovoz odvečnega materiala, ki nastane pri gradnji avtoceste. Seveda IGM za to prejme plačilo, ki pa po besedah vodstva ni življenjskega pomena za samo podjetje. Poleg tega trdijo in dokazujejo z listinami, daje omenjeno odlagališče povsem varno in da imajo zanj vso potrebno dokumentacijo. Krajanov zagotovila vodstva IGM-a tudi zaradi slabih izkušenj s plazom stare deponije na Brišah, in ki še ni povsem sanirana, ne morejo prepričati oziromajim ne verjamejo, daje nova na Suhem Potoku povsem vama. Omenjeno deponijo sem si spodaj podpisani ogledal in lahko rečem, da tisti, ki se vozijo po tej blatni (ob dežju) ali prašni (sonce) še neasfaltirani cesti, porabijo resnično velike količine vode, da z avtomobilov sperejo vso umazanijo. Vsakodnevno. Poleg tega pa je že pogled na velikost deponije (vsaj za laika, kot sem jaz) zastrašujoč (!?), toliko bolj, če vemo,
daje le nekaj sto metrov nižje ob briški cerkvi manjši zaselek.
Kakorkoli že, na sestanku so krajani dobili zagotovila, da bodo cesto do deponije asfaltirali do l.maja Župan Zagorja Matjaž Švagan, ki krajane podpira, je ob tem povedal, da če IGM do dogovorjenega roka ne bo uredil ceste, bo to storila občina, račun pa poslala njim (IGM-u). Ali se bodo krajani zadovoljili z na novo urejeno cesto in z dejstvom, da se bo na deponijo še vedno vozil odpadni material ? V razgovoru z nekaterimi krajani, ne.
Tekst in foto Igor Goste
12.SL0VENSKA0HCET IN OBČNI ZBOR
TD Mlinše bo letos, 26.junija, organiziralo 12.slovensko ohcet po starih šegah in navadah na Vidrgi. Ze drugo leto priprave na ohcet potekajo v sodelovanju s TD Semič, ki ima semiško ohcet 17.julija v Semiču in s časopisno hišo Dnevnik. Na Vidrgi se bodo poročili štirje pari, ki jih bodo izbrali bralci Nedeljskega dnevnika in tednika Hopla ter par, ki se bo prijavil na razpis, objavljen v časopisu Zasavc. Na semiški ohceti se bodo poročili trije pari, razglasitev in razporeditev parov pa bo 29.maja v Semiču.
TD Mlinše je v teh dneh imelo tudi redni letni občni zbor. Povabljeni so bili vsi domačini in TD Golče, TD Izlake, TD Šentgotard ter TD Čemšenik, ki se ni odzvalo povabilu. Pregledali so plan preteklega leta in ugotovili, da se nekaj dela prenese v letošnje leto in sicer izdaja zloženke, napisne table in smerokazi pešpoti.
Lani je bil precej odmeven Cvetlični sejem, ki bo tudi letos 10. in 11.aprila na športnem igrišču na Mlinšah in bo popestren s kratkim kulturnim programom.
Zanimiva je pobuda za sodelovanje z drugimi društvi v večjem obsegu kot doslej, a se zdi, da ni prave ideje, ki bi jih povezala med seboj.
ŽANA
TURISTIČNO DRUŠTVO IZLAKE
Turistično društvo Izlake je imelo Ib.marca sejo, na kateri so izvolili novo predsedstvo in njegove nove člane. Tako so za predsednika soglasno potrdili Alojza Kreča, ki je vsem navzočim predstavil program dela v naslednjem letu. Na seji so bili prisotni tudi predstavniki drugih turističnih društev (TD Golče, TD Trbovlje, TD Mlinše). Nekaj besed je spregovoril tudi župan Zagorja Matjaž Švagan. Nekaj besed so namenili tudi medsebojnem sodelovanju in tako so potrebo po sodelovanju izrazili AMD Izlake, Kmetijska zadruga Izlake in Gasilsko društvo Izlake.
Da bi Zasavje postalo turistično atraktivno, bo potrebno sodelovanje vseh zgoraj naštetih društev in tudi posameznikov. Domenili so se tudi za čistilno akcijo, ki že nekaj let uspešno poteka. Vsa TD v občini Zagorje bodo imela očiščevalno akcijo 17.4.1999.
TD Izlake je izbralo tudi častne člane. Ta laskavi naziv sta dobila zakonca Brečko, ki že vrsto let skrbita za lepši videz Izlak. Drugi častni član TD Izlake pa je postal Nande Razboršek, ki ima zasluge pri kulturnem dogajanju v naši okolici.
Predstavilo se je tudi društvo kmečkih žena s svojimi izvrstnimi domačimi prigrizki in domačo pijačo. Za veselje na občnem zboru je poskrbel ansambel Ajda, ki je s tem promoviral tudi svojo novo kaseto.
Irena Ravnikar-Hriberšek
25. SUŠCA 1999
a m
F.
Pepel za sanacijo ali degradacijo
Zgodba z elektrofilterskim pepelom, ki ga iz ljubljanske Termoelektrarne-Toplarne vozijo na deponijo Ruardi v Zagorje, se je začela leta 1990. Zapletla se je zaradi nasprotovanja krajanov KS Kotredež in KS Franc Farčnik, ki so dovozu nasprotovali, zlasti zaradi suma o morebitni radioaktivnosti EF pepela oz. drugih nevarnih snovi ter njihovega vpliva na podtalnico. Po meritvah sevanja, ki jo je leta 1994 izvedel Inštitut Jožef Stefan, in ugotovil, da pepel ni nevaren, je dovoz postal vsakodnevna rutina. Epilog naj bi zadeva dobila konec leta 2000, ko naj bi bila sanacija te depresije končana. Vendar, krajani knapovščini, njenim sanacijskim programom in študijam o ekološki neoporečnosti, zaradi napak v preteklosti, enostavno ne zaupajo več. Prevečkrat so že potegnili kratko.
Dovoz na Ruardi še do konca leta 2000
Zagorski premog v ljubljansko Toplarno ne dobavlja več od leta 1997. Lansko leto je TE-TO Ljubljana po pogodbi odkupila 130 tisoč ton premoga iz Rudnika Trbolje-Hrastnik, takšna je tudi letošnja pogodba, čeprav ima ljubljanska Toplarna v sanacijskem programu zmanjševanje dobave zasavskega premoga za 20 tisoč ton letno. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, zakaj se elektrofdterski pepel še vedno dovaža v Zagorje, saj bi se ga dalo - glede na njegovo neopo-rečnost, celo iskanost, kot zagota-vljajo na rudniku - skladiščiti tudi na kakšni drugi deponiji v Sloveniji? Ali nimamo že dovolj lastnih odpadkov?
Direktor Rudnika Zagorje v zapiranju Matej Požun pravi, daje rudnik dolžan sanirati površine po končanem rudarjenju. V skladu z rudarskim projektom je predvidena izravnava terena na Ruardiju in bi do določene faze sanacije v ta namen morali odložiti od 200 do 300 tisoč m3 nekega materiala. Tako je prevladala komercialna odločitev. Požun poudarja, da so glede odlaganja elektrofilterskega pepela imeli s krajani že razne spore. Zato je Inštitut Jožef Stefan izdelal meritve, ki so pokazale, da okolje zaradi deponiranja pepela ni obremenjeno z vidika radioaktivnosti in izcednih vod. Strah pred radiacijo je namreč nastal zaradi izdelave spornih zidakov iz tega elektrofdterskega pepela, ki so se uporabljali v notranjih prostorih. Medtem ko za zasipavanje zunanjih površin, strokovnjaki niso ugotovili škodljivih vplivov. Edina obremenjenost okolja, o kateri po mnenju Požuna lahko govorimo, so prevozi, ki se na tej relaciji vršijo.
Od leta 1993 je bilo na deponijo ob strugo Kotredeščice ter na plato plazu Ruardi odloženih približno 100 tisoč m3 elektrofilterskega pepela iz ljubljanske TE-TO. Letošnja pogodba pa je sklenjena za 30 tisoč m3. Rudink pogodbo o dovozu pepela podpisuje s podjetjem Mecum d.o.o. iz Ljubljane, kije zmagalo na natečaju za servisiranje pepela. Ljubljanska Toplarna tako nima
neposredne zveze z dovozom in odlaganjem pepela. Glede na razpoložljivost deponije pa Požun meni, da predvidevajo dovoz elektrofilterskega pepela iz Ljubljane še do konca drugega leta, saj je do takrat predvidena končna sanacija te depresije. Področje Orleka, Cilenice, Kukolnice in Podstrane naj bi uredili v skladu z ureditvenim načrtom, kije bil sprejet leta 1995. Le-ta predvideva ureditev že izdelanega športnega letališča, končuje se še zadnji del sanacije zahodnega dela Ruardija, na katerem je že narejena pogozditev s sadnim in drugim drevjem. Do konca leta 2000 bodo pristopili k dokončni sanaciji odlagališča, in sicer naj bi ta plato v celoti humunizirali in zatravili. Tudi brežine Kotrede-ščice naj bi bile delno zatravljene in pogozdene. Ob desnem bregu potoka pa je predvidena sprehajalna pot, oziroma delno industrijska cesta. V načrtu je tudi umetni ribnik, na južnem deluje predvidena ovčjereja, tudi na severnem delu je v načrtu pogozditev in ureditev odvodnavanja. Na področju platoja pa se pojavljajo razni interesi krajanov: od želje po ureditvi hipodroma, avto-moto proge, do ideje, da bi del sejemskega prostora namenili za obdelavo lesa... Požun pravi, da bo rudnik to področje v grobih zemeljskih delih saniral v skladu z željami krajanov, ki naj medsebojno uskladijo interese. Po mnenju Požuna bi te površine bile v končni fazi primerne tudi za kmetijstvo, čeprav dodaja, da ljudi zelo težko prepričaš, da nekaj ni nevarno, če so vsi prepričani v nasprotno.
Elektrofilterski pepel se bo uporabljal verjetno tudi pri zasipavanju rudniškega jaška v Vinah, v drugih jamah pa, po besedah Požuna, uporaba le-tega zaradi same tehnologije zasipavanja, ni primerna. Zaenkrat te jame zasipajo z gramozom, za kar na leto porabijo približno 20 tisoč m3 tega materiala.
Pepel je za rudnik ekonomičen in smotern...
Trije razlogi so zakaj je Rudnik Zagorje v zapiranju pričel z dovozom elektrofilterskeg pepela iz ljubljanske Toplarne. Sprva je bil to,
da se pepel vrne v Zasavje, pogoj pod katerim je TE-TO Ljubljana sploh še bila pripravljena odkupovati zasavski premog. Vendar pa ta razlog že nekaj let ni več aktualen. Poleg tega je rudarski inšpektoriat izdal odločbo, po kateri je rudnik dolžan sanirati degradirano območje Ruardija, Zaradi rudarjenja seje ta predel posedal, strugo Kotredeščice pa so morali sproti dosipavati, da so obdržali naravni padec potoka. V prvi fazi so za zasipavanje tega terena uporabljali rudniško jalovino, katere pa je zaradi prenehanja kopanja premoga začelo zmanjkovati.V rudarskem projektu zasipavanja je bil tako predviden elektrofilterski pepel, kot eden izmed materialov, ki bi se jih tu dalo odlagati. Po projektu je na Ruardiju možno odlagati gradbene odpadke in elektrofilterski pepel, ne pa komunalnih ali organskih odpadkov. Tretji razlog pa je povsem tržne narave - gre namreč za služenje z elektrofilterskim pepelom.
Družba Mecum krije vse stroške pri prevozu, odlaganju in izravnavi pepela, Rudnik Zagorje v zapiranju pa zaračuna ceno prostora odlaganja. Pogodba, ki se med rudnikom in podjetjem Mecum sklepa vsako leto sproti, zajema količino deponiranega pepela na leto in ceno. Torej, glede na to, da Mecum pokriva stroške deponiranja, ima rudnik na ta račun približno 20 milijonov tolarjev čistih prilivov letno. Rudnik Zagorje v zapiranju vsako leto sklene rentno pogodbo s krajevnima skupnostima Franc Farčnik in Kotredež, ki sta zaradi obremenjenosti okolja najbolj neposredno prizadeti. V skladu s temi dogovori se približno polovica iztrženih sredstev nameni KS Kotredež, okrog 20 odstotkov pa KS Franc Farčnik. Zakaj je denar med ti dve KS razdeljen tako nesorazmerno? Na rudniku pravijo, da se deponija pač nahaja v KS Kotredež, meji pa sicertudi na KS Franc Farčnik. Župan Matjaž Švagan je prepričan, da v kolikor bi bile razprave v KS Franc Farčnik bolj razvojno kot politično naravnane, bi lahko tudi v tej KS iztržili večji del sredstev. In koliko n a račun dovoza elketrofilterskega pepela zasluži Občina Zagorje? Švagan odgovarja,
da KS vedno pripravita letni program, ki ga predložita Rudniku Zagorje v zapiranju, in s tem vzpostavita direkten odnos. Občina pa tako neposredno ne dobi niti tolarja od dovoza pepela. Politika rudnika je, po besedah Požuna takšna, da se več kot pol dobljenih finančnih sredstev povrne tema dvema krajevnima skupnostima. Vendar, tu gre za namenska sredstva - za investicijo v javno infrastrukturo. S temi sredstvi se je doslej financiral vodovod Polana in javna razsvetljava proti Kotredežu. Preostala polovica iztrženih finančnih sredstev na račun deponiranja pepela pa so lastna neproračunska sredstva Rudnika Zagorje v zapiranju, ki so se v preteklih letih namenjala za investicijo obrtne cone v Kisovcu.
Po mnenju Požuna je dovoz elektrofilterskega pepela ekonomičen in smotern iz dveh razlogov: Če bi na odlagališče vozili kakšen drug material npr. gramoz, bi ga morali plačevati. Tudi gradbeni odpadki se zaračunavajo. Po drugi strani pa tega materiala v občini enostavno ni dovolj.
.. .za krajane pa vprašljiv in od prahu zadušljiv
Vendar krajani, živeči v okolici depresije Ruardi in potoka Kotredeščica, kljub vsemu, kar je bilo doslje o neoporečnosti pepela povedano, niso ostali brez dvoma. Nasprotno, menijo celo, da v kolikor bi bil elektrofilterski pepel resnično tako »nedolžen«, bi ga zaradi manjših stroškov deponirali že kje drugje, bližje Ljubljani. Ne pa, da celo plačujejo rudniku za njegovo skladiščenje. Poleg tega se ne strinjajo, da Rudnik Zagorje v zapiranju ne nameni ves denar, ki ga od deponije pepela zasluži, za sanacijo teh degradiranih površin. Bojijo se namreč, da bo zmanjkalo finančnih sredstev za dokončno ureditev Ruardija z okolico.
Majda in Janez Škrinjar, stanujoča v neposredni bližini te depresije, v Selu pri Zagorju 76, pravita, daje tragedija to, koliko so zaradi posledic rudarjenja doslej že bili oškodovani. In sedaj še pepel. Majda Škrinjar pravi: »Morate razumeti, da se ljudje, ki tu živimo.
25. SUŠCA 1999
^ ?jTn.a
y
počutimo kot na smetišču Slovenije. Takrat, ko so pepel stresali tu v bližini, je vse prineslo v hišo, s tem, da sami zgradbi najmanj škoduje. Škoduje nam in tudi živini. Poleg tega, daje to prah, menim, daje tudi škodljiv, saj živina sena pokošenega na tem področju ne je, če ga ne posolimo. Tudi pri samem dovozu pepela se dvigujejo ogromne količine prahu, zlasti poleti in ob lepem vremenu. Mi, ki smo zaradi tega neposredno prizadeti, pa od vsega tega nimamo nič, nobene rente. Mislim, da to ni prav in se počutim grozno prizadeto zaradi takšnega ravnanja. Človeka mine, da bi še karkoli vlagal ali vzdrževal pri hiši, saj je to nemogoče. Dvakrat na dan lahko pometam okrog hiše, okne imamo zaprte, sadje in zelenjava so povsem zaprašeni, ob cesti sploh nima smisla, da še kosimo... Poleg tega nam pobirajo davke za kmetijsko zemljišče prvega razreda, kot da živimo na neki krasni lokaciji. V resnici pa smo zadušeni z vsem
GEOINPDRAAACUSKI CENTER V TRBOVLJAH
V sejni dvorani občine Trbovlje so v četrtek, 11.marca predstavili predlog planskega projekta o vzpostavitvi geoinformacijskega centra občine Trbovlje. Center je bil ustanovljen leta 1996 z namenom podpore pri upravljanju občinskega nepremičninskega premoženja ter nudenja podatkovne baze investitorjem in lastnikom nepremičnin. Na testnem primeru je bilo pokazano, kakšne možnosti nudi projekt in kakšne so njegove prednosti.
Projekt GIC Republike Slovenije je ustanovila vlada leta 1991 in njegova naloga je na organiziran način vzpodbuditi in zagotoviti odgovorno rabo geoorientiranih podatkov in zagotoviti uporabnikom informacijo o prostorskih podatkih čim hitreje, ceneje, ob vsakem času in z najmanjšim možnim naporom.
tem - cesto, pepelom... Menim, da bi morali biti tisti, ki so za to odgovorni, tako pošteni, da bi nam sami ponudili odškodnino, glede na pogoje, v katerih živimo. Ne pa, da nas postavijo pred dejstvo. Kako smo lahko tako diskriminirani?«
Tudi v Pintarejevi ulici močno občutijo posledice zapraševanja ob dovozih pepela na deponijo. Ivan Brečko, stanujoč na Pintarjevi 5 pravi, da je vse to škodljivo za stanovace, ki živijo blizu tega nasipališča. Kadar zapiha severnik jim ta pepel prinese v stanovanja. »Morali bi ga redno in bolj zasipavati, kar se ne dela, zlasti ne ob nedeljah in praznikih. Naša KS Franc Farčnik bi morala urediti, da tisti, ki »uživamo« ljubljanski pepel, dobivamo rento. Poleg tega bi morali ljudem povedati, koliko je pepel škodljiv, saj če bi bil res neoporečen, bi gaLljubljančani že sami uporabili. Na svetu KS smo sicer o tem že razpravljali, ko so trdili, da pepel ni škodljiv za okolje. Vendar tudi ni
Cilji GlC-a so standardizacija podatkov in postopkov, distribucija podatkov, dostopnost in uporaba metapodatkovnega	sistema,
raziskave, razvoj in usposabljanje za uporabo tega sistema.
Dr. Jure Beseničar je prikazal in razložil uporabnost baz podatkov, ki služijo občini, hkrati pa odpirajo še vrsto možnosti uporabe - vezanje na poslovne sisteme komunalnih organizacij, ki obsegajo planiranje, projektiranje, izvedbo in upravljanje z distribucijskim omrežjem, koristna je tudi za cenilce, banke, zavarovalnice, okoljevarstvenike.
Na primeru desetih evidentiranih objektov smo lahko videli, kakšna je komunalna opremljenost, kje potekajo vodi za telefon, kje kanalizacija, vodovod in priključki, kje tečejo električni vodi in kje javna razsvetljava Delavskega doma. Prikazana je lahko tudi kvaliteta zemljišča, na katerem je postavljen objekt, lokacija objekta, njegova kvadratura. Kar je mogoče ugotoviti
nikjer dokazano, koliko je koristen za naselje in ljudi,« je povedal Brečko.
Na problem raznašanja elektrofil-terskega pepela zaradi poplav, je opozoril tudi Franc Ule, stanujoč na Trboveljski cesti 7. Ta material namreč Kotredeščica prinese ob poplavah tudi v marsikatero stanovanjsko hišo, na njive... Kaj naj prizadeti s tem materialom? Odgovornost se namreč prelaga iz enega organa na drugega, nihče pa zadeve ne sanira, jim pri sanacije ne pomaga oz. ne prepreči, da bi do ponovnih situacij še prihajalo. Zato bi se po njegovem morale izvesti strokovne analize o tem, kaj ta tvarina, ki jo ob poplavah dobijo v hiše, sploh je in koliko je radioaktivna. Ve se, da so v zemeljski skorji stalno prisotni radioaktivni elementi. Problem je namreč, ker se strugo Kotredeščice ne čisti, ne poglablja in ne vzdržuje. Pepel pa se z dežjem spira v potok, jo na nek način počasi zasipava ter dviga nivo vode. Krajani so razočarani, saj morajo škodo zaradi malomarnosti in nestrokovnih posegov rudnika v prostor ponavadi sanirati sami.
Matej Požun o pritožbah krajanov meni, da so v določenih pogledih -zlasti kar zadeva zapraševanje ob prevozih - upravičene. Rudarstvo je pod strogo kontrolo raznih inšpekcij. Poleg tega razpolagajo s tehnično dokumentacijo, npr. s projektom zasipavanja depresije potoka Kotredeščica, ki tudi določa ustrezno tehnologijo. Dvakrat na leto imajo redne kontrole rudarskega inšpektorata in ob posebnih primerih še izredne kontrole. Nadzoruje jih tudi inšpekcija iz Ministrstva za
tudi za posamezne prostore objekta. Objekte pa je možno tudi vizualno oceniti. Temu se lahko doda še druge podatke, na primer zakonodaja, zapisniki, pogodbe, tehnična dokumentacija, gradbena soglasja.
Cenilec lahko izvede oceno objekta hitreje, kvalitetnejše in bistveno ceneje, saj so mu takoj dostopni podatki kot so kvadratura stanovanja, podatki o tem, kdo je lastnik in kdo najemnik objekta, točkovni zapis, zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja, vrednost gradbene in komunalne ureditve parcele in ožje okolice, vrednost zemljišča in podobno.
Z okoljevarstvenega vidika je možna analiza postavitve obrtnih con, postavitve odlagališč odpadkov, osončenost, strmost območja, kje potekajo njive, travniki, gozdovi, vrtovi, parki, kje poteka železniški, cestni promet, kje tečejo potoki in reke.
Vodja Geoinformacijskega centra Slovenije in svetovalec vlade, Jurij
okolje in prostor, ki doslej ni ugotovila nepravilnosti. Na rudniku trdijo, da je EF pepel zaradi svoje male nasipne teže in svojih porculanskih lastnosti idealen tampon, da preprečuje pronicanje izcednih vod, zaradi katerih se bo kvaliteta potoka Kotredeščica celo izboljšala, in da v tem kontekstu celo zmanjšuje prejšnjo višjo radioaktivnost premogove jalovine. Ob vlaženju EF pepela se torej dobi nek »beton« slabše trdnosti. Tako prašenje ni možno in ob morebitnih poplavah je manjša verjetnost, da bi prišlo do raznosa tega strjenega materiala, kot nekih nevezanih gradbenih odpadkov. Iz tega stališča je po mnenju Požuna to gotovo bolj kvaliteten material za odlaganje. Kar zadeva prašenje pri odlaganju pepela, Požun pravi, da je predvsem v lanskem letu do teg res prihajalo, zlasti ko je šlo za zasutje dveh hiš v bližini Kotredeža. Ta del je sedaj že rekultiviran. Centralni del, kjer sedaj odlagajo pepel, pa je tako daleč od naselja, da bi prašenje ob odlaganju ne smelo povzročati težav. Problem pa povzroča prašenje ob samem dovozu pepela na deponijo. Industrijska cesta po kateri se dovoz vrši meji na KS Franc Farčnik in pripombe krajanov so, po mnenju Požuna, absolutno upravičene. Vendar meni, daje problem tudi, kako to sanirati. V naslednjem letu imajo namen to cesto čez Ruardi v celoti asfaltirati. Po zagotovilih Požuna bodo predel malo močili, prosili za razumevanje ter s krajani Pintarjeve ceste skušali problem reševati še na kak drug način.
Mia Južina
Režek, je opisal državni projekt ONIX, ki je del obsežnejšega Slovenskega ekološkega projekta -komponenta geografski informacijski sistem. Režek je ocenil dosedanje delo trboveljskega GlC-a in ponudil nekaj nasvetov o tem, kam naj usmerijo svoje napore.
Urša Kmetec
DESANKA KREČA RAZSTAVLJA V MEDIJSKIH TOPLICAH
V hotelu Medijske toplice je bila 16.marca otvoritev razstave likovnih del Desanke Kreča, članice Relik-a Trbovlje. Avtorico je predstavil Drago Butja, učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake pa so pripravili krajši kulturni program. Predstavljena so dela v različnih tehnikah, kar kaže na vsestranskost avtorice. Tematika njenega dela so krajine in cvetje. Obiskovalci so lahko v njenih delih prepoznali tudi bližnjo okolico Izlak. Razstava bo odprta do 16.4.1999.
Irena Ravnikar-Hriberšek
25. SUŠCA 1999
P. 77 Jf.aHf;
A NKE17*
Priložnostna in zavzeta pisma
Ljudje so od nekdaj iskali povezave med seboj in se obveščali prek pisem, razglednic, in v najstarejši zgodovini so pošto iz kraja v kraj prenašali sli. Sodobna tehnologija je z internetom, telefonom, omogočila stike širom po svetu. Ljudje lahko razpolagajo s pristnim medsebojnim stikom, imajo možnost pisemskega sporazumevanja, hitrega obveščanja prek telefona ter tudi širjenja znanstev prek interneta. Tokratni anketiranci pa so podebatirali, če kdaj kakšnemu Trendu ali frendici' napišejo pismo in kako dovzetni so sploh za pisemska klepetanja.
Tekst in foto: Petro Radovič
Nejc Kralj, učenec iz Hrastnika:
"Ne pišem rad pisem, veliko raje dobim kakšno pošto. Na voščilnice za rojstne dneve pa ne pozabim."
Andrej Vrbnik, upokojenec iz Hrastnika: "Tudi ljubezensko pismo sem že napisal. Všeč mi je, če znajo ljudje na prijeten način klepetati, še raje pa vidim, če znajo napisati zanimivo pismo."
Boštjan Klemen, dijak iz Hrastnika:
"Ja, kakšna štiri pisma na leto napišem. Rad pa vidim, kadar mi kdo piše in ne skopari z besedami."
Maruša Kum, učenka iz Hrastnika:
"Pisma ni težko napisati. Še lepše pa je pismo dobiti."
Maja	• ; % - J
Glinšek, učenka iz Hrastnika: "Tudi pismo sem že napisala in sicer prijateljici.	
	/	/ . j T' -
Vendar tudi	
voščilnice	Amr ,
pomenijo	u mi : i
pozornost do	m
drugih."	m
Olga Starina, upokojenka iz Trbovelj:
"Pismo je boljše od pogovora, zato bi si ljudje lahko več pisarili in ne zgolj za praznike."
Dani
Štojs,
administratorka iz Hrastnika:
"Ker smo ljudje povečini občutljivi, se potrudim za voščilnice. Všeč pa mi je, če ljudje znajo kramljati tudi prek pisem."
Suad Hrstič, kovinar iz Trbovelj:
"Zelo malo pisem napišem, večinoma uporabljam telefon. Za pisanje pisem je važen interes."
Janja Počeha, študentka iz Trbovelj:
"Prijateljska pisma rada pišem. Zlasti rada dobim bolj štosna in zanimiva pisma ali razglednice s potovanj."
Simona
Jan,
dijakinja iz Trbovelj: "Včasih je težko napisati pismo. Saj pisemsko sporazumevanje ni isto kot debata v živo. Ne napišem veliko pisem, voščilnic pa zmeraj kaj."
Metka Logar, dijakinja iz Trbovelj:
"Dopisujem si tudi s prijatelji v tujini, rada imam veliko poznanstev. V pismih se lažje kaj pove, pomemben pa je tudi oseben stik.”
Iztok
Pohar,
dijak
iz Zagorja:
"Nobenega pisma ne napišem, raje telefoniram, ker stvari lažje povem, kot pa napišem. Za voščilnice se pa potrudim."
Igor Docevič, dijak iz Litije:
"Pošto rad dobim, za pisanje pisem pa nisem, saj raje govorim."
^TftTLn-i 3 hi.r;a
Jože Ovnik
IMirOAUKI 80 AIEII MAM...
Z Ano sva na popoldanskem sprehodu. Gledam jo in uživam, ko ji mlado sonce boža mili otroški obraz, da se ji očke iskrivo svetijo. In kako se skupaj z mano veseli nečesa, za kar še ne ve, da je to pomladi, ki je zopet potihoma prišla v podalpsko deželico...Pomlad, ki nosi s sabo regrat, Valentinovo, čebelice, gripo, kolesarje na magistralki, mačje arije ob 2-h v jutru, in pa, za marsikoga težko pričakovani, konec kurilne sezone! Konec kurilne sezone??Ha ...
Pri nas v Trbovljah je že tako, da vso zimo ne smrdi tako nagnusno, kot ravno prve pomladne in zadnje dni jeseni, ko začnejo vrtičkarji, po obronkih in sredi mesta, zjavnim hacanjem njihovega lastnega dreka!! Pa si poglejmo, kdo je ta - Homo Florius, ali po naše, Janez Florian-Piroman?? To je znanec naše okolice, iz ulice, gledališča, tudi sosed, živinozdravnik, moderator na lokalnem radiju, obrtnik, človek, s katerim si delimo življenje v pevskem zboru, turističnem društvu, na tržnici, ali celo prijatelj iz nogometnega društva, sodelavec ...
V desno rame oprtan z vilami, grabljami in lopato, v žuljavi levici drži šprickanglo polno vode, in jo že pred svetlim jutrom, v črnih bataškomjih veselo maha proti loškim gredam, zvečer pa se mrtvo utrujen, a vidno zadovoljen, vrača v dolino iz njegove zaplankane gredice, ki jo dan za dnem, pomlad za pomladjo, urejuje tako vneto in tako zavzeto, da se mu je sredi tega rekreacijskega centra nakopičila že, o groza, cela gora odpadkov!! Od gajbic, lesenih in plastičnih, obrezanega vejevja, prhlih fižolovk, polivinila, na pol posušene trave, plastičnih vrečk, papirja, plastenk, ki so še ostale od zalivanja lanskih paradajzflanc. Se praska po čelu in se sprašuje: „Oj, kam bi del??,, Kaj je to kontejnerski odvoz, tega seveda ne veš, Florian. Prikolica odpade. Ja, kdo se bo pa tak, ves od zemlje in prešvican, usedel v avto, lepo vas prosim!? Da bi pa vse skupaj zakopal za kompost - dejte ga no, dejte, mal mejn...se bojiš, da se ti bo mramor zaredil? Zato Florian vse skupaj, po liniji najmanjšega odpora, začini še s približno litrom becina ali nafte in odpadki so pripravljeni za flambiranje. Tako smo te pomladne dimne omame, ki se razteza doli od Save pa vse tja gori do Gaberlanda, blagohotno deležni tudi ostali prebivalci Trbovelj ... če nam je to prav ali ne!! Hvala ti, o, Florianov Janez! S tem svojim svinjanjem tudi mojega okolja, pa si me napeljal na zanimivo misel, ki se danes sliši futuristično, toda, pomisli: ako bo šel trend onesnaževanja okolja še naprej tako drastično v tej smeri(mišljeno v svetovnem merilujpotem zagotovo ni daleč dan, ko vrednost monete neke države ne bo več temeljila na njenih zlatih rezervah, temveč bo moneta vredna toliko bolj, kolikor bolj bodo ekološko neoporečni naravni viri vode, zraka in zemlje! Treh fundamentalnih pogojev, nujnih za življenje flore in favne, v katero je tako enkratno neponovljivo vpet tudi Človek! In kot sva pravkar storila miselni preklop nekam v futuro, narediva Janez, (upam, da mi še slediš) še enega v zgodovino, v kulturo bivanja kruto iztrebljenih Indijancev, severno ali južnoameriških, vseeno. Vidiš, ti pa so, dokazano, živeli v harmoniji z naravo in njenimi zakoni. Do nje so se obnašali spoštljivo, od nje pa so, s spoštovanjem, vzeli le toliko, kolikor so potrebovali. In nič več! Kar pa je bilo tuje vedenjskim normam belega človeka tistega časa, ki je v širjavah novoodkritih kontinentov v imenu Križa in Kralja iz pohlepa plenil življenja in bogastvo avtohtonih prebivalcev, med katerimi je imelo za prišleke naj višjo ceno - zlato. Kako nič se ni spremenilo od takrat.. .kako ničelno je vse skupaj!! In medtem, ko sonce v rdeči zarji počasi drsi za Zeleno travo, mi je Ana, utrujena, sladko zaspala v naročju ...
Urša Kmetec
VLAK - 1’1'OSTOK SKLLLVAN.JA IN POVEZOVANJA
Vlaki so nenavadna reč. Pustimo ob strani dejstvo, da se veliko fantkov, ki so že davno odrasli, in jih zdaj krasijo kravate in sivi lasje namesto potolčenih kolen, še vedno zelo rado igra z njimi. Vlak se ne more primerjati z osebnim avtomobilom ali avtobusom, čeprav si ne znam natančno razložiti, kaj je tisto, kar ga tako ločuje od drugih prevoznih sredstev.
Na vlaku ti »Džon Wejn iz Kresnic« recitira pesmi, svoje lastne ali tuje, ne vem. Naveže stik in potem govori. »Kondiji« preluknjajo vozovnico: ljudje v uniformah so kot brez obraza, ne pogledaš jim v oči, čista formalnost: hvala in prosim, prestopi v Zidanem mostu. Včasih je komunikacija med ljudmi, ki si delijo sedeže, samo neverbalna. Malo porineš: več prostora potrebujem, že tako si me stisnil, da komaj diham; stegneš noge: ne, ne bom se ti umaknil, sem bil tu pred tabo.
Ali pa poslušaš stare tetke, ki vzdihujejo nad dandanašnjo nevzgojeno, predrzno mladino: v naših časih, ja, ja... Ali ti gredo na živce podivjani srednješolci, ki jih daje pomlad; hočeš mir: tetke imajo čisto prav.
Ljudje pozabijo, da niso sami na vlaku, njihove pogovore lahko posluša cel vagon: a veš, da je njegova sestra, ki ima strica, ki dela pri... in je poročen s sosedovo Micko, že spet... s ta mladim od Franceljnu. A res?
Vremeje nadvse hvaležna tema, ki vedno pride prav, ko pogovor zastane, ko pogledi zatavajo vstran, ko se začne mrzlično tuhtanje: kaj, kaj bi povedal.
Z nekaterimi se takoj ujameš, najdeš zanimivo skupno temo, skupne znance; žal ti je, da bo vožnje kmalu konec.
Neznanci te ogovorijo in ne odnehajo, dokler jim, začuden, ne poveš vse, kar jih zanima. Poveš več, kot bi povedal prijatelju ali sorodniku. Prav zato, ker so neznanci.
Ali pa si neznanci olajšajo dušo, ko si izberejo poslušalca, ki ne more zbežati.
Sprašujem se, zakaj opazimo določene ljudi, druge pa prezremo, pogosto neupravičeno? Kako jih izberemo iz množice? Zakaj se nam zdijo zanimivi, čeprav o njih ne vemo prav nič? Zakaj si, kljub temu, da z njimi še nismo izmenjali stavka in ne poznamo niti njihovega imena, že ustvarimo sodbo o njih, jih popredalčkamo? Z opazovanjem želimo uloviti njihovo osebnost, njihove skrivne misli in želje, nato pa smo razočarani, če ugotovimo, da niso to, kar smo napletli v svoji fantaziji.
Zakaj se nekaterim ne znamo približati, jim pogledati v oči, jih pozdraviti in z njimi poiskati skupnega jezika? S tistimi, s katerimi se vsak dan srečujemo in jih opazujemo, pa vendar varujemo videz brezbrižnega tujstva. Zakaj z drugimi takoj vzpostavimo stik?
Zakaj se z nekom tako dobro razumemo, a le za dan, mesec, leto, nato pa ne najdemo več tistega, kar nas je povezovalo? Zakaj ostajamo znanci in prijatelji z ljudmi, ki jih ne maramo, s katerimi nas pravzaprav ne veže nič? Navada, udobnost, strah pred zamero, strah pred spoznavanjem novih ljudi? Zakaj iščemo podobnost in ne različnost, povprečnost in ne izjemnost? Ne vem. Ker smo ljudje?
Vlak je prostor, kjer se ljudje srečujejo, se opazujejo, prostor, kjer ljudje spijo, jedo, berejo in se učijo, igrajo karte, skozi okno gledajo okolico ali pa gledajo navznoter, vase, in se pogovarjajo sami s sabo. Potujejo. K zdravniku. Na obisk k hčerki. V šolo. Po nakupih. V službo. Domov.
V vlaku se voziš z ljudmi, ki jih poznaš, z ljudmi, ki jih vedno srečuješ, a nikoli spoznaš, z ljudmi, ki jih vidiš prvič in zadnjič. Vlak, kot da bi bil pomanjšan svet.
Darinka Kostanjšek
DeveflefKa |e gotova sprememba
Od leta 1989 je ravnateljica OŠ Trbovlje, prej pa je na taisti šoli poučevala biologijo in kemijo. V tem času se je uveljavilo več šolskih reform in ena takih, ki v zadnjem času burka razprave, je devetletka v osnovnih šolah. Torej devet razredov osnovne šole po novem, vrtec pa bo prikrajšan za malo šolo, saj bodo šestletniki odslej tisti "prvčki" v osnovnošolskih klopeh. S šolskim letom 2002/03 bodo te novosti dale tudi prve rezultate. Darinka Kostanjšek je mnenja, da so šolske reforme potrebne in je za spremembe dovzetna. Brez dlakocepstva razgovarja o aktualnostih osnovnošolstva ter se zavzema, da bi v stvareh znali ugotavljati prednosti.
Aktivnosti za devetletko so že v teku, kakšne spremembe v osnovnem šolstvu se s tem obetajo?
Devetletka oziroma devetletno izobraževanje v osnovni šoli je razdeljeno na tri obdobja ali triade. V prvi razred bo šel šestletnik, kar je velik premik naprej. V devetem razredu pa bo zaključno preverjanje znanja, kar je zanimivost tretje triade. S tem naj bi se ugotavljali splošni standardi znanja. Tudi zdaj je v osmem razredu preverjanje znanja, ampak to so selektivni testi za vpis v srednje šole.
Ali bo z devetletko sodelovanje z osnovnimi šolami in vrtci tesnejše?
Upam, da se bosta vrtec in osnovna šola bolj povezala. V prvem razredu pa bosta v razredu vzgojiteljica in učiteljica, kar se mi zdi krasno. Tovrstne izkušnje so bile doslej super, saj v programu Korak za korakom, ki ga izvajamo, prav tako v razredu sodelujeta dve učiteljici. In to sodelovanje dveh učiteljic krasno teče. Ponekod se pač o tem sodelovanju sprašujejo in ne vedo, kako bo potekalo v praksi. Z naše strani pa so tovrstni rezultati zadovoljivi.
Torej se vam ne zdi vprašljivo, kako bosta vzgojiteljica in učiteljica uskladili pouk?
To se mi ne zdi problem, čeprav
je res še dosti dogovarjanja in pogovarjanja glede tega. OŠ Trbovlje pa je tudi med desetimi šolami v Sloveniji, ki izvaja program Korak za korakom, kjer pouk v razredu poteka z dvema učiteljicama. Resda gre za teamsko delo, potrebni so tedenski sestanki, dnevni razgovori, vendar smo z rezultati zadovoljni.
Kaj pa obseg prenovljenega učnega načrta?
Bistvo prve triade je, da se opismenjevanje razširi na tri leta. Ne bo se šestletnik učil pisati in brati, nikakor ni to namen devetletke. Prenova je v vsebini snovi, da se bo učenec tri leta počasi opismenjeval. Velik poudarek pa bo na igri, različne oblike in metode učenja ter socializacije bodo potekale skoz igro. Tudi opisno ocenjevanje bo kot doslej, čeprav so malce spremenjeni nazivi nekaterih predmetov, kot je naprimer predmet naravoslovje, okoljska vzgoja. Tudi učni načrt je prilagojen osnovnošolcem in lansko šolsko leto so učitelji v Sloveniji opravili kar ogromno dela glede pregledovanja, spreminjanja in dopolnjevanja teh učnih načrtov.
V	katerem razredu se bo številčno ocenjevalo?
V	prvi triadi bo opisno ocenjevanje, v drugi triadi bo ocenje-vanje delno opisno in delno
številčno, kar pomeni, da bodo predmeti: matematika, slovenski jezik, spoznavanje okolja, ocenjeni s številkami, vzgojni predmeti kot so športna vzgoja, glasba, likovna vzgoja pa opisno: manj uspešno, uspešno in zelo uspešno. V zadnji triadi pa so vsi predmeti ocenjeni številčno.
Kako pa bo poskrbljeno za varstvo šestletnikov?
Za šestletnike oziroma po novem za učence prvih razredov bo poskrbljeno tudi za varstvo, brezplačen prevoz v šolo, v šoli bodo imeli organiziran zajtrk, malico in kosilo.
Priprava na "tazaresni" pouk je verjetno postopna?
Seveda, pouk v nižjih razredih se odvija prek igre. Igraje metoda in oblika dela, kar izvaja učiteljica. Vendar pa dostikrat starši otroka ustrahujejo pred šolo, ko pravijo, češ, zdaj greš pa v šolo in se bo začelo zares. Učenje pa naj bo učencu prijetno opravilo.
In prostorske možnosti za devetletko?
V desetih letih, kar sem ravnateljica OŠ Trbovlje, se upad natalitete pozna tudi pri številu učencev. Morda je za tretjino manj učencev na šoli, kot jih je bilo pred desetimi leti. Kar pa tudi olajša prostorske možnosti za devetletko. Ko smo opravili prostorsko simulacijo, smo ugotovili, da bomo rabili le dodatne prostore za diferenciacijo pouka, za izbirne predmete učencev v tretji triadi. Takrat namreč učenec sam izbere predmete iz družboslovnega in naravoslovnega področja. In sicer tri izbirne predmete, bodisi dva iz družboslovnega in enega iz naravoslovnega področja ali obratno. Te izbirne vsebine pa bo šola ponudila glede na svoje kadrovske zmožnosti. Ko smo delali simulacijo izbirnih vsebin med sedmimi in osmimi razredi, nas je zanimalo, kaj se učenci sploh odločajo. Izid rezultatov pa je bil tak, da seje večina učencev odločala za tuje jezike, računalništvo, potem pa so bile privlačne zadeve še novinarstvo, elektronika-robotika, šport, astronomija in plesne dejavnosti. Za vse ostalo pa
in m 3 Tiri ti
25. SUŠCA 1999
je zelo malo zanimanja. Tako smo na nek način obveščeni, kako bomo dopolnjevali dejavnosti na šoli, pridobivali dodatna znanja, usmerjali učitelje in podobno.
Kaj to pomeni glede predmetnika?
Široka paleta predmetnika devetletke ponuja obilo možnosti za učence v tretji triadi, tako da se bo učenec lahko resnično odločil glede na svoje interese. Prva generacija za devetletko bo na preizkušnji, polemike so odmevne in je šolsko reformo težko predvideti.
Ali imajo osnovnošolci v sklopu učnega programa dovolj športnih, kulturnih, naravoslovnih dni?
Ne trdim, da je učni načrt pretirano natrpan, je pa res, da v osnovni šoli zadostuje, da učenec dobi splošne podatke, se nauči nekih osnov, opismenjevanja, računanja. Učenci imajo vsega štiri kulturne in športne dneve in tri naravoslovne dneve v šolskem letu. Toda finančno morajo k temu prispevati tudi starši, kar je za nekatere že težko.
Ste mnenja, da se vzgoja prične z dobrim zgledom?
Ja, vzgoja je že v zgledu. Določene vzorce namreč vidimo in jih prevzamemo bodisi od staršev ali od koga, ki ima vpliv. Mislim, da otroci pri tem niso nič drugačni. Vpliv, ki ga imajo starši, šola, sošolci ali tisti, ki jih otrok jemlje za vzornike, nikakor ni zanemarljiv.
Kakšni pa se vam zdijo osnovnošolci v medsebojnih odnosih?
Vsakršen medsebojni odnos je pridobivanje. Kakršnokoli izkušnjo že otrok dobi, se bo ponekod izkazala za dobrodošolo in je prav, da jo dobi. Četudi pride do spora, se mora otrok naučiti, da se zna postaviti in zavzeti zase. S tem ne mislim na nasilje, saj je nasilje lahko
tudi v besedah. Dejstvo pa je, da življenje niso samo plišasti medvedki, ampak je treba obvladati tudi druge situacije. Človek pridobiva določena spoznanja, kar je tudi del vzgoje. In prav je, da so zmeraj nove simacije.
Za učitelja ni vedno lahko vzpostaviti prijeten, priljubljen stik z učenci; kaj pravite?
Noben učitelj ni stoodstotno priljubljen pri vseh učencih in tako tudi ne more biti. Ni učitelja, ki bi vsakega učenca vse naučil in bi bil za učence super. Učitelji so ljudje in vsi si želijo imeti dobre rezultate, za katere se trudijo. So pa različne situacije, kjer se enkrat tako, drugič pa drugače obvladaš. Odvisno je od občutljivosti in tudi od tega, da si kakšen dan boljše, drugič pa slabše razpoložen.
Se kdaj spustite v povsem sproščen pomenek z učenci?
Oh, kolikokrat, tudi med odmorom se pogovarjam z učenci. To so prijetni razgovori.
In kaj je specifičnost sedanjih osnovnošolcev - obloženih z računalniškimi igricami, filmi in podobno?
Televizija in računalniki vzamejo današnjim učencem veliko časa. Morda se jim dopušča, da preveč časa namenjajo televiziji in računalniku.
Vam dobro vzdušje v kolektivu veliko pomeni?
Zatrjujem, daje bistvena kvaliteta odnosov in ne kvantiteta.
Kako pa razrešujete morebitne konflikte?
Konflikti so in vedno bodo in vedno je treba najti kompromis, da greš lahko naprej. Tudi učitelj se trudi, da učenci čimbolj sodelujejo pri pouku.
Kaj vas osrečuje?
Včasih povsem drobne stvari, uživam, če mi kaj uspe, vsak dan je poln presenečenj.
Angažirani ste tudi v Aktivu zasavskih ravnateljev?
Ravnatelji zasavskih osnovnih šol zelo dobro sodelujemo, si pomagamo, izmenjujemo izkušnje in mnenja ter se obveščamo o razmerah na šoli. Menim, daje Aktiv zasavskih ravnateljev kar uspešen in mnogo pridobimo s tovrstnim udejstvovanjem.
Ste mnenja, da je za prijateljstvo treba časa?
Menim, da prijateljstvo je ali pa ga ni in pri tem se je težko pretvarjati.
V teh dneh se praznuje 25. marec, materinski dan - imate radi pozornosti?
Tak dan je lahko vsak dan. Pozornosti ima vsak rad, zlasti vrtec se v svojih dejavnostih zelo posveča raznoraznim pozornostim in tudi v osnovnih šolah se trudimo, da odnos do izkazovanja pozornosti ne zbledi. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, kako pozoren zna biti. Včasih je videti, kot daje komu nerodno biti pozoren do koga. No, odvisno pa je tudi od okolja, če spodbuja pozornost ali ne, toda kljub temu je pozornost treba čutiti, saj ima šele takrat pravo vrednost.
Radi potujete?
Zelo, sploh včasih sem več potovala in recimo Anglija me je zelo navdušila.
Ali vas pri novem poznanstvu zmeraj pritegne kaj določnega ali vas vsak človek navduši s čim drugim?
Temu pravim pestrost živega sveta, saj vsakdo pritegne s čim drugim in nikdar ne iščem kaj specifičnega.
Si kdaj preberete horoskop?
Tudi horoskop si preberem, kakšne stvari o astrologiji me sploh zanimajo.
Tekst in foto: Petra Radovič
C O RS A 11
že za 2.673.000 SIT
FRONTERA
že za 4.221.000 SIT
UGODNI KTREDITI
T+3,75%
avtotehna VIS in Avtoservis Mahkovic
Sp. log 27, 1281 SAVA Tel.: 061/874-112
OPEL e
fortumiZ
Tiskarna
Fotokopiranje
A6 DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cesta 1 ______tel,: 061/719-450, (ax; 061/716-183_
TOURING
GL 1500 SE Gold VVing ST 1100 Pan European
ŠPORT- touring
CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CBR 600 F Hornet
ŠPORT
CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R
CHOOPER
GL 1500 C Valkyne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadow VT 125 C Shadovv
ENDURO
XL 1000 V Varadero XRV 750 V AfricaTvvin XL 600 V Transiap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
SCOOTER
X8R-S (cestni)
X8R-X (cross)
CROSS
CR 250 R*
CR 125 R*
CR 80 RD* (velika kolesa)
CR 8R* (mala kolesa, model 98)
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999
cena brez RD.	MPC
2.626.250	3.151.500 NOVO
1.821.660	2.185.992
1.670.450	2.004.540
1.590.870	1.909.044
1.137.240	1.364.688
1.033.780	1.240.536 NOVO
1.511.200	1.813.440
1.431.700	1.718.040
1.312.300	1.574.760
683.600	820.320
1.981.600	2.377.920 NOVO
1.511.280	1.813.536 NOVO
1.272.500	1.527.000
1.145.200	1.374.240
1.113.300	1.335.960
954.200	1.145.040
708.200	849.84C novo
1.495.300	1.794.360 NOVO
1.272.500	1.527.000
1.001.900	1.202.280
834.800	1.001.760
787.800	945.360 NOVO
635.800	762.960 NOVO
370.000	444.000
366.000	439.200
853.395	896.064
834.285	876.000
555.885	583.680
525.000	551.250
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene.
tl a a^ialvTi
25. SUŠCA 1999
ŽUPNIK MIRAN KELVISAR:
»TUDI DUHOVNIK MORA NENEHNO ZORETI«.
Tako kot pokojni Jože Čampa, ki je dolga leta služboval v kisovški župniji in je bil nekaj let tudi dekan, je tudi novi župnik v Kisovcu, Miran Kelvišar, iz Dolenjske. Rodil se je 28.decembra 1968 v Brusnicah pri Novem mestu, v delavsko kmečki družini. Starša sta že upokojena. Oče je bil voznik avtobusa, mama pa delavka v industriji motornih vozil v Novem mestu. Ima še brata in sestro, ki sta oba zaposlena. Pravi, da so njegovi prvi vtisi o Zasavju lepi, in da je vesel, da je prišel v te kraje.
Župnik na dan nove maše v rodnih Brusnicah
V Kisovcu ste župnik le nekaj časa, pa vendarle, kakšen je prvi vtis?
Najprej se vam zahvaljujem, da se lahko predstavim preko vašega časopisa. Lani novembra mi je gospod nadškof dr.Franc Rode ponudil mesto župnika v Kisovcu. Ponujeno službovanje sem sprejel in v ta kraj prišel z veseljem. Lahko rečem, da so moji prvi vtisi o Zasavcih, Kisovčanih zelo lepi. Odkar sem med njimi, se je moje veselje še potrdilo in povečalo. To je moje prvo mesto župnika. Doslej sem bil kaplan in sicer v župniji Ljubljana-Fužine od leta 1994 do 1996. Potem so me nepričakovano premestili na zelo zahtevno župnijo v Novo mesto - Kapitelj. Tam sem si nabral veliko izkušenj, ki mi sedaj v Kisovcu pridejo zelo prav.
Vaš predhodnik, dekan Jože Čampa je pred kratkim umrl. Ste se imeli dovolj časa z njim pogovoriti, seznaniti z njegovim dolgoletnim službovanjem v tej župniji, z njegovimi nasveti...?
Z njim sem se srečal še kot bogoslovec (v času študija), najmanj trikrat. Ko mije bilo ponujeno mesto v Kisovcu, sva se izčrpno pogovorila o stvareh povezanih z župnijo. Vesel sem bil njegovih besed, njegovih spodbud in nasvetov.
Zamenjali ste ga na mestu župnika, ne pa tudi na mestu dekana.
Za to, da je nekdo dekan, mora imeti že tudi neko določeno dobo službovanja. Jaz te dobe še nisem dopolnil.
Da se nekdo odloči za poklic duhovnika, je verjetno med pomembnejšimi dejavniki prav vzgoja oziroma zgled v družini. Kaj je tisto, kar je vas privedlo do študija teologije, mogoče notranji klic, klic Boga...?
Torej, sami ste omenili dve zelo pomembni sestavini, da se človek odzove tej poklicanosti. Gotovo ima vzgoja pri tem zelo pomembno vlogo, vendarle pa mora biti ta vzgoja prepletena z nekim ljubečim odnosom do Boga. To pomeni, da ima ta človek že prej izkustvo srečanja z Bogom, ki ga je zelo nagovoril, ga v notranjosti prevzel ter povabil, da stopi z njim na pot. Lahko rečem, da sem bil deležen tega notranjega klica. Sprejel sem ga z radostjo, kajti v njem sem videl življenje in svobodo. Videl in začutil sem tisto izpolnjenost, po kateri hrepeni vsak človek na zemlji. Vsak seveda skuša to najti in uresničiti v tisti poklicanosti, za katero je bil izbran.
Ste se srečavali s študenti teologije, bodočimi duhovniki in pa tudi že duhovniki, ki v mladosti niso bili deležni krščanske vzgoje, ki so živeli brez Boga, v ateizmu?
Tudi s takšnimi ljudmi sem se
srečeval in lahko rečem, da sem jih občudoval na tej poti, ki so jo pogumno prehodili. To pot vere in pot odprtosti, da so se pustili Bogu nagovoriti in šli za njim. Občudoval sem njihov razvoj, njihovo duhovno rast, kajti človek, ki se odloči za Boga in gaje pripravljen iskati vsak trenutek, mora imeti v sebi veliko velikodušnosti, srčnosti, poguma ter resnicoljubnosti.
Ali biti duhovnik pomeni tudi nujno verjeti ali biti prepričan v obstoj Boga, vstajenje, ali pa se pojavlja v nekem trenutku tudi dvom?
Vprašanje, ki ste ga postavili je zelo zahtevno. Po eni strani je na videz zelo preprosto, pa vendarle ni tako. To vprašanje spodbuja duhovnika, da vedno išče Boga, ki je popolna Resnica. Torej, ljudje velikokrat različno gledajo na duhovnika. Ena izmed predstav je tudi ta, da v njem vidijo svetnika. Tudi duhovnik je človek, ki mora nenehno zoreti in rasti v veri. Prav tako kot drugi ljudje se tudi on srečuje z dvomi. Pomembno je, da ta dvom človeka ne zapira v odnosu do Boga, ampak ga še bolj odpira. Tako išče tisto popolno resnico. S tem, ko nenehno prosi Boga, da mu jo razodene. To je relacija vere, ki človeka dela odprtega. Saj sami vidimo, da je naš um omejen. Zato Jezus pravi, da je največja zapoved ljubiti Boga z vsem srcem, dušo in mišljenjem. Pred ta izziv je vedno postavljen tudi duhovnik, in če bi kdorkoli od ljudi mislil ali si domišljal, daje to zmožen izpolniti vsak dan, bi najbrž lahko rekli, da v tem pretirava ali pa ima preveč dobro mnenje o sebi.
Ali lahko rečete, da ste se kot duhovnik za vedno odrekli življenju, ki ga živimo mnogi ostali ljudje? Tu mislim predvsem na starševstvo, ustvarjanje družine. Vemo, da je v Rimskokatoliški cerkvi zapovedan celibat.
Kot sem omenil že prej, sem se odločil biti duhovnik zaradi tega, ker sem v tem videl življenje. Svojo izpolnitev sem začutil v tem, da se lahko popolnoma dam na razpolago služenju Bogu. Marsikdaj ljudje pozabljamo, da lahko na različne načine služimo življenju. To nam hoče osvetliti tudi vseslovenska sinoda, ki nas vabi, da bi rekli življenju da. Gotovo je, da
sem kot duhovnik sprejel svojo pot in svojo poklicanost. Poglejte -vsaka odločitev, ki jo v življenju sprejmemo, pomeni tudi odpoved drugim stvarem. Ljudje smo velikokrat postavljeni pred preizkušnjo, da si ga hočemo prilastiti. Če si človek lasti življenje, mnogokrat težko razume nekoga, ki se odloči biti duhovnik. Ljudem se zdi samoumevno, da imaš otroke. Če narediš drugače, se že sprašujejo, ali je mogoče s tabo kaj narobe.
Zame je pomembno, da živim polno življenje, osmisljajoče, kvalitetno. Zato ni dovolj biti samo poročen, niti samo duhovnik. Potrebno je iz tega živeti z radostjo.
Župnija Kisovec je razmeroma velika. Verjetno prostega časa nimate na pretek. S čim ga obogatite?
Kot ste že omenili, je župnija Kisovec zelo velika. Ko imam čas, grem na sprehod po Kisovcu, ali po okoliških zaselkih. Ukvarjam se tudi s športom (planinarjenje, tek na smučeh, nogomet, košarka,...), rad poslušam glasbo (župnik zna igrati na kitaro, op.p.). Veliko pozornosti pa posvečam magisterijskem študiju, ki ga počasi zaključujem. S to nalogo želim ljudem še posebej stati ob strani.
Kakšno temo ste izbrali ?
Temo žalovanja, torej o žalujočih. To je eno izmed področij, za katero se mi zdi, da v Sloveniji še ni raziskano in mislim, da bo zelo dobrodošlo. Imam občutek, da imamo Slovenci pri tem veliko težav, veliko zavor, skratka težko nekako stopamo na pot žalovanja. Zdi se, da nepravilno žalujemo. Veliko je okalupljenosti! Človek, ki žaluje je postavljen na rob družbe, vsi se ga izogibajo. Vsi te poznajo na dan pogreba, po pogrebu nihče več. Pomembno je kako pomagati ljudem, ki so v takšni stiski. Žalovanje je nek proces, v katerem naj bi svojec izrazil svoja plemenita čustva in svoj odnos do pokojnega človeka, ki gaje imel rad. Ta pot je nujno potrebna za duhovno rasti. Posledica nepravilnega žalovanja je lahko tudi huda depresija. Pomembno je, da se žalujoči ne zaprejo vase.
Tekstdgor Goste
18
25. SUŠCA 1999
jr.TT.J j.j7.£ r j.GjT g
MEDENO RAZKOŠJE
Kulinarične dobrote gredo tokrat v korak z okusnimi dobrotami iz knjige Slastne medene dobrote, ki jo je izdalo Čebelarsko društvo Zagorje ob svoji 80-letnici. Med prav pride tudi pri celi paleti dobrot kot so potice, šarklji, torte, kolači in drugo. In z naslednjimi recepti boste k mizi lahko privabili že sedaj, če boste le imeli srečo pri peki.
MEDENJAK
Testo: 250 g moke, 125 g medu, 10 g sladkorja, 1 dl tople vode, 10 g sode bikarbone, cimet, pomarančna lupinica.
V	posodi razpustimo nad ogreto ploščo sladkor, med, toplo vodo in sodo bikarbono. Primešamo moko, odišavimo s cimetom in pomarančno lupino. Testo položimo v vroč, namazan model. Poravnan naj bo le do polovice modela. Pečemo pokrito 60 minut pri 180 do 200 stopinj Celzija.
ZAVITEK NA DUNAJSKI NAČIN
Testo: 150 g moke, ščepec soli, 1/2 žličke vinskega kisa, 4 žlice vode, 3 žlice olja.
Posip: moka.
Nadev: 250 g medu, 1/8 smetane, 3 rumenjaki, 2 žlici ruma, 350 g zmletih lešnikov, 100 g sladkorja, 1 noževa konica cimeta.
Za pekač: maslo ali margarino.
Posip: sladkor v prahu.
V	skledo stresemo moko in sol. Na sredi naredimo jamico, vanjo zlijemo vinski kis, vodo in olje. Od sredine navzven zgnetemo gladko testo. S pomokanima rokama testo gnetemo od 10 do 15 minut, da postane zelo voljno. Oblikujemo kepo, pokrijemo z ogreto skledo in pustimo na toplem počivati 30 minut. Čist kuhinjski prt potresemo z moko, na njem pa testo zelo na tanko razvaljamo. Nato ga previdno razvlečemo na vse strani.
dokler ni enakomerno tanko kot list. Med segrejemo, odstavimo z ognja in zmešamo s smetano, z rumenjaki in rumom. Previdno namažemo na razvlečeno testo. Zmešamo lešnike, cimet, sladkor. Zmes posujemo na med. Testo s prtom zvijemo. Pekač namažemo z maščobo. Nanj položimo zavitek s koncem testa na spodnji strani. Pekač položimo v že ogreto pečico na srednjo mrežo. Pečemo 40 minut pri 220 stopin Celzija. Pečen zavitek potresemo s presejanim sladkorjem v prahu.
MEDENI SKLADANCI
Testo: 500 g moke, 250 g medu, 5 jajc, 2 cl ruma.
Iz moke, medu in jajc zamesimo testo. Odišavimo ga z rumom in razvaljamo. Razvaljano testo narežemo na kose in ga spečemo v dobro namaščenih kleščah. Pečemo ga 5 minut.
SKUTINE PALAČINKE
Testo: 150 g moke, 2 dl moke, sol, 2 žlice medu, 2 jajci.
Nadev: 40 g masla, 2 jajci, lOOg medu, 500 g skute, 200 g rozin, 1 zavitek vanilin sladkorja.
Preliv: 1 dl kisle smetane.
Pripravimo nadev. Maslo umešamo, dodamo rumenjake, med, skuto, rozine, vanilin sladkor in zmešamo. Na koncu dodamo sneg iz beljakov. Iz sestavin naredimo testo in spečemo tanke palačinke. Namažemo jih s skutinim nadevom in zvijemo. Položimo jih v posodo, odporno pred ognjem, prelijemo s smetano in spečemo.
SADNI SLADOLED Z MEDOM
Sestavine: 1 1 vode, 350 g medu, sok ene limone, 500 g sadja (maline, ribez, marelice, breskve itd.)
Sadje z malo vode zdušimo do mehkega. Dobro ga pretlačimo skozi drobno sito. Primešamo vodo in med ter limonin sok. Hladno mešanico zlijemo v sladoledni avtomat in pustimo, da mešanica zamrzne.
P.R.
ZDRAVILNE RASTLINE
ARNIKA
Arniko najdemo po vsej Evropi, razen v Angliji. Pri nas jo najdemo po hribovju, še zlasti na Pokljuki. Je trajnica. Cvete nabiramo od maja do junija. Posušimo jo v senci in kar se da hitro, da ne izgubi preveč eteričnih olj. Hranimo jo na temnem mestu. Zdravilni so tudi skrbno natrgani listi in korenine.
Deluje podobno kot kamilica in ognjič (obe zeli smo že opisali), le daje veliko močnejša. Najbolje jo je pripraviti kot tinkturo. Nikoli je ne kuhamo, le parimo. Imejmo je predvsem za zunanjo uporabo, pri notranji uporabi jo jemljimo previdno, zmerno in pod zdravnikovim nadzorstvom. Ker je močna, jo namakamo v razmerju 1:10.
Kot tinktura je odlično zdravilo in razkužilo za vse vrste ran, tudi gnojne, za vse vrste poškodb, kot so udarnine in zmečkanine. Njene učinkovine obnavljajo tkivo in učinkoviteje, kot katerokoli drugo zdravilo, odstranjujejo krvne strdke. Maurice Messegue je tinkturo uspešno uporabljal proti posledicam udarcev, za zdravljenje odprtih ran in turov. Tudi v boju proti mozoljavosti je arnika neredko zmagovalec. Pokojni pater Simon Ašič svetuje tudi vtiranje tinkture pri revmi. Zapisal je še, da 2-3 kapljice v
kozarcu vode, pomagajo pri zdravljenju ledvic, srca in želodca. Obnese se tudi pri zastrupitvi z gobami, vendar je kljub temu potreben obisk pri zdravniku. Kapljice arnike pomagajo tudi proti gripi. Opozorilo: čajev in prevretkov iz arnike ne uživamo, ker so lahko nevarni.
TINKTURO pripravite z desetkratno količino prekuhane vode. Lahko jo pripravite tudi tako, da v kozarec 90-odstotnega alkohola daste 10 ščepcev posušenih cvetov in pustite, da se dva tedna namakajo. To tinkturo jemljite le po kapljicah v blagem čaju. Prvi dan eno, drugi dan 2 kapljici in tako dalje do 7 kapljic, potem pa postopno zmanjšajte do 1 kapljice. Pomaga pri protinu, oslovskemu kašlju, pljučnici, angini pektoris.
ZELIŠČA ZA LEPOTO (maurice messegue)
DLESNI
Lepo seje nasmehniti z zdravimi zobmi. Brez zdrave, trde in rožnate dlesne pa ni zdravih zob. Preveč bleda dlesen kaže na anemijo, ozka in gnojna je posledica skorbuta, dlesna s sivkasto modrim robom povzroča zastrupitev s svincem.
Dlesna je občutljiva, zato pazite na vse, kar bi jo lahko ranilo: zobne škrbine, pokvarjeni zobni aparat, zobni kamen, neprimerne zobne ščetke, zobna pasta slabe kvalitete itd.
Nekaj nasvetov
Proti omehčanju dlesne žvečite dolgo liste kreše. Pri akutnem gingvitisu in gnojenju koristi masaža z listi mete ali svežim sokom koprive. Uživajte veliko vitamina C.
Za krepitev dlesni je zelo primeren poparek iz četrt litra vode. Dodamo mu 3 ščepce sladkega janeža ter po ščepec mete, žajblja, majarona in izopa.
Pripravil Igor Goste
e^hifito
8ooi5®f?ffiQ®<35f)@ (M°2§®9
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov.
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL.
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333
ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSIVI 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila: Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
______V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h,
ZOO market KANI
Ulica 1. junija 7 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00
POPOLNA PONUDBA ZA VSE MALE ŽIVALI. ROVAL, CANNIN, MILLS, SERRA....
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
1. naslov za zlate zadeve
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12hin 15h-18h sob.:9h-12h tel • 0601 71 675
CERTIUS
borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje GSM 041-681-879
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
-	gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov
-	naročila za borzo
-	upravljanje s finančnim premoženjem strank
NIŽJE PROVIZIJE!
delovni čas: 9.00-12.00 in 16.00- 18.00; tel.: 0601/61-115
TRBOVLJE

Odločite se za prihodnost
Limuzina i n Variant
1.9 TDII, 1.8 syncro,
1.8 Turbo

:
I
Posebna ponudba za študentski žep
Volkswagen POLO od 19,65 SIT/km
Mesečni obrok od 16.378 SIT , 1/3 pologa, 10.000 prevoženih km/leto, odplačilna doba 60 mesecev	,
Volkswagen LUPO od 539 SIT/dan
Mesečni obrok od 16.382 SIT, 1/3 pologa, 10.000 prevoženih km/leto, odplačilna doba 60 mesecev
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 www.malgai.si
ffiHRJMJMT MALGAJ,.
Trbovlje
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in sen/iser

od 120.000 do 144.000 SIT popusta pri menjavi staro za novo.
PRIHAJA NOVI MEGANE!
tel.: 0601/27-666,27-525

25. SUŠCA 1999
ZG.TF.-T G 77 J?
ulcbsleo
VOJKA LOGAR
Ko se ti otrok nasmeje, se v tem zrcali sreča trenutka. Toda vzgojiteljica Vojka Logar z otroki deli' tako veselje in radoživost kot trenutke žalosti in negotovosti. V 27-ih letih, kar dela v hrastniškem vrtcu, ji je marsikdaj prijetno, kadar v naključnem pomenku spregovori besedico ali dve z nekdanjimi malošolarji. Pa ne le zaradi spominov, marveč ji medsebojni stiki, ki po tolikih letih še ostanejo, veliko pomenijo.
Izučila seje sicer za medicinsko sestro ter leto in pol tudi opravljala tovrsten poklic, nato pa je izkoristila priložnost in se došolala za vzgojiteljico. Večino let v vrtcu dela z jaslično skupino, to je z otroki od enega do treh let. Pravi, daje pri najmlajših viden vsakršen razvoj: od govora, igre, iznajdljivosti in podobno, kar pri drugih otrocih morda tudi prezreš. Ponavadi se le novinci težje navadijo na vrtec, čeprav jih vrtec bogati' in razveseljuje. Kolikor je možno, se igre odvijajo na igrišču, sicer pa v vrtcu. Kot je dejala, so pravljice v jaslični skupini kar priljubljena oblika igre, čeprav še veliko rajši brskajo po slikanicah, rišejo, se igrajo s kockami, razvrščajo razne materiale. Dostikrat si vsakdo zahoče drugačne igre in v ta namen imajo več igralnih kotičkov. A četudi v vrtcu razpolagajo z dokajšnjo količino igrač, se zdi, kot daje teh zelo malo, saj se otroci določene igre hitro naveličajo. Ker pa ima vodstvo posluh za dodatno izobraževanje vzgojiteljic, zmorejo te tudi aktualizirati način igre.
Sploh pa se malčki radi privijejo v vzgojiteljičin objem, ki jih sprosti in orazpoloži. Pravi, daje od odraslih odvisno, kako otrok reagira, zato ji vzgoja pomeni vse tiste pozornosti, ki lahko nekoga osrečijo. In če vzgojiteljice delajo z veseljem, to doprinese tudi k vzdušju v kolektivu. Angažiranost za soustvarjanje zadovoljstva v kolektivu marsikdaj popestri tako motivacijo kot komunikacijo vrteških skupin. Odkar vodi OO sindikata Vrtca Hrastnik poskrbi tudi za pozornost v kolektivu, zato članarina vključuje še razna praznična obdarovanja za zaposlene.
Zatrjuje pa, da je v življenju treba veliko potrpljenja glede konfliktov ali drugega, saj stvari niso nikdar take, kot se zdijo na prvi pogled. Zato je mnenja, da si ljudje premalo prisluhnejo in se ne znajo pogovoriti, saj pogovor človeka razbremeni. "Tako malo je včasih treba, da se kakšna situacija reši," je rekla, "saj je z dobro voljo vse mogoče." Tudi o družabnosti pravi, da ni pomembna le za otroke, ampak tudi za odrasle. Tako ohranja razna poznanstva, za prijatelje pa ima zmeraj čas. Pravi, da ima vsak človek slabe in dobre strani pa tudi svojstvena čustva, do katerih je treba biti toleranten. Kajti mnenja je, da tudi medsebojni stiki plemenitijo ljudi. V prostem času rada vrtnari, bere, plete, rada pa ima tudi ples in zabavo. Vrlini, ki jo pritegneta pri ljudeh sta poštenje in strpnost. Zase pa pravi, da rojeni v znamenju ovna res niso omahljivci in si včasih prebere tudi horoskop. Ob praznikih pa ji je prijetno, kadar jo že odraščajoča sinova presenetita s pozornostjo.
Tekst in foto: Petro Radovič
JANEZ KAPISTRAN, REDOVNI REFORMATOR IN PRIDIGAR
(28. marec)
Janez Kapistran jebil rojen 24. junija 1386 v gorskem mestecu Capestrano v Abrucih (po kraju ima tudi ime). Njegov oče je bil vojak in je tragično umrl, ko je bilo Janezu le 14 let. Janez je bil nadarjen in uspešen študent prava na univerzi v Perugii. Zato so ga poklicali v službo na dvornem sodišču v Neaplju, nato pa leta 1413 za sodnika v Perugio, kjer je bil tudi kraljevi namestnik. Pokazal je izredno odločnost in poštenost. Zaradi vojne je prišel tudi v ujetništvo. Pri poskusu bega si je zlomil nogo in zaradi poškodbe zelo trpel. V ječi se mu je sanjalo, da ga kliče sv. Frančišek v svojo redovno skupnost.
Janez seje kasneje iz ječe rešil z odkupnino, se spravil s svojimi prejšnjimi sovražniki ter 4. oktobra 1416 sprejel redovno obleko. Čeprav je bila odločitev za redovno življenje zanj težka, seje kasneje z vso predanostjo in naporom spremenil v božjega moža. Leta 1417 je napravil redovne zaobljube ter že leto kasneje s papeževim dovoljenjem prejel mašniško posvečenje. Papež gaje imenoval za pooblaščenca zoper krivoverce v Italiji. Janez je opravljal dolžnosti brez nasilja, in sicer predvsem s prepričevanjem in zgledom, saj je sam živel skromno in spokorno življenje.
Leta 1422 je prevzel nalogo, da ustanavlja nove samostane po prvotnih strogih pravilih observantov. Leta 1426 se je zavzel za sv. Bernarda Sienskega, s katerim ga je potem dolga leta povezovalo prijateljstvo. Bernardovo govorniško spretnost je še izpopolnil in postal največji pridigar svojega časa. Zaradi svojih sposobnosti in darov je nenehno potoval po raznih krajih Italije, večinoma po navodilih tedanjih papežev. Kot reformator frančiškanskega reda je ustanovil ali obnovil na stotine samostanov v tedanji Evropi ter v Sveti deželi. Leta 1433 so ga izvolili za generalnega vikarja frančiškanskega reda. To službo je opravljal vse do svoje smrti.
Imel je velik vpliv na ljudi, saj so množice kar drle v njegovo bližino, zato je moral pridigati kar na prostem. Spremljal gaje tudi sloves čudodelnika in božjega glasnika.
Za vedno je zapustil Italijo leta 1452, ko je po navodilu papeža Nikolaja V. odšel na ozemlje rimsko-nemškega cesarstva oznanjat pokoro ter spreobračat kristjane, ki so zapadli krivim naukom, poleg tega pa je izvajal reformo samostanov. Na svoji poti po srednji Evropi seje v Beljaku srečal tudi s Slovenci in jim pridigal. Obiskal je tudi nemške dežele ter Ogrsko, Moravsko in Poljsko. Leta 1453 je pod napadi Turkov padel Carigrad, zato je bilo pričakovati Turške napade na pokrajine srednje Evrope. Janez Kapistran je na več državnih zborih pridobival kneze za složen nastop za obrambo krščanske Evrope. Veliko naporov je vložil, da je organiziral ljudsko armado za obrambo pred Turki. Ko so vsi poveljniki obupovali, je Janez Kapistran po notranjem navdihu vodil krščansko vojsko v boj in rešil 22. julija 1456 Beograd nevarnega obleganja. Bil je telesno do kraja izčrpan (star je bil že 70 let), vendar še vedno vedrega duha. Po kužni bolezni je 23. oktobra 1456 umrl v samostanu v Boku pod Fruško goro.
Že leta 1514 je papež Leon X. dovolil mašo v njegovo čast, slovesno pa so ga razglasili za svetnika šele leta 1690. V začetku so njegov god praznovali 23. oktobra, od leta 1885 pa 28. marca.
ul&balDO 7
Branko Nimac
Iz središča Slovenije v Vaše srce!
Radio GEOSS 89,? mhz
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija
Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
MVigih]®!
«1? oidn.i *
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584
• ____________________________________________________________________________________________ ' __________________________________________________________________________________________________________
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA ■ MI VAS
NAGRADIMO
Zadnja literarna uganka je bila očitno nekoliko trši oreh, saj ste na uredništvo poslali manj pravilnih odgovorov kot običajno. Je že tako, da so vam (nam) bolj poznani že umrli književniki. Kakorkoli že, nekateri ste vendarle na kuponček napisali pravilen odgovor, ki seje glasil DRAGO JANČAR. Žreb je knjižno nagrado (Rockovska zvezda - Jackie Colins) dodelil Lidiji Završnik, Završnik 33, Šmartno pri Litiji, bon v vrednosti 1.500 SIT, ki ga poklanja Gostilnica Zupanc iz Kostrevnice (Izlak) pa dobi Edita Kuder, Cesta zmage 19, Zagorje.
Prepričani smo, da vam 15.uganka ne bo delala preglavic. Sprašujemo vas po imenu pisateljice, ki seje rodila 24.maja 1914 v Koprivi na Krasu, umrla pa je pred kratkim (leto 1999). Svojo mladostjo preživela v Mariboru, kamor seje njena družina preselila kmalu po njenem rojstvu. Leta 1934 je končala učiteljišče, vendarje bila zatem 4 leta brez službe. Med
2.svetovno vojno je preživela huda leta v taboriščih Nemčije in v Italiji. Po vojni je poučevala na OŠ v Ljubljani, bila pa je tudi urednica Cicibana (1960-1971) in revije Otrok in družina.
Že pred vojno je napisala prvo novelo Kristina. Knjiga z naslovom Pod bičem je izšla 1945, zbirka črtic in novel Stekleni grad je izšla 1958. Napisalaje veliko knjig za otroke. V pasti. Bratec in sestrica. Poredni zajček, Okoli in okoli, Uhač in njegova druščina, Gregec Kobilica, Rdeči škorenjčki. Ko zorijo jagode... Vsekakor sodi med najbolj plodovite mladinske pisateljice, saj je napisala kar 35 mladinskih povesti, romanov, zbirk, zgodb.
V pomoč vam navajamo nekaj povedi prepisanih iz poglavja z naslovom Krvno sorodstvo (iz knjige Uhač in njegova druščina).
Segel je v žep. Na mahovnata tla je dal obe kovinski avtomobilski znački. Ti dve znački bosta za pričo pri našem obredu.
Izza zaviha jopiča je vzel buciko. Zapičil jo je v svoj kazalec. Držal seje mrtvaško resno - niti zajokal, niti zastokal ni.
Svetlo naju je z Acijem pogledal in dal buciko z okrvavljeno konico meni.. »Ti Uhač, si zdaj na vrsti.«
Uganko sestavil Igor Goste
Uroš Šetina - Uri Ameriških TOP 5 (7,-14.3.) v milijonih dolarjev
1.	Analyze This (40$, 10 dni)
2.	The Rage: Carrie 2
(7.1$, 3 dni) jiMitefe .	3. Cruel Intentions (23$,
10 dni)
4.	The Corruptor (5.8$, 3 dni)
5.	Baby Geniuses (5.6$, 3 dni)
Analyze This - Po tem ko prično mafijskega šefa, katerega igra Robert De Niro, navdajati
dvomi o njegovi karieri in prostoru v svetu kriminala, se zateče po pomoč k psihiatru. Billy Crystal igra nejevoljnega profesionalca, ki spremeni De Nirov pogled na službo, medtem ko načrtuje prihajajočo poroko z zaročenko v podobi Lise Kudrow (Phoebe iz priljubljene TV serije Prijatelji). Uspešno komedijo je režiral Harold Ramis. V naše kraje prihaja predvidoma pred poletjem.
Cruel Intentions - Ryan Phillippe in Sarah Michelle Gellar (znanka iz TV serije Izganjalka vampirjev, ter filmov Krik 2 in Vem kaj ste zakrivili lansko poletje) upodabljata pol-brata/ setro, ki si zadata nalogo nazdorovati družabno življenje dijakov lokalne šole. Malamanipulaorja gresta stavit ali bo Phillippe spravil v posteljo nedolžno ravnateljevo hčerko, katero igraRe&se JVitherspoon. Film je prenovljena in času primemo posodobljena različica klasične zgodbe Nevama razmerja.
Baby Geniuses - Kathleen Turner in Chris-topher Lloyd igrata par zlobnih zdravnikov v službi pri svetovno vodilnem proizvajalcu proizvodov za dojenčke. Turner in Lloyd skrivoma delata na projektu rešiti uganko otroškega govora. Težave se zvrstijt), ko se
Matjaž Merzel:
VOLK SAMOTAR
Spet prišla je temna noč, jaz pa sam sem kot nekoč, zakaj odšla si ti vedoč, da ljubim te še bolj, še bolj, kot nekoč.
Zakaj pustila si me samega, zakaj na križišču, narazen, odšla je cesta najina.
Zakaj si mi vzela ključ, od srca, zakaj so ostala, vsa vrata zaklenjena.
Zdaj postal sem volk samotar, siva brada mi raste, v duši sem pa star.
Ljubiti več jaz ne znam, za vedno ostal bom sam.
genilani dojenčki združijo proti zdravnikoma in prevzamejo laboratorij. V tej družinski komediji nastopajo še Kim Cattrall, Peter MacNicol in Ruby Dee.
The Corruptor - Chow Yun-Fat igra detektiva, ki ohranja mir v kitajski četrti v New Yorku. Po tem ko izbruhne vojna med dvema rivalskima bandama, Nevvjorška policija okrepi azijsko enoto z idealističnim policajem v podobi Marka Wahlberga. Yun-Fat združi moči z Walbergom v zgodbi polni nasilja, izdaj in prevar. Režiral je James Foley.
The Rage: Carrie 2 - Amy Irving se vrača kot edina preživela izvirnega maturantskega krvavospeva. Emily Bergl igra družbeno izobčenko z močjo telekineze. Življenje se ji prične razpletati, potem ko se spoprijatelji s priljubljenim Jasonom Londonom. Medtem ko prične spuščati čustvene zapreke, se izkaže da bo srednješolska potegavščina lahko usodna. V grozljivki igrata še Dylan Bruno in J. Smith-Cameron.
"ŠTUDENT NAJ BO!" - AMPAK, KAKO?
Urad za žensko politiko pri vladi RS preko svoje regionalne mreže odpira vrsto pogovorov o aktualnih temah. Tako so se odločili, da glede na situacijo, v kateri se danes nahaja Zasavje, spregovorijo tudi o možnostih izobraževanja učencev in učenk, dijakov in dijakinj ter tudi odraslih v Zasavju.
V torek, 9.marca, je bil v Trbovljah pogovor z naslovom "Izobraževanje nekoč in danes, tukaj in sedaj". Vodila gaje novinarka Radia Trbovlje Barbara Žgajnar, sodelovali pa so predstavniki ministrstva za šolstvo in šport, ravnatelji osnovnih in srednjih šol iz Trbovelj, Zagorja in Litije, direktorica Revirska ljudske univerze, predstavniki uradov za delo, zagorski župan in trboveljski podžupan.
Za predstavitev razvoja "Izobraževanje od začetkov v davni preteklosti do danes", so poskrbele članice debatnega krožka Logos, ki zelo uspešno deluje na Gimnaziji Trbovlje in dosega mednarodne uspehe. Namen pogovora je bil informativen, namenjen predvsem dijakom in dijakinjam in njihovim staršem.
Uradu za žensko politiko je bil zaupan projekt - United development program -, ki se odvija v vseh državah, kjer zapažajo, da so določene skupine prebivalstva slabo zastopane v javnem in političnem življenju (npr. ženske). Tako so ocenili, da bi bilo umestno v Zasavju spregovoriti nekaj o izobraževanju, kot predhodnem pogovoru za temo zaposlovanja.
Predstavniki osnovnih šol oz. njihovi ravnatelji so posredovali podatke o vpisih učencev na srednje šole v letošnjem letu. Govor je bil tudi o posebni učni pomoči, ki poteka v osnovnih šolah kot dopolnilni pouk in učna pomoč preko javnih del, s tem, da bi se bilo pametno vprašati, zakaj tolikšna potreba po dodatni učni pomoči. Marje res problem v učencih ali pa morda z učnim programom nekaj ni v redu. Na vseh osnovnih šolah potekajo tudi priprave za uvedbo drugega tujega jezika in za to bo potreben učitelj, ki bi ga bilo treba izbrati in štipendirati. Predstavnik občine Trbovlje Branko Krevl je zagotovil, da so sredstva za ta namen predvidena v proračunu občine in da je potrebna le prijava kandidata.
Po besedah ravnateljice Gimnazije in ekonomske šole v Trbovljah Darke Lipičnik se večina dijakov vpisuje na univerzo in visoke
strokovne šole, prevladuje pa področje družboslovja. Podatkov o uspešnem končanju programa visokošolskega študija, na žalost, ni. Ravnatelj mlade litijske gimnazije Vinko Logaj je povedal, da je bila le-ta ustanovljena s ciljem približati izobraževanje tistim, ki se danes vpisujejo v gimnazije in ga tudi povečati. Problemi so predvsem na področju svetovanja in usmerjanja bodočih maturantov, ker je premalo podatkov o kadrovskih potrebah in načrtovanju kadrov v podjetjih. Iz tega razloga je stekla akcija zbiranja podatkov o potrebah (od Litije do Zagoija) in nato kontinuirano usmerjanje dijakov in štipendijske politike. Drugi problem je tistih 10% dijakov, ki šolanja ne zaključijo. O tem bo kazalo v bodoče posebej razpravljati in take dijake spremljati in usmerjati. Pred ustanovitvijo Gimnazije Litija je bila narejena temeljita analiza in danes se že kaže, daje bila odločitev pravilna. Ena tretjina dijakov je iz litijske občine, ostali pa so iz drugih občin, od Hrastnika do Ljubljane -največ pa iz Zagorja.
Srednja šola v Zagorju je po besedah ravnateljice Anice Ule Maček tematsko popolnoma drugače formirana kot so gimnazije. Zajema populacijo nižjega poklicnega izobraževanja in srednjega poklicnega izobraževanja. To sta skupini osmošolcev, ki želijo po zaključenem nižjem oziroma srednjem izobraževanju pridobiti svoj prvi poklic. Imajo pa možnost nadaljnega nadgrajevanja osnovne poklicne izobrazbe in v zadnjih letih nudijo možnost v nadaljevalnih in diferencialnih programih pridobitev pete stopnje izobrazbe in s tem možnost za vpis na visoke šole.
Lijana Vidic Ristič z Republiškega zavoda za zaposlovanje ugotavlja, daje v Zasavju v vseh treh zasavskih občinah (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) stopnja brezposelnosti krepko nad republiškim povprečjem. Še posebej visoka je v Trbovljah, medtem ko občina Hrastnik in Zagorje samo nekoliko zaostajata in med brezposelnimi je največ prav žensk. Izrazito neugodna je tudi izobrazbena struktura brezposelnih, okrog 50% jih je brez izobrazbe. Probleme brezposelnosti skuša zavod reševati na različne načine. Zelo pomemben in obširen je program izobraževanja, kjer je lani sodelovalo 889 brezposelnih oseb. Na tem področju ima veliko vrednost tesno
sodelovanje z Revirsko ljudsko univerzo. Dejstvo pa je, daje brezposelne težko motivirati za dodatno izobraževanje in tudi iskanje nove zaposlitve je za marsikoga mukotrpno delo, zato je predvidena pomoč tudi na tem področju. Na žalost pa so pri vsem tem tudi oni odvisni od proračunskih sredstev.
Tudi oba predstavnika zagorskega in trboveljskega urada za delo sta prišla do podobnih ugotovitev in dodala še nekaj podrobnosti. Na vse povedano je župan občine Zagorje Matjaž Š vagan poudaril, da ima Zagorje koncept razvoja, da občina namenja precejšnja sredstva za osnovno in srednješolsko izobraževanje in da (eni redkih) ne zapirajo vrtcev. Fundacija Zagorje 2000 je predvidela sredstva za štipendije, skratka, njegov pogled v prihodnost je optimističen.
Optimističen je tudi pogled podžupana Trbovelj Zorana Gračnarja. Za bodoče dijake tehniške gimnazijeje bilo zagotovljenih preko 30 štipendij. V občini je v načrtu oblikovanje sklada za štipendije za nadarjene študente, socialno ogrožene in perspektivne, ki se bodo po končanem študiju vrnili v občino in prispevali svoj delež k razvoju. Dejstvo je tudi, da bo treba reševati brezposelnost v občini - z elektrarno ali brez nje.
Jože Miklavc z Ministrstva za šolstvo in šport je omenil, da dobiva čedalje večji pomen izobraževanje v lokalnih skupnostih, podjetniško izobraževanje... torej izobraževanje odraslih.
Direktorica Revirske ljudske univerze Romana Martinčič je predstavila delovanje le-te na področju izobraževanja odraslih od osnovnošolskega programa, različnih programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, do srednješolskega izobraževanja. Prirejajo tudi jezikovne tečaje, tečaje ražunalništva in tečaje za prosti čas. Letno je vključenih v njihov program od 900 do 1000 slušateljev, prav posebej pa se zavzemajo za izobraževanje brezposelnih.
Pogovor o izobraževanju tako ali drugače se je zavlekel krepko preko odmerjenega časa in regionalna koordinatorka UŽP Tanja Drnovšek je lahko na koncu ugotovila, daje bila razprava vsebinska in plodna, le tistih, katerim je bila najbolj namenjena, ni bilo.
Marta Hrušovar
25. SUŠCA 1999
jTTftjj G jT? ur; Vj f:
PLANICA SNEŽNA KRALJICA, REKORDI V POLETIH,
PA TUDI DRUGAČNI...
Sendvič je dovolj velik, tako da ne bosta lačna.	Tole je šele začetek rekordnega skoka, pristal je	Tudi zadaj se marsikaj dogaja!
na 219,5m!
Si'
Za trenutek ga lahko tudi sam nesem! Vendar je pomoč pri roki!
Nas Litijane ne bo nihče! Se znajdemo. Sendvičev imamo za pol Planice, druga polovica nam bo pa pijačo dala!
Zaradi drena pri rezanju sedvičev (ali drugovi ovo nisu sendviči iz hiljadu devet sto osemdeset i devete!) je vrli Joško (edini Slovenec s š) vsake toliko zavrtel največjo do sedaj znano ragljo na svetu in tako pridobil prostor.
Sonce doli gre, sendvič (drugi), pa tudi!
vse MM
IZBOR N Al LEPOTICE V IMPERIUSU
Vsako leto se po vsej Sloveniji izvajajo razna lepotna tekmovanja. Brez njih ne moremo niti v Zasavju. Tako je bil v petek, 12. 3. v klubu Imperius na Izlakah četrti uradni predizbor za naj lepotico slovenskih klubov in diskotek.
Prijavilo se je devet deklet starih od 14 let dalje iz cele Slovenije. Dekleta so se predstavila trikrat. Prvič so se po pisti sprehodila v športnih oblačilih, ki jih je za prireditev posodila športna trgovina s tekstilom M-ŠPORT iz Zagorja. Drugič so se dekleta pokazala v večernih oblekah, tretjič pa še v kopalkah. Medtem ko so se dekleta sprehajala po pisti, pa je komisija ocenjevala njihovo hojo, obraz, postavo ter vtis. V žiriji so bili: predsednik Franci Turnšek - lastnik diskoteke, Veronika Božič pevka in glasbenica, Mojca Kovačič, lastnica frizerskega studia M,
Jožica Kobal, Zlatarstvo Novak, Igor Zibelnik, časopis Zasavc, Marjeta Bebar lastnica trgovine M-ŠPORT, Džoko Matovski, Forum d.o.o., Sašo Matovski, Plastex d.o.o. in Ivan Kovačič, Avto Kovačič. Strokovna žirija je podelila pet nagrad: peto mesto in naziv naj debitantke je osvojila 16-letna dijakinja Tinkara Kovše iz Zreč, četrto mesto in naziv naj fotogenična je osvojila 20-
letna Maja Pristovnik, poslovna tajnica iz Celja, naziv druge spremljevalke je osvojila Barbara Berdnik, 17-letna dijakinja iz Kamnika, prva spremljevalka je pstala 17-letna dijakinja iz N. Mesta, Klavdija Volaj, naziv naj lepotica kluba Imperius pa je osvojila komaj 15-letna dijakinja iz Prevoj pri Lukovici, Jana Hribar.
Zmagovalka je za nagrado dobila prehodno pozlačeno krono in žezlo, lento cvetličarstva Kerin iz Krškega, šopek cvetličarstva Lavrač iz Zagorja, prstan v vrednosti 24.000 SIT Zlatarstva Novak, tridnevno potovanje v Rovinj in ogled koncerta Tonija Celinskega TA Odisej iz Kranja in zmagoslavno kosilo v gostišču Kum Zagorje.
Po podelitvi nagrad pa so vsi sodelujoči nazdravili s šampanjcem kluba Imperius. Program je vodil soorganizator predizbora Bojan Manenica, zmagovalka pa se bo kot naj lepotica kluba Imperius udeležila finalnega tekmovanja.
Veleprodaja pijač in živil
ČEBELICA
DISKONT HRASTNIK
odprto 8.00-16.00, tel.: 46-203
DISKONT DOL odprto 7.00-18.00, tel.: 46-270
PIVO PLOČEVINKA 0.5 1 Laško	119,90 sit
OLJE ZVEZDA 11	199,90 sit
sirup pomaranča 1.51 pvc	358,40 sit
juice rottaler 11	96,00 sit
mleko alpsko pomursko 11	113,30 sit
whisky kentucky jack 0.71	1.884,30 sit
prekajena šunka 1kg	931,60 sit
riž splendor 1kg	128,00 sit
Akcija velja od 25.3 do 10.4.1999, oziroma do prodaje zalog. Cene so diskontne!
VRTNARSTVO
HODAK
Prodaja sadik za balkonska korita in grede, lončnice, trajnice za skalnjak...
Hodak Zvonko
tel.: 0601-71-852
S prodajo pričnemo v nedeljo,
L___	28.3.1999
Na Lokah 45 pri Kisovcu, vsak dan od 9.00 do 17.00 ure
(tel.: 71-852)
V Orehovici (nasproti spomenika), vsak dan od 15.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 ure.
(GSM 041-525-656 popoldne)
Č*0*?*'- Trgovsko podjetje
j
otrosnja
kat suma'Uuj^-vina/...
V poslovalnici ŽELEZNINA vam po zelo ugodnih pogojih nudimo GRADBENI MATERIAL, široko paleto izdelkov za prenovo vašega doma, ter bogat asortiman BELE TEHNIKE.
Vse ostale informacije lahko dobite po telefonu 0601/61-029 od 7 do 19 ure ob sobotah od 7 do 12 ure.
^.INTEGRAL	^INTEGRAL	INTEGRAL	-A- INTEGRAL
£
i
£
'i
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, (ax: 68 010
E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
čisies
®t£l d)o®© (U® Ii(bo(D® CfflKS
s®ttxsi(Sai ©K ©o®® gQ® aSo®® tor®
i
POLETJE 99 - SLOVENIJA - HRVAŠKA TUJINA - promocijski popusti za hitre prijave
1
IPimmmijsM MkM 600
VAL THORENS -1. majska "fešta" že za samo 48.300,00 SIT vključen prevoz, app., in 6 dni smučanja
ŠPANIJA, GRČIJA, BAVARSKI GRADOVI, DUNAJ, AMSTERDAM, PRAGA,...
NAKUPOVALNI IZLETI
Pliberk 26.3.1999 Lenti - vsako soboto
Plačevanje na več obrokov (tudi do 9); kreditne kartice: BA, KARAIMTA, EUROCARD in MASTERCARD.
Plačilo mesečnih vozovnic s trajnikom.
*1 VU93 JLNI
Tvuoajni^-r
IVHOaJLNI^l
25. SUŠCA 1999
JT? w~ —	^	—r- f
i. u. j j , r? 11 j , r>
AKCIJA ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’99
Treba vas je pač pohvaliti, ker so rezultati na lestvici pestri, čeprav bi lahko še v večjem številu pošiljali kupončke. In gredoč, bi lahko v nabiralnik vrgli še kakšno pismo ali čestitko. Gotovo poznate koga, ki v teh dneh praznuje ali bi ga presenetili z razglednico. Tudi prvi spomladanski dan je, po zvončkih in kroncah, prikukal na piano. Ampak ker so poštarji na svojih lepih stezicah zmeraj tako prijazni, razpoloženi, delovni, nikar še ne pozabite na kupončke za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99. Še to: bralko, gospo Drnovšek iz Trbovelj naprošamo, naj se javi na uredništvo Zasavca, da bo lahko sodelovala pri štetju glasovnic ob zaključku akcije.
KUPON ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA »99 c«0
Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
POD KOŽO SMO VSI...
NANDE RAZBORŠEK: «KARNE VEŠ, NE BOLI«
Direktorja Delavskega doma Zagorje poznamo mnogi: nekdanji učenci, ljubitelji kulture, pa tisti, ki vsako leto občudujemo stvaritve likovnih umetnikov slikarske kolonije, poznamo ga ljubitelji narodnozabavnih viž. Ali nam je v odgovorih na vprašanja povedal kaj novega? Meni je, kaj pa vam?
l.Imel sem čast, da sem bil vaš učenec. Poučevali ste me slovenski jezik v OŠ Toneta Okrogarja. Kako to, da je tako dober učitelj, stolček za katedrom, zamenjal za direktorskega v DD Zagorje?
Če bi mi takrat povedali, daje čast biti moj učenec, ker sem tako dober, morda stolčka ne bi zamenjal. Ali pa bi ga kljub temu, ker menim, da sem tudi v zavodu Delavski dom za nekatere stvari kar dober. Ta zavod mi je všeč. Ker ima v naslovu »delavski«, jaz pa sem v življenju iskal delo ne pa stolček.
2.Nekje ste povedali, da spomine na preživela leta po taboriščih ne obujate. So spomini preboleči?
Neštetokrat sem moral po naročilu obujati spomine in boleča doživetja drugih, pa zato sam še nisem prišel na vrsto. Mogoče bom to počel še na bolj stara leta. (Želite smešne odgovore, vprašanja so pa nadvse zatežena. V topliški šoli ste bili bolj za hece.)
3.	Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Tone Fornezzi-Tof?
Kako prevelik pohlep po denarju iz človeka sčasoma naredi tatu.
4.	V dosedanjem življenju ste resnici na ljubo, zapustili tako močan pečat, kot malokdo v Zasavju:slikarske kolonije, proslave, vaše pesmi,... Zaupajte nam, kaj je tisto po čem hrepenite oziroma je vaša (še)
1.	Ivan Vodenik, pošta Podkum, 178
2.	Ivo Kolar, pošta Zagorje, 123
3.	Marko Fele, pošta Zagorje, 120
4.	Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 83
5.	Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 54
6.	Sandi Kuder, pošta Kisovec, 49
7.	Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 45
8.	Miran Gorišek, pošta Izlake, 43
9.	Matej Golčnik, pošta Čemšenik, 41
10.	Primož Vastič, pošta Trbovlje, 29
11.	Johan Mates, pošta Zagorje, 28
12.	Jože Rozina, pošta Trbovlje, 21
13.	Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 20
14.	Robert Slabina, pošta Trbovlje, 15
15.	Miha Trošt, pošta Trbovlje, 13 Dani Amon, pošta Šetlambert, 13
17. Slavka Kuder, pošta Trbovlje, 11 Franci Karlin, pošta Sava, 11
19.	Peter Šikovec, pošta Hrastnik, 8
20.	Darko Pograjc, pošta Zagorje, 4 Marko Mates, pošta Zagorje, 4 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 4
23.	Lojze Plevel, pošta Radeče, 3
24.	Zijad Parič, pošta Trbovlje, 1 Marko Goršek, pošta Trbovlje, 1 Rado Novak, pošta Radeče, 1 Boštjan Jahn, pošta Radeče, 1
neizpolnjena želja?
Želim si, da bi se mi prikazale tri dobre vile. Samo njim bi zaupal svoja tiha hrepenenja in velike neizpolnjene želje. Ima Zasavc morda njihov naslov?
5.Ste član občinskega sveta Zagorje, kjer ima vaša lista LDS veliko večino. Ali to mogoče pomeni, da ste vedno na strani močnejših?
Nisem se jaz postavil na stran močnih, ampak so se, če se ne motim, oni na mojo. Sicer pa, zakaj bi slepomišil, ko pa vsi vemo, da gliha skup štriha.
6.Kot vse dosedanje sogovornike tudi vas prosim za naj pregovor. In to je...
Ali sam stojiš ali te drugi drže.
T.Katera od naštetih trditev ne drži in zakaj:
a.	) Tone Fornezzi-Tof je najboljši humorist,
b.	) Janez Janša je najboljši politik,
c.	) Janez Drnovšek je imel najlepše brke.
Po moji skromni sodbi ne drži nobena: Prvega ne berem, ker je zame kot humorist že dolgo mrtev. Drugega sem naveličan - torej ne more biti najboljši, ker najboljših se ne naveličamo. Tretjega se najbolj spominjam iz topliške šole, ko še ni imel brk.
8.Poleg kulture in delno politike vas zanima še....
Poleg navedenega me zanima še nešteto stvari: kako se pribije žebelj, kako se prišije gumb, skuha hrenovka, spečejo palačinke, natanka bencin, izračuna dohodnina, najbolje vnovči certifikat in še
mnogo drugega. Vsega ne morem našteti, ker so vmes tudi grešne reči.
9.	Ker vem, da imajo zagorski direktorji (tisti, ki ne vodijo kulturnih ustanov) in politiki visoke plače, je tudi njihov vložek v kulturo (npr.osebno sponzoriranje) velik, ali ne? Pa pošteno prosim!
Ne vem za višino plač drugih direktorjev. Kar ne veš, ne boli. Po njihovem prispevku za kulturne prireditve bi morda lahko natolceval, da imajo nekateri precej mizerne plače, a pomembno je, da imajo svoj stil. Pa da so zdravi in znosni za delavce.
10.	Kdaj bomo na zagorskem odru lahko občudovali Borisa Cavazzo, Jerneja Šugmana ali npr. Bojana Emeršiča?
Vsi so že bili pri nas. Nazadnje imenitni Jernej Šugman v Stričku Vanji decembra lani. Ali ste pri Zasavcu, kar se obiskovanja našega gledališkega abonmaja tiče, podobni onim iz devetega vprašanja?
Igor Goste
.'uTI TL cVii ‘l* H
25. SUŠCA 1999
MALČKI RIŠEJO POŠTARJA
Ste si kdaj želeli zvedeti, kaj o poštarjih menijo najmlajši? Toda malošolarji iz vrtca Dolinca v Hrastniku so pripovedovali tudi o tem, kakšno pošto najrajši dobijo in katere pošte so bili v življenju najbolj veseli in še, kakšna pisma so najlepša. Da pa ni ostalo samo pri besedah, so malčki poštarja tudi narisali. Z risbicami so prav presenetili, zato bodo ob zaključni akciji za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99 vse nastale risbice tudi razstavljene.
Aleksandra: Poštarje tisti, ki prinese pisma. Najlepša so pisma z Barbiko. Prijatelja pa najbolj razveseliš, če v pismo napišeš vic.
Oliver: Poštar prinese nagrado, če si izžreban. Če bi komu pisal, bi v pismo narisal rožico.
Matic: Rad bi dobil tako pismo, v katerem je balon.
Jasna: Rada bi dobila pismo, v katerem so narisani punčka, rože in metuljčki.
Vanessa: Poštarja pozdravim, kadar ga srečam. Kadar smo na morju, mamico in očka spomnim, daje treba pisati prijateljem.
Pia: Najbolj vesela sem bila, ko mi je mami pisala na zimovanje.
PR.
i
k A, A. A A A A
Dl®
TRkMAt&A
feb.
'J
KOZARJA * MastnTK
f r r j r r
TADEJ I
S'
K
'v'
■vi
A
0 D

<4' t(.
l40 JL/
CIO RESTAVRACIJA ZMAJČKA DIRENDAJCKA
Že vrsto let poteka v našem vrtcu poleg rednih vzgojnih dejavnosti tudi obogatitveni program. Z raznovrstnimi kakovostnimi dejavnostmi želimo vzgojiteljice popestriti naše delo z otroki.
Ob ugotovitvi, da nekateri otroci zavračajo hrano, predvsem jedi iz mleka, zelenjave, manj pa iz sadja, smo se ob načrtovanju tematske enote "Prava in zdrava naša prehrana" odločile, da v obogatitvenem programu skupaj z otroki pripravimo pravo cici restavracijo. Z njihovimi predlogi, idejami in zamislimi smo načrtovali izvedbo naše "CICI RESTAVRACIJE ZMAJČKA D1RENDAJČKA". Restavracija je dobila ime po prikupnem prijatelju iz zgodbice Zmajček Direndajček, ki je v letošnjem šolskem letu spremljevalec vseh naših dejavnosti. Dogovorili smo se o skupnih nalogah, tako daje vsak vedel kaj bo naredil, ali za kaj bo odgovoren.
Nekaj dni pred otvoritvijo cici restavracije smo naredili plakate in vabila ter sestavili jedilnike, s katerimi bomo postregli. Posredno pa so v pripravi cici restavracije sodelovali tudi starši. Otroci so od doma pridno prinašali sadje, ki smo ga potrebovali za pripravo jedi.
Na dan otvoritve "Cici restavracije Zmajčka Direndajčka" smo najprej vsi skupaj iz našega vrtca po skupinah - oddelkih pripavili raznovrstne jedi iz sadja in mleka, kajti morale so biti sveže, ter dobro in lepo pripravljene. Otroci iz male šole pa so s svojimi izdelki poskrbeli tudi za estetski videz in postrežbo v cici restavraciji.
Vabljeni so bili vsi iz našega vrtca, zato je bila "Cici restavracija Zmajčka Direndajčka" ves čas polna gostov. Izbira jedi je bila pestra, za oči lepa in vsak sije izbral jedi po svoji želji.
Prijetno in zanimivo je bilo opazovati otroke, kako so se vživeli v vlogo gosta. Obnašali so se tako, kot v pravi restavraciji. Tudi kulturno vedenje je bilo na ustreznem nivoju. Resnično so uživali in kar je bilo najvažnejše, vsako jed, ki so si jo izbrali, so slastno pojedli. Otroci, ki so bili v službi, pa so skušali ugoditi vsako željo gostu, kije prišel v restavracijo. S prizadevanjem vseh nas smo preživeli v vrtcu še en lep, srečen in ustvarjalen dan.
Vrtec Hrastnik, enota Dolinca Vzgoiiteliica: Tatjana Denovnik
SPOROČILO ZA JAVNOST ZAKON O OROŽJU - LJUDSKA INICIATIVA
Zaradi nezadovoljstva z uradnim predlogom novega zakona o orožju (MNZ) in na pobudo strokovne javnosti ter civilnih uporabnikov orožja je bila sprožena ljudska iniciativa za sprejem alternativnega Zakona o orožju.
Pobuda za obravnavo in sprejem predloga zakona je bila poslana Državnemu zboru RS skladno z 88.členom Ustave Republike Slovenije in na podlagi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki predvideva, da lahko zakon v sprejem Državnemu zboru, poleg vlade in poslancev, predlaga najmanj 5000 volilcev.
Nosilec pobude je Rok Stupar (PP 67,3230 Šentjur, GSM 041/531 -284, faks 063/740-321), predsednik Združenja sodnikov Slovenske zveze za praktično streljanje, predlog pa podpirajo Strelska zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Združenje slovenskih častnikov. Skupnost za lovstvo in ribištvo Slovenije, Slovenska zveza za praktično streljanje, Društvo Soška fronta in drugi.
Predloga zakona je usklajen s standardi Evropske unije, upošteva bogato slovensko tradicijo na te področju in gleda na državljana kot na zaupanja vrednega človeka. Je strog, vendar pravičen; upošteva dobre plati uradnega predloga, a ga približa zakonom primerljivih evropskih držav. Predlog je karseda jasen in točno določa pogoje za pridobitev orožnih listin; diskrecijska pravica upravnega organa je tako omejena na minimum. Uvod, obrazložitev in besedilo členov predloga zakona si lahko ogledate na internetu: http://www.geocities.com/Colosseum/Dugout/ 9044/zoro_index.htm , lahko pa ga poiščete tudi po geslu "predlog zakona o orožju".
Predsednik Državnega zbora je nemudoma sprožil ustrezen postopek, ki zahteva vsaj 5000 podpisov volilcev v podporo predlogu zakona; kot pogoj, da bo zakon obravnavan za sprejem v Državnem zboru. Podpisovanje poteka na sedežih vseh upravnih enot (do 6.maja 1999).
Rok Štupat pobudnik iniciative
25. SUŠCA 1999
n.r
77. f? u " n .n,
ALPINISTIČNE NOVICE
V	sredo, S.marcaje član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič, obiskal Julijske Alpe z namenom, da se v zimskih razmerah povzpne na enega vršacev tega pogoija. V oblačnem in vetrovnem vremenu se je lotil prečenja gorske skupine Lipnica (2418 m) - Špik (2472 m) - Frdamane police (2273 m). Razmere niso bile najbolj obetavne, saj se je sneg udiral do pasu. Na manjših, krajših odstavkih pa je naletel na vodni led. Kljub vsemu je prečenje opravil sam in se po Kačjem grabnu vrnil v dolino nepoškodovan.
V	nedeljo, 7,marca pa seje Sebastijan Jančič odpravil skupaj z Alešem Kilarjem (tudi članom alpinističnega odseka PD Trbovlje) v vzhodno steno Brane (2252 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah. V oblačnem, deloma pa tudi snežnem vremenu sta plezalca vstopila v 500 m dolgo Bosovo smer v grapi. Razmere niso bile kaj prida. Plezalca sta gazila sneg do pasu, razen na posameznih odsekih. Kjer so bili skalni skoki je bil vodni led, zato je bilo napredovanje nekoliko lažje. Seveda pa je po drugi strani obstajala nevarnost snežnega plazu. Na srečo ti plazovi njiju niso ogrozili, saj so se prožili na drugih mestih. Do roba stene sta priplezala po smeri z
naklonom 60/55-45 stopinj.
V	soboto, 13.marca so se trije člani alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje lotili plezanja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Sebastijan Jančič, Aleš in Matjaž Kilar so se tokrat po plezalnih smereh želeli povzpeti na Grintovec (2558 m). Aleš Kilar je plezal smer Grapa čez jame v dolžini 200 m in z naklonom stene 60/55-45 stopinj. Ostala dva pa sta se lotila plezanja v jugovzhodnem grebenu Grintovca. Tu je bilo plezanje kombinirano, deloma v sklai, deloma v snegu. Grebenje visok 200 metrov in ima naklon 55-40 stopinj. Plezanje vseh treh se je v prečudovitem vremenu končalo vrh Grintovca. Na vrhu tega naj višjega gorskega vrha so uživali pomladansko sonce domala tri ure, ob imenitnem razgledu na bližnji in daljni gorski svet. Zadovoljni so se vrnili v večernih urah domov.
tL
POPRAVEK
V	prejšnji številki smo na strani 28 objavili članek z naslovom "11.planinski pohod uspel" avtorja Lojza Sajovica. V predzadnjem odstavku smo pomotoma zapisali, da organizacijski odbor vsako leto išče kakršnokoli finančno pomoč za lažjo izvedbo tega pohoda in daje PD Zagorje
g.županu občine Zagorje hvaležno za njegovo razumevanje in odobreno pomoč, toda te ni bilo.
Zadnji del stavka bi se moral glasiti: "PD Zagorje je g.županu občine Zagorje hvaležno za njegovo razumevanje in odobreno pomoč. Slednjo smo pričakovali še iz nekaterih naslovov, toda te ni bilo."
Za neljubo napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo.
ČEBELARSKIH 80 LET
V soboto, 20. marca, se je kulturni program, ki ga je Čebelarsko društvo Zagorje pripravilo ob 80-letnici delovanja, pričel ob 18. uri v avli DD Zagorje z otvoritvijo razstave risb zagorskih osnovnošolcev na temo:
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS
Mogoče je bil pred kratkim kakšen teden ali dan, ki so ga posvetili omejitvi kajenja. Ali pa so se lotili pisanja sestavkov na to temo četrtošolci z Dola kar tako.
Saj je vseeno. Vsak sestavek je zgodba zase. In če se bo zaradi tega samo eden od bralcev odločil, da ne bo kadil, je dobro, da smo jih objavili. Ob tem naj še enkrat povemo, da pa včasih sestavki na isto temo niso zanimivi, ker so si preveč podobni. Na primer Izlet s planinci ali Naš razred.
Glede "tobačnih" spisov pa še to. Imen avtorjev nismo objavili, ker starši take popularnosti ne bi bili veseli. Lahko bi se celo pritožili.
fr
Z OŠ IVANA CANKARJA-
Z OŠ Ivana Cankarja so nam poslali nekaj prispevkov, ki so nastali v mesecu kulture. Vsebinsko obsegajo teme:
- Kako se pogovarjamo (eseji
S.razred)
-	Pesmice petošolcev na temo šola
-	Vtisi osmošolcev s kulturnega dneva v Ljubljani
-	Kako se pogovarjamo - sage,
7.razred
Sage so spisi, ki obsegajo samo
50 besed - ne več ne manj. Vsako leto sedmošolci tekmujejo v pisanju sag.
Najboljših 10 posnamejo osmošolci na kaseto, nato pa jih na skupni prireditvi vseh sedmošolcev predvajajo. Komisija, sestavljena iz osmošolcev in učiteljev, jih oceni in tako izberejo najboljše. Avtorji, doslej znani pod psevdonimi, dobijo skromne nagrade in občudovanja sošolcev. Nato oba razreda tekmujeta, kje znajo učenci več Prešernovih verzov na pamet.
RAD BI SE NAUČIL IZRAŽATI
Komuniciranje oziroma sporazumevanje z govorom se mi zdi v medsebojnih odnosih izredno pomembno. Govornik mora govoriti jasno, razločno, glasno in s poudarkom, kjer je to potrebno. Znati mora pritegniti pozornost poslušalcev, da mu med govorom ne zehajo in z mislimi ne uidejo. Mislim, da morajo biti dobri govorniki tudi precej samozavestni, svoje pa verjetno naredi tudi vaja.
Tudi pri govoru doma moramo paziti na besede, čeprav si tu lahko
privoščimo več narečnega govora. Pri komuniciranju na javnih mestih (šolah, uradi, treningi...) pa moramo bolj paziti na besede in se izražati v pravilni knjižni slovenščini. To pa seveda ni povsem lahko.
V šoli se moram velikokrat močno zadržati, da ne izgovorim kletvice ali besede, s katero bi mogoče koga užalil. Nekateri se na te stvari požvižgajo in govorijo vsepovsod enako, kar me sploh ne moti. Sam rad uporabim tudi kakšno besedo iz govorice mladih, ker so nekatere prav "cool". Seveda pa moramo vedeti, kje jih lahko uporabljamo. Včasih povem tudi kaj takšnega, kar kasneje mislim, da ne bi smel in mi je zato tudi žal. To se mi ne zgodi velikokrat, ker nisem ravno gostobeseden in kar izrečem, ponavadi tudi premislim.
Mislim, da se tudi drugim zgodi, da izrečejo grobe besede, čeprav tako ne mislijo. Nekateri težko izrazijo čustva, drugi hitreje govorijo kot mislijo.
Vedno ne moremo izreči vseh svojih občutkov in besed, ki nam
tl .? Tl 3 »17 3 TL D
25. SUŠCA 1999
Čebelice, naše prijateljice. Temu je sledila podelitev priznanj v gledališki dvorani DD Zagorje z nastopom Orkestra klarinetov GŠ Zagorje, ki mu je tokrat dirigiral Marjan Grošelj. Vse skupaj je popestril še Moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Koroške, recitatorja Vanda Kopušar in Drago Butja ter moderator Slavko Podboj.
Nagrade risb na temo natečaja: Čebelice, naše prijateljice so dobili: Polona Amon iz 5. b razreda OŠ Ivana Kavčiča Izlake, Nina Juratovec iz 8. b razreda OŠ Toneta Okrogarja Zagorje in Jasmina Drnovšek iz 5. b razreda OŠ Ivana Skvarče Zagorje. Med slavnostnimi gosti je bil tudi predsednik ČZS Lojze Peterle, kije pohvalil zagnane likovne mentorje in nagrajence ter dodal: "Čestitam k jubileju zagorskega čebelarskega društvenega dela, brez katerega bi bila vseslovenska čebelarska organizacija šibkejša." Pohvale je namenil tudi preostalemu, kar je dišalo po jubileju: izdaji knjige Slastne medene dobrote izpod peresa Draga Šikovca, 20-letnici pobratenja zagorskega s koroškim čebelarskim društvom iz Šmihela, 15-letnici, ustanovitve zagorskega čebelarskega doma na Izlakah ter 80. rojstnemu dnevu Dušana Kolenca, predsednika ČD Zagorje. Poudaril je še pomen
kakovosti okolja in življenja za razvoj čebelarstva ter povedal, da bo leta 2003 v Sloveniji potekal svetovni čebelarski kongres. Zagorskemu čebelarskemu društvu je veliko uspešnega dela zaželel tudi zagorski župan Matjaž Švagan. Številnim čestitkam in obdarovanjem so se pridružili tudi gostje iz sodelujočih čebelarskih društev. V uvodnem govoru pa je tudi predsednik zagorskega čebelarskega društva Dušan Kolenc povedal o članstvu, delovanju, delu, sodelovanju, uspehih in načrtih društvega dela ter dejal, da čebelarstvo postaja pomembna gospodarska panoga.
Sledila so priznanja, ki sta jih iz ČD Zagorje podelila predsednik Dušan Kolenc in tajnik Jože
Smrkolj. In sicer najprej priznanja Red Antona Janše III. stopnje, ki so jih iz zagorskega čebelarskega društva prejeli: Anton Cukjati, Ivan Grabnar, Franc dr. Grošelj, Ivan Macerl, Franc Rebolj, Franc Vozelj. Priznanja Red Antona Janše II. stopnje pa sta prejela: Lovrenc Rokavec in Janez Vozelj. Priznanja so podelili tudi za dobre delovne prijatelje, ki so jih prejeli: Čebelarska zveza Slovenije, ČD Šmihel na Koroškem, Čebelarska družina Peter Močnik Studenci pri Mariboru in Občinski čebelarski odbor Žalec. Nazadnje so priznanja prejeli še: tri sosednja društva, s katerimi dobro sodelujejo - ČD Hrastnik, ČD Trbovlje, ČD Lukovica in čebelarja po srcu in delu - Marjeta Fus in Nande Razboršek. In navsezadnje so izmenjali spominski darili, sliki akad. slikarja Nikolaja Beera ETI-ju Izlake in Občini Zagorje ob Savi za vso podporo čebelarskemu društvu ter podelili še slavnostne kravate, ki naj bi prehajale od praporščaka na praporščaka. Da pa se niso nikomur cedile sline, ko je bilo govora o medenih dobrotah, so nekaj teh pripravili tudi za pokušino.
ER.
Foto: Petro Radovič
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
pridejo na misel. Včasih bi lahko koga z odkritimi besedami preveč prizadeli. Tisto, kar mislijo, lahko povedo samo majhni otroci, ko pa smo večji, pa že moramo znati kontrolirati misli in besede.
Svoj besedni zaklad bi rad čimbolj obogatil, rad bi se naučil izražati sproščeno, brez treme, jasno in razločno. V šoli obiskujem debatni krožek, kjer se učimo sproščeno, brez jeze pogovarjati in zagovarjati svoja stališča in z argumenti prepričati nasprotnika.
Če bi se tega držali naši poslanci, njihove seje ne bi bile tako neskončno dolge.
Poldi, 8.a.
TEŽKO DIHAM
Moj oče zelo zelo kadi, mama pa redkokdaj. Nekega dne pa je mama prenehala kaditi, oče pa še kar naprej kadi. Vsak dan pokadi dva do tri zavoje cigaret.
Mama mora skoraj vsak dan osvežiti s parfumom po stanovanju, tako smrdi. Ne vem, koliko jih pokadi v službi, ker sem v šoli, toda vem, da kadi. In to vsak dan. Nekoč
sem mu cigareta vzel in mu jih skril, a imel jih je še več v rezervi. Nekega dne sem videl, kje jih ima, a jih nisem mogel vreči stran, ker je prišel v dnevno oče in rekel, da naj neham brskati po njegovih predalih. Poskusil sem naslednji dan, a je bilo isto.
Tako moj oče še vedno kadi, vesel pa sem, ker je mama prenehala kaditi.
*
Moja mama pravi, da je težko prenehati kaditi.
Mami pravim, naj preneha, toda vedno ima izgovor. "Dobila boš raka," ji pravim. Nekega dne pa sem začela skrivati cigarete. Včasih sem jima dala na dan osem cigaret in nič več. Toda očka se vedno razjezi, saj veste, kakšni so očetje. Ampak nekaj časa je mama zdržala, očka pa ne, saj dela v rudniku, tam kjer se ne sme kaditi. Namesto da kadi, žveči tobak.
Moram reči, da nisem vesela, ker mma in očka kadita. Malo pa sem le vesela, samo da nista alkoholika. Upam, da si bosta nekoč premislila
in nehala v dobro svojemu zdravju.
*
Moj oče je kadil zelo dolgo, skoraj dvanajst let.
Nekega dne pa sva se pogovarjala, da je v našem stanovanju preveč dima. Sklenila sva, da mu bom jaz pomagala, da bo nehal kaditi. Točno za novo leto, ko je bila ura polnoč, nekaj minut prej, sva vrgla v smeti cigarete. Vsi smo bili zelo zastrupljeni, ker smo vdihavali ta dim.
Tako smo že tri mesece brez dima, ki nam je vsem škodil.
*
Opisala bom mamico in očeta, ko sta še kadila.
Mami je kadila že od sedemnajstega leta, oče pa od petindvajsetega leta. Ko sta zjutraj vstala, sta pokadila vsaj eno cigareto. Popoldne seje nadaljevalo. Oče je skadil po dva in pol zavoja, mami pa pol zavoja cigaret. Tako seje nadaljevalo leta in leta. Pred enim mesecem pa sta se odločila, da bosta nehala kaditi. In res sta nehala. In rekla sta, da ne
bosta nikoli več kadila.
Upam, da ne boste začela kaditi, zase pa vem, da cigarete niti poskusila ne bom.
*
V naši družini kadita oče in dedo. Dedo pokadi na dan tri škatlice cigaret, oče pa eno.
*
Nekega dne sva dedo in jaz šla k zdravniku, ker sem bil bolan, dedo pa je šel z menoj. V zdravstvenem domu sva čakala tri ure in pol, da sva prišla do zdravnika. Med tem časom bi lahko dedo odšel ven pokadit cigareto, pa se je vzdržal. Ko sva prišla iz ordinacije, sva morala še v laboratorij, da sem dal kri in vodo. Ko sem to uredil, sva šla v lekarno po zdravila, ki mi jih je predpisal zdravnik. Dedo jih je vzel in odšla sva proti avtomobilu. Bila sva trideset metrov od njega, ko mi je rekel dedo: "Ali veš, kako sem trpel, saj nisem kadil cele štiri ure!" Iz žepa je potegnil škatlico cigaret, vzel ven eno, hitro prižgal in začel kaditi Jaz pa sem sklenil, da ne bom nikoli kadil.
2lVj(?!
Spet je tu četrtek in spet imam to čast, da vas v uvodnem delu lepo pozdravim. Verjetno ste zelo dobre volje, ker se ponovno bliža konec tedna, ki ga, verjemite, vsak dan vedno bolj čakam. No, tudi tokrat sem samo za vas pripravila nekaj določenih stvari, ki sem jih nekako spravila skupaj.
Če se malo vrnem na celotno stran, naj omenim, da sem pogledala preteklost Smrkolinske, kjer smo se ob določenih temah lahko nasmejali in izvedeli marsikatero zanimivo stvar, ki jo mogoče drugače tudi ne bi. Pomislila sem, da bi bilo dobro obnoviti nekaj stvari in jih spet postaviti na to stran. Upam, da zaradi tega ne bo prišlo do kakšnih zamer.
Pravzaprav sem teh 14 dni resnično premišljevala, kaj se je zgodilo in končno sem ugotovila, da seje zgodilo nekaj, česar ni po mojem mnenju nihče odobraval. Na sam prosti dan, na frej soboto smo morali nadomeščati neki petek in smo zato morali v šolo. Pa še vedno mislim, daje to edina frej sobota, ki nastopi pred poplavo testov, ki nam sledijo. Ampak, kot vedno...
Prav tako sem tudi ugotovila, koliko ljudi je pravzaprav pomladanskih, koliko se jih je rodilo ravno spomladi. Torej, obeta se nam polno žuranja in brez zadržkov se ga udeležite tudi sami. V sem, ki pa bodo to pomlad za leto starejši, želim vse najboljše in najlepše, bla, bla, bla...
Do naslednjič pa se imejte skrajno najboljše in najlepše!
Vaša Alma
NOVČIČU Č>AM<? ZA N/A6
- Tekmovanje v matematiki in angleščini
Prejšnji petek, 19.3. se je pisalo, so se tisti malo boljši pomerili v tekmovanju iz matematike -legendarnemu kenguruju. Tekmovanje je potekalo na srednjih šolah.Koliko se jih je udeležilo, še ni znano, rezultati pa so baje kar dobri, vsaj po prvih informacijah sodeč.
Prav tako so se najboljši udeležili tekmovanja iz angleščine, kije potekalo na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Udeležilo seje devet Zasavčanov, trije iz Srednje strojne šole Trbovlje in 6 iz trboveljske gimnazije.
aNiZlja
Naredila sem anketo, tokrat je bila tema droga. Zanimalo meje stališče zasavskih dijakov, njihovo lastno videnje o tem, da dandanes brez tega sploh ne gre... Pravzaprav je zanimivo, kako se mnogi izmed njih skrijejo v lepotni plašč in o tem ne vedo povedati veliko, čeprav jih že naslednjo uro najdemo za kakšnim vogalom, bog ve kje,... No, seveda niso vsi takšni.
Rezultat je malo nepredviden, kljub temu, da se mi je zdelo, da bo nekako takšen. Vsi smo namreč proti drogam, pa jih je kljub temu kolikor nam srce poželi in nihče se ničesar več ne brani. Čudno, saj pravim...
Katja: - Sama osebno ne odobravam drog, ker se mi zdi popolnoma nesmiselna, je pa res, da jo je vse več.
Mitja: - Tega je dandanes vse več, še čudno, da je niso legalizirali.
Matej: - Ne spuščam se na to raven, ker me niti malo ne zanimajo takšne stvari.
Igor: - Uničijo ti življenje.
Tanja: - Nisem ravno opredeljena. Imam družbo, ki niti ni tako nedolžna, kar se tega tiče, zato...
Špela: - No comment.
c- m. r Jr. rt J. f . n. r- Jr. s
PRUATE-L-LbTVč?
Včasih sploh ne vem, kako je treba pojem prijateljstvo pravilno definirati. Seveda, če zanj sploh obstaja kakšna definicija. Važno je, da sami vemo, kaj naj bi to pomenilo in da tega ne zanemarjamo. Prijatelj ti vedno stoji ob strani, pa naj si bodi na vrhu ali popolnoma na dnu, kjer nikogar ni okrog tebe. Podpira te in izraža svoje mnenje, smeje se, ko vsi jočejo in daje kup dobre volje ter nepopisno srečo ne zadrži samo zase. To je prijatelj. Oseba, ki se ne boji težav in soočenja z njimi, ker ve, da mu bo vedno nekdo ob strani. Koliko je pravzaprav pravih prijateljev v celem človeškem življenju, ne vem. Pravijo, daje pravi prijatelj samo eden in še ta te nikoli ne izda. Ali je to res ali ni, ne vem.
Sama sem doživela že veliko grenkih izkušenj in to od tistih, ki naj bi jih imeli za prijatelje. Če pa se spustimo globje v filozofijo, vsak prijatelj enkrat razočara. Nihče ni tak, da ne bi vsaj enkrat nekoga razočaral. Preveč je pa takšnih, ki to kar naprej počnejo, samo da bi prizadeli druge. Egoistično se borijo samo zato, da ne bi bil nihče deležen njihove sreče. Torej, če se vrnem na prijatelje: pravijo, da so prijatelji luč, ki sveti tudi ob najhujši temi. Več jih je, večja je svetloba, ki nas obdaja. Pomembneje vedeti in se zavedati, kaj imamo. Ko enkrat nekaj izgubimo, je ponavadi že prepozno. To pa se zgodi prevečkrat.
Res je tu že prava pomlad. Vedno, ko se namreč ozrem naokrog, opazim neke parčke pa naj bodo "frišni" ali pa niti ne več tako.
Nekaj jih sejih je tudi zapisalo v moje misli..
Nekaj frišnih (ali pa tudi ne?) ...Katja B.(gim) in Janez T. (elek) - baje IRC dela svoje....Anja K. (eko) in Miha P. (gim), Petra Z. (gim) je že kar nekaj časa zvesta svojemu Gregorju M.(geo), Roman P.(elek) se zadnje čase zadržuje pred gimnazijo, kjer čaka svojo Jasmino A.(eko), Katja N.(gim) se drži Mateja J. (?), David Č.(trg.) bo že eno leto ob Katji B.(tur.), Maruša A. (gim) je še vedno boljša polovica Petru D., sledi ji Nina L. (gim) in Peter V. (gim), nič ne zaostajata niti Ajda R.(gim) in njen Uroš G.(gim), večkrat je opaziti skupaj tudi Tino L.(gim) in Sebastjana L.(gim),...VIR PODATKOV (poleg skrbno varovanega arhiva): Sisley
ZA IčtŽbtC.
Tudi tokrat smo stvar izpeljali do konca. Na koncu naj vam zaželim še lep dan ali teden, mesec, karkoli pač sami želite in obilo žuranja.
ZA PRAVI KONEC (vsaj do naslednjič) pa še tole: "BISTVO JE OČEM SKRITO. KDOR HOČE VIDETI, MORA GLEDATI S SRCEM." (Mali princ)
25. SUŠCA 1999
T! 11T :l T n Tl Z)
HARDCORE METAL FESTIVAL
Nl\V r^UTJJ ’99
V soboto, 17.4.1999, bo v telovadnici Partizan v Zagorju (ob občinskem kvartirju), vse od pete ure popoldne pa do enih zjutraj, razbijalo. Vzrok: dolgo pričakovana prebuditev mladega perspektivnega kadra. Dolgo pričakovana?! V Zagorju hardeore scena zaenkrat še ne divja tako, kot v Trbovljah. Fantje obljubljajo še bolj nabito varianto v stilu cross-over (k nam je prišel iz ZDA; neusmiljeno, a tehnično dodelano nabijanje). Karte bodo v predprodaji 800 SIT, v Frajton Musiču v Zagorju, na dan koncerta pa bodo 1000 SIT. Na samem koncertu bo žrebanje kart in lastniki izžrebanih bodo nagrajeni.
Sama ideja o koncertu, ki se bo prelevil v naj večji tradicionalen spektakel tovrstne glasbe v Sloveniji, je privrela na dan zagorskima skupinama RE-QUEST DENIED in TERMINAL DISEASE. Dandanes pa je sama ideja, brez finančne podpore, povsem neuresničljiva... Prisluhnil jim je zagorski župan Matjaž Švagan, ki jim je omogočil koncert v telovadnici Partizan. Seveda so tu še drugi stroški, zato energije polni fantje iščejo sponzorje, ki jih bodo finančno podprli in s tem dokazali, da vlagajo v mlade vrste. Skupine bo ozvočil Festival Novo Mesto, ki ozvočuje vse večje prireditve (Rock Otočec, Trnfest,...).
Nastopajoči:
TRIGGER: mlad bend iz Kranja. Stil: novejši cross-over, prav takšen kot je popularen na zahodni obali ZDA.
KAOZ: bend iz Velenja. Stil: trashmetal. Skupaj igrajo od 1995, prej so se imenovali Alcohollica. Posnet imajo demo z naslovom Feel the chaos.
R.L(I?LILd>T PLNltP
Skupaj igrajo od septembra 1996. Istega leta so izdali prvi demo s šestimi skladbami, ki so bile v glavnem new school hardeore. Sledili so koncerti po domačih tleh, največ pa po sosednjih državah. Najodmevnejša sta bila koncerta z ameriškimi vegan metalcoreovci Earth Crisis in Turmoil na Hrvaškem. 1997 so izdali kaseto s preprostim naslovom "M". Kmalu zatem so posneli njihov prvenec Fleshcage, ki bo spomladi izšel v tujini. Besedila veliko povedo o človeku in njegovi viziji sveta, pa tudi veliko o načelih različnih življenj, kijih živijo Request Denied. Stil: alter new school hardeore metal, (http://rdenied.home.ml.org.).
Magnifico 'ma jajca... Jih imata oba?	(Foto B.K.)
WRONG: bend iz Murske Sobote. Stil: novejši cross-over. Njihova dva komada sta izdana na kompilaciji v tujini.
SARCOM: bend iz Metlike. Stil: metalcore. Znan po neverjetno hiperaktivnemu pevcu z izredno močnim vokalom.
WET BED: bend iz Novega Mesta. Stil: cross-over.
NEW BREED: bend iz Novega Mesta. Stil: new school hardeore. Posnet imajo demo z naslovom A breed apart, ki prejema pozitivne kritike.
GOD SCARD: bend iz Kranja. Stil: cross-over metal. Posnete imajo tri demo kasete. Zelo veliko koncertirajo, bili so predskupina skupini Canni-bal Corpse na Metelkovi, njihovo verzijo pesmi Izobčeni, skupine Niet, lahko najdete na plošči Drž'te jih to niso Nieti. Vredno jih je videti v živo.
TERMINAL DISEASE: bend iz Zagorja. Več o njih spodaj!
REQUEST DENIED: bend iz Trbovelj. Več o njih spodaj!
GENERAL BOMB MACHINE: bend iz Avstrije. Posnet imajo album z naslovom Dogma. Gre za hipnotično glasbo, koncert spremljajo diapozitivi eksplozij v ozadju - res prava senzacija!
Katja S.
TLR.MINAL PLbE_Ad>E_
Skupaj igrajo eno leto, nastopali so že z Not The Same, C.O.R., Request Denied, Crossroatsz, Elvis Jackson, Scum Element iz Kanade,... Stil: z najožjo oznako bi njihov stil ustrezal stilu metalcore-a. So tik pred izidom prve demo kasete (snemanje jim je omogočila Občina Zagorje), na kateri bo 12 avtorskih pesmi.
Dvoboj Bavdek - Omahne (Foto B.K.)
FlAčjEAPNt? VPRALASIJL
Na vprašanje iz prejšnje številke je pravilno odgovorila ŠPELA ROME, Orehovica 14, Izlake: l.ekipa: Magnifico, Peter Vilfan, Marjan Lacič,... 2.ekipa: Vlado Poredoš, Matjaž Švagan, Jure Tori,... Prejela bo CD ploščo!
Naslednjič jo lahko prejmete prav vi, če nam na dopisnico nalepite izpolnjeni kuponček in napišete koliko bendov bo sodelovalo na hardeore metal festivalu New Age Youth'99 v Zagorju.
r ŽURATOR5KI KUPONČEK I	I
|	ODGOVOR:............................ |
NIOJ NASLOV:........................
V_______________________________________V
25. SUŠCA 1999
TT.jsGjr.r: r7<?j7.£jr.£
"ZAZIVLIENJE JE TREBA DAJATI..."
Za naslov članka sem si izposodila odlomek iz pesmi Daneta Zajca, pesnika, ki je skupaj s še tremi slovenskimi pesniki gostoval na literarnem večeru. Taje potekal v okviru prireditev ob praznovanju dvajsete obletnice Doma starejših občanov Franc Salamon v Trbovljah v njihovih prostorih.
Ljudje, katerim je bil ta večer najbolj namenjen, so v življenju že obilo dajali in zdaj je čas, da tudi prejemajo, tudi "hrano za dušo", kot je večer slovenske vezane besede.
Poleg akademika Daneta Zajca so se stanovalcem doma in gostom predstavili še pesnik Uroš Zupan, Trboveljčan, ki živi in ustvarja v Ljubljani, zasavski pesnik Franci Lakovič, ki poleg poezije za odrasle piše tudi pesmi za otroke in je nanje še posebej ponosen in Katarina Minatti, hči pesnika Ivana Minattija, ki se je tokrat prvič predstavila javnosti s svojimi pesmimi.
Po kratkem uvodnem opisu njihovega življenja in ustvarjanja, ki ga je pripravil Tine Lenarčič, ki je tudi vodil razgovor z nastopajočimi, je vsak od njih predstavil nekaj pesmi iz svojega ustvarjalnega opusa.
Literarni večer je vodstvo doma pripravilo s pomočjo Janeza Krajnca, Zasavčana iz Ljubljane, ki je že večkrat sodeloval in pomagal pripraviti podobne prireditve.
S tem literarnim večerom so se nekako pričele kulturne prireditve v počastitev dvajsetletnice doma. Nekatere akcije so potekale že preje, nekatere še bodo v prihodnjih dneh, vse do
31.marca, ko bo osrednja prireditev ob počastitvi obletnice - ob 17.uri v prostorih doma. Prireditve so namenjene vsem obiskovalcem, zagotovo pa so najbolj veseli svojcev svojih oskrbovancev. Po besedah Janeza Krajnca pri vsem tem ne gre za nič drugega, kot za stanovalce doma, da ne bodo mislili in čutili, da so tam pozabljeni od vseh in od vsega...
Marta Hrušovar
V DOMU UPOKOJENCEV SPOMINSKI VEČER
V družabnih prostorih Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah je bil 16.marca spominski večer na pokojnega Tineta Jelena, uveljavljenega dolgoletnega kulturnega delavca. Večer je pripravil Odbor za literarno dejavnost DU Trbovlje, izpeljala pa sta ga moderatorja Marja Kužnik in Miha Gosak, ki sta orisala delo in življenje pokojnega Jelena, Vokalno instrumentalni ansambel - VIS društva pa je v glavnem igral in pel dela omenjenega avtorja.
IL
TEKMOVANJA UPOKOJENCEV VZASAVSKO-POSAVSKI REGIJI
Na sedežu DU Trbovlje so se 26.februarja sestali športni referenti društev upokojencev iz Zasavja in Posavja. Ta društva namreč tvorijo zasavsko-posavsko regijo v okviru ZDUS. Predstavniki DU Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Dol pri Hrastniku, Senovo,
Krško in Brežice so se dogovorili, da bodo potekala športna tekmovanja v tej regiji v letošnjem letu po sledečem razporedu: streljanje bo potekalo v Hrastniku 8.aprila, šahiranje 15.aprila v Brežicah, kegljanje 22.aprila v Litiji, balinanje 20. maja (moški) in 27.maja (ženske) v Trbovljah, ribolov pa IS.junija na Senovem. Prijavnina bo znašala za tekmovanje v ribolovu po 1.500 SIT za tekmovalca, za ostale športe pa po 700 SIT na tekmovalca. Predvideli so tudi način in vrsto podelitve nagrad in priznanja za najboljše dosežene rezultate. Navzoči predstavniki so predlagali, da bi tekmovali tudi v pikadu.
Ugotovili pa so tudi, da so tekmovanja v lanski tekmovalni sezoni potekala korektno in so bila dobro izvedena. Ekipe iz zasavske posavske regije so se tudi na državnih tekmovanjih dobro uvrstile. Imamo državne prvake v balinanju DU Trbovlje, v kegljanju DU Hrastnik in tretje mesto DU Trbovlje, v streljanju tretje mesto DU Zagorje in v šahu četrto mesto DU Hrastnik.
IL.
DU TRBOVLJE POMAGA SVOJIM ČLANOM
Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos sklenilo pomagati svojim članom pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo dohodnine. Gre za tiste člane, ki so dolžni prijaviti dohodnino za preteklo leto. Pomoč nudijo v času uradnih ur, torej od 8. do
11.ure ob ponedeljkih, sredah in petkih v društvenih prostorih.
IL.

Duhovnik Jote Čampa
V	petek, 5. marca je v zgodnjih jutranjih urah v bolnišnici dr.
Petra Deržaja v Ljubljani umrl duhovnik Jože Čampa, še do nedavnega župnik župnije Kisovec in dekan zagorske dekanije.
V	oktobru lanskega leta je zaradi nenadnih hudih težav z zdravjem moral v trboveljsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima raka na črevesju in da ni več upanja na ozdravitev.
Rodil seje 8.9.1929 v vasi Slatnik v župniji Ribnica na Dolenjskem. Imel je še dvanajst bratov in sester. Preživljali so se s kmetijo in z obrtjo, saj je bil njegov oče tesar. Osnovno šolo in nato meščansko gimnazijo je obiskoval v Ribnici, po požigu te šole v času druge svetovne vojne pa je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Po gimnaziji je vstopil v Malo semenišče v Skrljevem pri Šentrupertu na Dolenjskem, kjer seje pripravljal za sprejem v družbo salezijancev - Družbo sv. Janeza Boška. Tu je leta 1950 maturiral. Po maturi se je najprej vpisal na univerzo v Zagrebu, po letu 1952 paje nadaljeval študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. Med študijem je v Banja Luki služil tudi vojaščino. Mašniško posvečenje je prejel 29.6.1956 v Ljubljani kot salezijanski duhovnik.
Z dušnopastirskim delom je začel leta 1957 kot kaplan v Cerknici, nato paje do leta 1969 služboval še pri Mali Nedelji (Mb), v Šentjanžu, Šentrupertu, Tomišlju in v župniji Ljubljana
- Moste. Premeščen je bil v mariborsko škofijo v župnijo Kapela pri Radencih, nato pa v župnijo Cankova.
Leta 1969 je bil sprejet med duhovnike ljubljanske nadškofije. Dodeljena mu je bila župnija Kisovec pri Zagorju, ki je bila ustanovljena leto dni pred tem.Tu gaje čakalo veliko dela. Cerkve ni bilo, ker je bila stara cerkev zaradi rudarjenja porušena. Maševal je v kapeli v starem župnišču, kjer je imel tudi skromno stanovanje. Veliko naporov je vlagal v prizadevanje za pridobitev dovoljenja za gradnjo nove župnijske cerkve . Pri tem je naletel na številne prepreke in nerazumevanje. A ni odnehal. Po več kot desetih letih je le uspel, da seje leta 1982 pričelo z gradnjo. Ob pomoči župnije, škofije in drugih dobrotnikov je bila leta 1985 zgrajena cerkev, posvečena Marijinemu brezmadežnemu srcu (fatimski Mariji). V maju istega leta jo je posvetil ljubljanski nadškof dr.Alojzij Šuštar. Župnik Čampa je z nastopom službe prevzel tudi skrb za Marijino čaščenje, zlasti ob spominu na fatimska prikazovanja. V novem Marijinem svetišču je vsakega 13. v mesecu romarski shod, na katerega prihajajo romarji z raznih krajev Slovenije.
Duhovnik Jože Čampa je bil dober, preprost in sočuten človek, prijazen do vseh ljudi, tako praktičnih kristjanov kot tudi do tistih, ki niso hodili v cerkev. Kljub vsem težavam, s katerimi seje spopadal je bil sproščenega in veselega značaja. Obdarovanje bil s številnimi talenti. Svoje pridige je vedno izvajal na pamet, brez pismene predloge v roki. Velikokrat je pridigal tako doživeto, da so mu med pridigo pritekle solze v oči. V pridige je vnašal teme iz sodobnega življenja in se pri tem vedno trudil najti odgovor na vprašanje, kaj bi priporočil v takšni situaciji Jezus, kako bi Jezus
reagiral na določen dogodek iz sedanjosti. Zelo pozorno in kritično je spremljal vsakdanje dogajanje v družbi doma in po svetu in bil z vsem na tekočem. Pogosto je čutil potrebo, da da tudi sam svoj prispevek k osveščanju ljudi. Njegove prispevke smo lahko brali v Družini, Delu, Zasavcu in drugod, večkrat pa je bilo moč prisluhniti tudi njegovi duhovni misli na radiu Trbovlje. Rad se je udeleževal kulturnih in drugih prireditev v občini. Leta 1987 je postal prodekan dekanije Zagorje ob Savi, leta 1990 paje bil izvoljen za dekana.
Ko je spoznal, da zaradi bolezni ne bo več mogel opravljati duhovniške službe seje 10. novembra 1998 odpovedal službi župnika in dekana. Zadnje mesece svojega življenja je preživel v duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani. V božični številki tednika Družina je pretresljivo opisal svoje doživljanje bolezni ter slovo od vsega preslanega, dobrega in lepega, od Kisovca, dekanije in škofije. V tolažbo in tudi ponos mu je bilo vse, kar je v skoraj tridesetih letih naredil dobrega za kisovške farane in njihovo cerkev.
Vsoboto, 6. marca so se v Kisovcu župljani in predstavniki dekanije od g. Jožeta Čampe poslovili z mašo zadušnico. Vodil jo je dekan Anton Dobrovoljc ob somaševanju dekanijskih duhovnikov. Pogreb je bil v nedeljo, 7. marca, v Jurjeviči pri Ribnici. V cerkvi sv. Križaje ob somaševanju preko 40 duhovnikov in bogoslovcev pogrebno mašo vodil škof Jožef Kvas. Za slovo je pokojnemu govoril ribniški župnik Maks Ipavec, po svojem zastopniku so se mu še enkrat zahvalili in se od njega poslovili tudi farani, ki so v velikem številu prišli iz Kisovca.
ŠT) DT n
25. SUŠCA 1999
ŠPORTNI RADAR
Nogomet - 2.SNL (16.in 17.kolo):
Rudar (T) - Dravograd 0:6 Esotech Šmartno - Zagorje 2:1 Feroterm Pohorje - Rudar (T) 2:1 Zagorje - Šentjur 4:1
1.slovenska ženska nogometna liga (S.krog):
Zagorje - Senožeti 0:9 (0:4)
Rokomet - l.SRL (IS.kolo):
Pivovarna Laško - Radeče 32:20 (19:8) l.B SRL (18. in 19.kolo):
Velika Nedelja - Rudar 22:19 (11:7)
Rudar - Šmartno 35:19 (17:7)
Ormož - Dol TKI Hrastnik 33:32 (16:19)
Dol TKI Hrastnik - Šmartno 26:31 (14:15) Košarka - l.B.SKL - KVALIFIKACIJE ZA LIGO KOLINSKA:
Zagorje - Kemoplast Šentjur 100:70 (41:36) Mali nogomet - l.SLMN (IS.kolo): Assaloni Cosmos - Meteorplast 8:5 (4:2) 2.SLMN - vzhod (zadnje kolo):
Amaco Painkiher - Salomonov Oglasnik 5:4 (4:2)
STRELSTVO - 3. liga jug (9. kolo):
SD Kisovec - SD Izola 1666:1670
Nogometaši v 2.SNL so prejšnji konec tedna pričeli s spomladanskim delom prvenstva.
Rudarji so doma zabeležili katastrofalen poraz, nič bolje pa se ni godilo Zagorjanom, ki so izgubili minimalno z 2:1. V drugem spomladanskem kolu pa bi Rudarji kmalu pripravili prvovrstno presenečenje, toda za kaj več kot minimalni poraz z vodilnim Pohorjem jim je zmanjkalo malce sreče. Zagorjani pa so na "domačem" igrišču v Dobu povsem zasenčili Šentjurčane in z zadetki Turšiča, Brdika, Aliča in Poglajna deklasirali goste. Zagorjani so tako na lestvici uvrščeni na visoko 6.mesto 26-imi točkami, Trboveljčani pa so trdno prikovani na zadnje mesto s samo 5-imi točkami.
Z drugim delom prvenstva so začele tudi nogometašice. Zagoijanke se na domačem igrišču niso mogle resno upirati favoriziranim gostjam in so visoko izgubile. Zagorjanke tako ostajajo na zadnjem mestu lestvice z eno samo točko in gol razliko 3:55.
Rokometaši Radeč so se favoriziranim Celjanom dobro upirali, celo bolje, kot morebiti kaže končni rezultat in na lestvici zasedajo
8.mesto.
V 1 B.rokometni ligi Rudarji nadaljujejo s predstavami "vroče-hladno", saj v gosteh konstantno izgubljajo, medtem, ko doma nasprotnike praviloma premagujejo brez večjih težav. Podobno je tudi z Dolani.
Košarkarji Zagorja so na dobri poti, da se
neposredno uvrstijo v Ligo Kolinska, saj imajo pred drugouvrščeno Roglo Atras prednost dveh zmag, ob tem pa se bosta ekipi še dvakrat srečali (prvič so se že včeraj, op.ur.).
Na malonogometni sceni bo šele sedaj začelo postajati vroče, saj so znani vsi udeleženci play-offa (Assaloni Cosmos, Mizarstvo Krošelj, Poetovio Mila in Divert Beton). Strokovnjaki največ možnosti pripisujejo prav Sevničanom in Litijanom, katerim bi prav privoščili, da bi se po osvojenem prvem mestu po rednem delu prvenstva okronali z naslovom državnega prvaka.
Zasavčani pa imamo novega drugoligaša. Trboveljska ekipa Amaco Pajnkiher, ki sicer tekme igra v Zagorju, je z zmago proti Salomonovemu oglasniku potrdila uvrstitev v prvo ligo. Zasavčani pravzaprav predstavljajo pravi "boom" na malonogometni sceni, saj so poleg uvrstitve v l.ligo uvrščeni tudi v finale pokala NZS, kjer se bodo 8. (v Zagorju) in IS.maja (v Litiji) pomerili z Assaloni Cosmosom.
Strelci SD Kisovec so se na domačem strelišču v Kisovcu pomerili z ekipo SD Izole. Po dobrem streljanju in tudi najboljšem rezultatu v tej sezoni so izgubili za vsega štiri kroge (1666:1670). Pri domačinih je največ nastreljal Uroš Režun in sicer 560 krogov.
Peter Motnikar in I.Z.
PRVENSTVO JADRALNIH PADALCEV OBČINE HRASTNIK
V organizaciji Društva za jadralno padalstvo Zlatorog Laško sovsoboto, 13.3.1999, izvedli prvo občinsko prvenstvo jadralnih padalcev občine Hrastnik v točnosti pristajanja (skok na piko). Ob ugodnih vremenskih razmerah je vsak padalec opravil dva skoka. Štart je bil v Krnicah, pristajalo pa se je na stadionu za Savo. Prvi trije uvrščeni so prejeli pokale, ostali diplome, vsi skupaj pa so se veselo razšli, v upanju na ponovno snidenje na drugem občinskem prvenstvu. Rezultati: 1.Boris Pirnaver (494 cm), 2.Lado Leskovšek (725 cm), 3.Bojan Bregar (1104 cm), 4.Vili Alt (1266 cm), S.Tomaž Koritnik (1984 cm), 6. Franc Završnik (3196 cm), 7.Samo Zupanc (4055 cm).
m.
ŠAH
Na dveh rednih mesečnih šahovskih turnirjih Šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec marec v pospešenem šahu so najprej tekmovali po švicarskem sistemu. Zmagal je Oto Krajnc starejši, drugi je bil Hinko Jazbec, hetji pa Luka Trebežnik.
Na drugem turnirju je v prvi skupini prav tako slavil Oto Krajnc st., drugi je bil Rok Hržica, tretje mesto Pa so si delili Luka Trebežnik, Franc Kotnik in Adolf Berložnik. V drugi skupini je zmagal Simon Jernej.
Posebne pohvale si za osvojeno drugo mesto in za izredno kakovostne in borbene partije zasluži komaj desetletni Rok Hržica.
Štefan Kovač
RUDAR NA POTI NAJVEČJEGA USPEHA
Tudi v derbiju 14.kroga 1 .kegljaške lige se knapi niso pustili presenetiti. Na gostovanju v Mariboru, pri Konstruktorju, ki ima v svojih vrstah takšnega asa kot je Kirbiš, so zmagali kar s 7:1 (5522:5440). V naslednjem krogu so si kegljači Rudarja z zmago na domačem kegljišču proti aktualnim prvakom Iskraemeco priborili najmanj drugo mesto, ki poleg prvega vodi v Evropo. Kranjčani so sicer po prvem paru povedli Mažgona, ki je podrl 924 keglje je premagal Bratina (961), zelo razpoloženega Hribarja (980) pa Bortek (989). Gantar (939), Šeško (949), Blaha (959) in Stoklas (986) so zmagali in skupni rezultat seje glasil 6:2 za Rudar. Rudar je tretjeuvrščeni ekipi Iskraemeco ušel za pet točk, za prvouvrščeno ekipo Prosol Stiking, pa zaostajajo le točko.
Zelo dobre rezultate dosega tudi ekipa Saše Burja. Proti ekipi Postojnske jame je »Prosolovka« Saša podrla kar 452 kegljev. To je bil v 14.krogu četrti rezultat. V 15.krogu so na gostovanju pri vodilni ekipi Miroteks doživele tretji poraz v prvenstvu. Rezultat
je bil 7:1. Kljub porazu so kegljavke Prosol-Stikinga trdno na drugem mestu. Zelo napeto pa je v drugi ligi za moške, kjer tekmujejo tri zasavske ekipe: Rudar 2, Litija in Sinet Hrastnik. V LB ligo se bo uvrstilo le pet najboljših ekip. V 16.krogu sta zmagali ekipi Sineta in Rudarja, poražena je bila Litija, kljub dobri igri Tkavca (934). V naslednjem kolu je izgubil Rudar, Litija in Sinet pa sta zabeležila novi dve točki. Pri Litjanih je bil najboljši Novak (955), pri Sinetu pa Z. Drame (955). Po 1 S.krogu je stanje na prvenstveni lestvici še bolj zapleteno. Litija, ki je bila v tem krogu poražena z ekipo Radenske 5:3 je na drugem mestu s 25.točkami. Tudi Sinet Hrastnik je bil v Lendavi poražen. Z 19.točkami so Hrastničani na 6.mestu. V vse boljši formi pa so kegljači druge ekipe Rudarja, ki so v Šoštanju osvojili pomembni dve točki. Največ kegljev so podrli Laznik (921), Novak (918) ter Vincek (906). Trenutno so na petem mestu z 20.točkami.
Edina zasavska ekipa v 2.ženski ligi Rudar Trbovlje je po 14.krogih na S.mestu. Po 14 odigranih krogih v 3.ligi je ekipa hrastniškega Rudnika na tretjem mestu. V 14.krogu so se kar štirje kegljači rudnika uvrstili v moštvo kroga: Mijatovič (934), Gašparut (915), Rihtar (910) in Lučič (905).
Igor Goste
ŠPORTNIK LETA 1998 JE JOŽE GAČNIK
Do 16.marca so glasovnice za naj športnika Zasavja leta 1998 na naše uredništvo kar deževale in zbralo sejihje 121. Več kot prepričljivo je slavil Jože Gačnik, igralec, ki je v letu 1998 branil (in še brani) barve kluba KMN Elektro Domadenik-Agencija Vizija in povsem zasenčil ostale športnike. Končni vrstni red:
L Jože Gačnik 109 glasov
2.	Poldi Herman 5 glasov
3.	Alojz Pavlovič 3 glasove
4.	Igor Kalšek 2 glasova
5.	Uroš Stoklas 1 glas
Vido Erzar 1 glas
Jože bo nagrado za naziv NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA '98 prejel v kratkem, daljši pogovor z njim pa si lahko preberite v naslednji številki.
Jože Gačnik
25. SUŠCA 1999
£j7G j
.r.
It
WM\¥19 K©¥ flEKIElj ll«ČEi MET ©E MIMECEI l©¥©yi ZA ©iSfMSEI?
Edi Navratil je športno pot začel v NK Svobodi Kisovec, kjer je igral v vseh selekcijah, kasneje se je dokaj mlad podal na trenersko pot. Po končani trenerski šoli na Fakulteti za šport v Ljubljani pred sedmimi leti je prevzel vodenje ekipe mlajših dečkov in starejših dečkov v matičnem klubu. Kasneje je bil trener mladinskega moštva v NK Zagorju, pred dobrim mesecem pa je na trenerskem mestu članskega moštva NK Svobode zamenjal Marjana Ocepka, ki je pred leti prav to moštvo ponovno »oživel«. Novi trener z veseljem ugotavlja, da je prejšnji trener pokazal veliko pripravljenosti za sodelovanje. Dal mu je izčrpno poročilo in svoje videnje ekipe, o posameznih igralcih in tekmah, za kar mu gre vsa hvala.
Uvrstitev članske ekipe v l.MNZ Ljubljana, po prvem delu prvenstva je slaba. Ekipa je na zadnjem mestu. Kaj pričakuješ od nadaljevanja prvenstva?
Cilj uprave in tudi igralcev je vsekakor obstanek v ligi. Torej osvojiti zadostno število točk (15), kar naj bi zadoščalo za obstanek v tej ligi. Mnogo je odvisno tudi od razpleta v višjih ligah, ki bo narekoval, koliko ekip bo izpadlo
iz naše lige. Ali bodo to samo dve, tri ali celo štiri ekipe.
V pripravljalnem delu se je članska ekipa okrepila, izvoljena je bila tudi nova uprava kluba, ki je precej mlajša od prejšnje.
Končno je prišlo do začetka sodelovanja s sosednjim klubom, drugoligašem iz Zagorja. Naš nogometaš Jože Kranjc je pristopil k zagorskemu klubu, v zameno zanj pa smo dobili kar štiri njihove igralce: Aleksandra Kosa, Jasmina Veladžiča, Duška Maliča in Adina Mujčinoviča. Zelo kvalitetna okrepitev je tudi nekdanji vratar trboveljskega Rudarja France Hace. Nenazadnje je zelo pomembno, da nihče od »starejših« igralcev ni prenehal z igranjem nogometa. Upam tudi, da se bodo prvi pozitivni premiki v klubu z zamenjavo uprave nadaljevali, ter da bo delo nemoteno potekalo v vseh selekcijah v klubu.
Kako si zadovoljen z dosedanjim potekom priprav?
Igralci so me pozitivno presenetili, tako starejši kot tudi mlajši, ki jih bomo počasi vključevali v člansko moštvo. Nekateri, predvsem starejši, so se udeležili prav vseh treningov in tako oni kot tudi ostali so pokazali
HRASTNIŠKI PLAVALEC LUŠIČ USPEŠNO NASTOPIL V ZDA
V Seattleu v ZDA je od 10. do 13. marca 1999 potekalo študentsko prvenstvo ZDA v plavanju v verziji NAIA federation, na katerem je uspešno nastopil 19-letni Hrvoje Lušič, doma iz Hrastnika, bivši plavalec PK Rudar, sedaj član PK Ljubljana, ki že drugo leto študira v ZDA.Po pravilih NAIA federation je lahko nastopil le v treh disciplinah. V predtekmovanju sije v vseh treh disciplinah izboril uvrstitev v večerni finale. Plaval je na 200 yardov (yd) mešano, 400 yd mešano in 200 yd prsno.
Najbolj se je odrezal na 400 yd mešano, kjer je zasedel nehvaležno
4.mesto z odličnim rezultatom 4:08,05. Prav tako se je izkazal z odličnim plavanjem in S.mestom na 200 yd prsno z rezultatom 2:08,57. Zelo dobro je plaval tudi tretjo disciplino 200 yd mešano, kjer je v predtekmovanju bil šesti s časom 1:57,61 in v finalu sedmi z rezultatom 1:58,42.
S to tekmo je v ZDA zaključena univerzitetna plavalna sezona. Tako bo Hrvoje do vrnitve v Slovenijo v sredini maja brez treningov, kar mu bo nedvomno delalo težave v letnem tekmovalnem obdobju v Sloveniji, na katerem si zelo želi nastopiti.
A.L
izredno zavzetost in željo do zastavljenega cilja. To pa je že omenjeni obstanek v ligi. Žal, da igralci v jesenskem delu niso pokazali vsaj pol toliko volje do dela. Stanje na lestvici bi bilo povsem drugačno.
Kakšen je načrt priprav?
Glede na slabe vremenske razmere v februarju in tudi marcu, je in bo nekaj pripravljalnih tekem odpadlo. Vsekakor bomo odigral nekaj tekem s sosednjimi klubi: Moravče, Litija, Zagorje, Rudar... Do začetka prvenstva, 3.aprila, je še kar nekaj časa. Do takrat načrtujemo vsaj šest tekem.
In kaj pričakujeta od nadaljevanja prvenstva kapetan moštva Vinko Kovač in najstarejši igralec Branko Guna?
Vinko: »Upam, da nam bo z novo upravo, okrepitvami in novim
trenerjem uspel obstanek v ligi. Vesel sem predvsem sodelovanja s sosednjim klubom. Igralci se bomo trudili, da bomo z borbeno in lepo igro znova privabili več gledalcev. Z obiski na treningih ter kvaliteto le teh sem zadovoljen.«
Branko: »Želim, da bi z lepim nogometom, ki je bil nekoč značilnost našega kluba, dosegli najpomembnejši cilj. Obstanek.«
PRIPRAVUALNE TEKME:
Koper; NK GEREČJA VAS : NK SVOBODA 2 : 2 (Mujčinovič, Janežič)
Litija: NK LITIJA: NK SVOBODA 2 : 1 (Begič, Prelogar za Litijo, Guna za Svobodo)
Litija: NK LITIJA: NK SVOBODA 6:1
Igor Goste
ORLEKI S PRIJATELJI : DR.MUSIC TEAM 58:74
V sredo, 10.3., je v športni dvorani Zagorje potekala zanimiva košarkarska tekma med domačo ekipo ORLEKI S PRIJATELJI in gosti DR. MUSIČ TEAM. Žal so domači zgubili. Ob koncu tekme je bil rezultat 58 :74 v prid Dr. Musič Teama. Tekmo je sodil Mandič iz Trbovelj.
Kapetan domače ekipe je bil župan Matjaž Švagan, kije na tekmi dal prvi koš. Edini dve trojki sta prispevala brata Mitja in Jure Tori, sicer pa je za domačo ekipo največ točk zbral Brane Omahne, kar 21. Osebnih napak je bilo pri domačih 14, pri gostih pa 17.
Kapetan Dr. Musič Teama je bil Marjan Lacič, direktor revije Dr. Musič. Največ trojk, kar tri, je dal Peter Vilfan, ki je dosegel tudi
največ točk v ekipi - 15.
Med polčasom so program, ki ga je z duhovitimi komentarji ves čas pestril komentator Bajraktari z Radia ga-ga, obogatili tudi člani akrobatske skupine The Fliers iz Trbovelj, s svojim programom so navdušili gledalce, ki jih je bilo kar precej (celo več, kot na pravih košarkarskih tekmah, ki potekajo v športni dvorani Zagorje). Najboljši in najbolj oblegan igralec srečanjajebil Brane Omahne, ki je dal za domačo ekipo 21 točk. Morda so prav zaradi tega nad njim naredili največ osebnih napak...
Izjava Vlada Poredoša po končani tekmi: "Največja žalost je, da smo zgubili in končali kot Union Olimpija..."
Katja S.
‘Veselja, radosti in blagostanja polne
velikonočne
praznike!
(j
Vaše zdravstveno podjetje
VITASAN
V KISOVCU BO 27.MARCA VESELO
Klub jadralnih padalcev Kavka iz Kisovca se že nekaj časa uveljavlja na slovenski padalski sceni. Tako bo klub 27.marca od 9.ure dalje organiziral tekmo slovenskega pokala v točnosti pristajanja Marela '99. Tekmovanje bo potekalo 27.marca od 9.ure dalje in sicer nad pobočjem Marele s pristankom v centru Kisovca. Da bi gledalci čimbolje razumeli nekatera dejstva, povezana s samimi skoki, navajamo nekaj osnovnih pravil, ki bodo veljala na tekmi:
-	točnost pristanka se meri z elektronsko "palačinko", ki ima ničlo - piko premera 5 cm in elektronsko merjenje do 15 cm natančno. Pod "palačinko" je kontaktna plošča velikosti 1 meter, ki izklopi elektroniko, če je prvi dotik naprevljen pred palačinko. Elektronska palačinka obkroža mivka v premeru 1 meter, s trakom pa je označen še krog premera 20 metrov,
-	vedno se meri prvi dotik, če je le-ta neizrazit (na celo stopalo) se meri oddaljenejša točka stopala (sledi),
-	v primeru padca se tekmovalcu prišteje 500 kazenskih centimetrov. Padec je dotik s katerim koli delom telesa ali opreme, razen stopala, vse dokler kupola ne pade na tla.
To so samo tri bistvena dejstva, ki bodo gledalcem morebiti omogočila lažje spremljanje tekmovanja. Sicer pa velja, da se vidimo 27.marca od 9.ure dalje v Kisovcu, kjer vsem obiskovalcem želimo obilo športnih užitkov, organizatorjem KJP Kavka Kisovec lepo vreme, jadralnim padalcem pa obilo ugodnega vetra!
ZADNJA ŠPORTNA NOVICA
Kisovčan Ludvik Groboljšek se bo 25.3.1999 ob 1 l.uri iz Dunaja podal v Avstralijo, kamor bo potoval skupaj z znanim športnikom-invalidom Mirkom Lebarjem. Več o tem potovanju pa v eni izmed naslednjih številk.
GOSTISCE
Prešernova 1, Zagorje, tel.:0601-66-177
Ždi
tmo uatn t7£i£/.£
L
(jdi^onočnz fi^azniAd.
Bralcem ZASAVCA želimo
vesele velikonočne
K
V-
Mili Jamšek Ulica l.junijal, Trbovlje tel.:0601/24-044
Jamšek
Odpiralni čas: 5.30 - 22.00
Cenjenim strankam želimo vesele velikonočne praznike!
TRBOVLJE
25. SUŠCA 1999

j.
u
BORILNE VEŠČINE
ŠTIRI ODLIČJA MLADIH IZLAČANOV
Izlaški KK Pon-do-kwan in zagorski klub, sta se udeležila 1 .turnirja, ki šteje za DP za deeke in deklice v Murski Soboti. Izlaeani so na tekmovanje odšli s tremi fanti in eno deklico, barve Zagorjanov je branil Sašo Stojanovič, ki pa je izpadel v 1 .kolu s kasnejšim zmagovalcem turnirja v kategoriji do 56kg. Vsi štirje Izlaeani so osvojili medaljo in sicer; Bla* Plevnik v kategoriji deeki do 40kg zlato, Nejc Hribar v isti kategoriji bronasto, tudi Andrej Ocepek je osvojil bronasto kolajno v kategoriji deeki do 48kg, prav tako Barbara Mrva v kategoriji deklice do 35kg.
Igor Goste
IZLAČANOM ENO PRVO, DVE DRUGI IN TRI TRETJA MESTA, ZAGORJANOM ENO PRVO
Izlaeani in Zagorjani so se udeležili močnega mednarodnega turnirja v avtrijskem Welsu. Tega turnirja v organizaciji IAKSA, se je udeležilo okoli 300 tekmovalcev iz 10 evropskih držav. Prvo mesto za Izlačane sije priboril Jure Urbanija v kategoriji dečki nad 57kg. V tej kategoriji je bil drugi Grega Ocepek in tretji prav tako Izlačan Marko Razpotnik. Zlato kolajno je Zagorjanom priboril Igor Kalšek in sicer v kategoriji članov do 81 kg. Sašo Plemenitaš, ki je član izlaškega klubaje v kategoriji dečki do 47kg osvojil drugo mesto, tretji je bil Blaž Plevnik, tudi član izlaškega kluba. Urška Dolinšek pa je med članicami nad 63kg Izlačanom priborila še šesto odličje-bronasto. Pri Zagorjanih je poleg Kalška dobro nastopil še A.Bračič, ki je bil pri članih nad 91 četrti in K.Juvan, kije bil med člani do 67kg šesti.
Alojz Miklavčič, ki je bil na turnirju sodnik, je županu Welsa, ki gaje povabil na obisk, izročil simbolično darilo zagorskega župana Matjaža Švagana.
Igor Goste
Karate
SALKIČU IN HOZANOVIČU BRON NA DP
V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo, 14.marca, v Žalcu potekalo državno prvenstvo za članice in člane, katerega so se izmed 180 nastopajočih iz 38-ih slovenskih klubov udeležili tudi štirje člani KK Tika Trbovlje; Miha Kovačič, Edin Salkič, Nedžad Hozanovič in Damir Vučilovski. Vodila sta jih trenerja Borut Markošek in Bogdan Simerl.
Najprej so nastopili v katah, kjer se nikomur ni uspelo uvrstiti v finalni krog. Ekipa v sestavi Kovačič, Salkič in Hozanovič je med izvedbo kate naredila nekaj manjših napak, katere so botro-
vale neusklajenosti in temu primerna je bila tudi končna uvrstitev - 7.mesto.
V	športnih borbah so imeli Trboveljčani zelo neugoden žreb, kateri ni dajal veliko upanja za boljše uvrstitve. V kategoriji do 60 kg je po štirih letih nenastopanja zopet tekmoval Nedžad Hozanovič. V preteklosti je dosegal že lepe rezultate. Že v prvem kolu se je pomeril z Žalčanom Vrbaničem (viceprvak Evrope in najtrofejnejši slovenski karateist zadnjih dveh let). Po polovici borbe je celo kazalo na provovrstno presenečenje, saj je Nedžad celo vodil. Proti koncu borbe je Žalčanu le uspelo zmagati. Tudi ostale borbe do finala je prepričljivo zmagal in s tem omogočil Trboveljčanu možnost za osvojitev bronaste medalje. V repesažnih borbah je tako Hozanovič pokazal lep repertoar, predvsem nožnih tehnik. Dvoboj za bronasto odličje je odločil že po dobri minuti z visokim rezultatom 6:1.
V	kategoriji do 65 kg je Edin Salkič sicer imel ugoden žreb, vendar je že v prvem kolu po nekaj sekundah borbe nasprotnik z atraktivnim nožnim udarcem povedel z 2:0. Tako je bil Edin primoran takoj spremeniti taktiko ter loviti rezultat, kar mu ni najbolje uspevalo in je izgubil. Ker pa seje njegovemu nasprotniku uspelo uvrstiti v finale, je letošnji sedmouvrščeni iz mladinskega evropskega prvenstva v Španiji, Salkič, izkoristil ponujeno priložnost in v svojem slogu že drugo leto zapored osvojil bronasto medaljo na članskem državnem prvenstvu.
V	kategoriji do 70 kg sta nastopila Damir Vučilovski in Miha Kovačič. Oba sta izgubila že v prvem kolu, čeprav Kovačič tudi po zaslugi glavnega sodnika, kije spregledal njegov udarec. V repesažu je Kovačič izgubil v prvi repesažni borbi in sanj o medalji je bilo kmalu konec.
Trboveljski karateisti sicer niso pokazali svojih najboljših nastopov, vendar sta dve osvojeni medalji na članskem državnem prvenstvu naj večji uspeh do sedaj v samostojni Sloveniji.
EG.
Avtomobilizem
PETROL RACING NE POČIVA NA LOVORIKAH
Slovenska naftna družba Petrol tudi v letu 1999 nadaljuje pred petimi leti začeto poslanstvo podpornika in zagovornika avto moto športa v Sloveniji. V zelo uspešni sezoni 1998 je devet tekmovalcev Petrol Racinga osvojilo naslove najboljših v Sloveniji, izkazali pa so se tudi na mednarodnem prizorišču.
Tekmovalne uspehe Petrol letos nadgrajuje na organizacijskem nivoju in s povezavami z drugimi zainteresiranimi pokrovitelji. Podpis pogodbe in vstop podjetja Sava Tires v Petrol Racing je prva povezava podjetij, ki vidijo svoj interes v nadaljnem razvoju avto moto športa v Sloveniji. K temu naj bi pripomoglo tudi sodelovanje s krovno organizacijo AMZS, ki se zaveda težavnega položaja vseh tekmovalcev, ki večino slovenskih zmag dosegajo na tujih prizoriščih, nezanimivih za slovenska podjetja kot potencialne pokrovitelje.
Petrol, ki s svojim delovanjem prevzema del bremena v avto-moto športu nase, seveda ne zanemarja tekmovalnih zmag. Prednost pred naslovi, osvojenimi v tujini, bodo v letu 1999 imeli vrhunski rezultati na domačih prireditvah v reliju, gorskih preizkušnjah in motokrosu. Zanje naj bi poskrbela nekoliko zmanj šana ekipa Petrol Racinga; Tomaž Jemc-Matjaž Korošak, Andrej Jereb-Vinko Polončič, Vojko Podobnik-Matjaž Praznik, voznik Dagmar Šuster in motokrosist Sebastjan Kern. Prav Kern je v Petrolovih barvah na uvodni motokros dirki v Brežicah že zabeležil prvo letošnjo zmago.
RM.
za naj športnika/športnico meseca marca
GLASUJEM ZA______________________________
OBRAZLOŽITEV_____________________________
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
...........................g-e-
3 p r>1.n.im. plin. n m
25. SUŠCA 1999
piše: Primož Kostajnšek
IPOemiSEE HA miKNOSTn
Renault je se je s svojim modelom Megane uvrstil na drugo mesto najbolje prodaj anih avtomobilskih modelov v letu 1998 v Sloveniji. Prehitel ga je le manjši brat Clio, zato pa se je Meganov prodalo največ med avtomobili nižjega srednjega razreda.
Na odprtih dnevih Avtohiše Malgaj smo lahho spoznali novega Megana, s pomočjo katerega si bodo pri Renaultu prizadevali prodajne številke še povečati. Poleg zunanjih in notranjih kozmetičnih popravkov se prenovljeni model ponaša predvsem z veliko varnostjo. Renaultovi inženirji trdijo, da je najvarnejši avtomobil v svojem razredu, pri teh trditvah pa se opirajo predvsem na test EuroNcap, kije najstrožji izmed vseh testov varnosti. Po novem nudi Megane za zaščito svojih potnikov štiri zračne blazine (voznikovo, sopotnikovo in dve bočni), talne ojačitve, varnostne pasove s programiranim delovanjem ter z v celoti ojačano kletko potniškega prostora, ki z območji programiranega deformiranja optimalno absorbira energijo ob trčenju.
Novosti je seveda še več. Novi so na primer motorji, zlasti šestnajstventilca z lAoziroma 1.6 litra gibne prostornine, ki zmoreta 95 oziroma 1 lOkonjskih moči, ob tem pa sta tudi prožnejša in varčnejša od predhodnikov. Seveda je na voljo tudi dobri "stari" energy z osmimi ventili, 1390 kubičnimi centimetri in 75 konjskimi močmi, našli pa ga boste v osnovnejših različicah. Vsak Megane ima po novem ABS zavorni sistem, servo volan, centralno zaklepanje, električno odpiranje prednjih stekel, nove dvojne žaromete, 12-letno garancijo proti prerjavenju pločevine...
Osnovni model stane 2.377.836 tolarjev, vrh ponudbe pa trenutno tvori Megane RXE 1.9 dTi ALIZE, za katerega je potrebno odšteti 3.128.422 tolarjev.
foto: PM.
P>I1¥A®0)¥ SLtOŽIMKIII A¥Tr©
Tajsko podjetje Maisto, uradni in ekskluzivni oskrbovalec Mer-cedes-Benza z avtomobilskimi modeli, je kot novost v svoji ponudbi predstavilo tudi malčka razreda A v verziji, ki jo za vsakdanje potrebe uporabljata oba dirkača McLaren-Mercedesa. Zastopnik Maista za Slovenijo, trboveljski Metronic Komet je seveda poskrbel, daje novost takoj prišla tudi na naše prodajne police.
Pri Mercedeseu seveda vedo, komu lahko zaupajo, zato ne preseneča, da je model verna kopija originala do najmanjših podrobnosti. Kombinacija kovinsko sive, motno črne in strupeno rdeče zunanjosti bo poživila vsako polico, malenkosti pa vam bodo dale vedeti, da ima svetovni prvak na primer kolesa obuta v Dunlopove pnevmatike mer 195/50 15. Štirikolesni volan in posamično obešena kolesa delujejo na modelu skoraj enako kot na originalu. Tudi notranjost ne zaostaja za zunanjostjo, preseneti nas v mnogih detajlih. Vendar pa vam vseh ne bomo odkrili, najti jih boste morali sami, seveda po tem, ko boste imeli Hakkinenovega Mercedesa A v svoji zbirki.
B)HE¥H ©©MSTHiHI ¥S1A1F ¥ A¥T®IHinŠE KSŽnŠKIim
Zagorska Avtohiša Mazda Kržišnik je v prejšnjem tednu pripravila dneve odprtih vrat, na katerih so lahko obiskovalci preizkusili vse modele mazde, od 323 sedan, F do 626, demia in ostalih.
Sicer pa mazda za 21.Slovenski avtomobilski salon, ki bo med 17. in 25.aprilom, pripravlja presenečenje. Na sejmu bodo namreč predstavili jubilejni roadster MX 5 (140 KM, omejena serija s 7500 avtomobili, modra barva) in pa enorostorec premacy.
Tekst In foto: RM.
HS.MAISE© » S¥Eir®¥Kin ®AKI P®TIS®a>Hffl®¥
Leto 1994 pišemo kot začetek delovanja potrošniške pisarne v Zasavju, ko je na pobudo KS Jože Marn v Zagorju in ob podpori Občine Zagorje ter župana Matjaža Š vagana začela v Zagorju delovati potrošniška pisarna za Zasavje z brezplačnim svetovanjem občanom. Kmalu so spoznali, daje vse več vprašanj in da jih bo potrebno reševati profesionalno.
Letos beležimo že peto leto delovanja potrošniške pisarne v Zasavju. Že prvo leto je iskalo pomoč več kot 600 občanov, število pa je vsako leto naraščalo in sicer vse do 1100 v letu 1997. V letu 1998 je pisarna zaradi finančnih težav Zveze potrošnikov Slovenije delovala v zmanjšanem obsegu. Tako dejavnost varstva potrošnikov in brezplačnega svetovanja v Zasavju poteka v okviru Združenja potrošnikov Zasavja in sicer ob podpori vseh treh zasavskih občin in županov. Združenje je ob pomoči župana Trbovelj že v oktobru preteklega leta odprlo svetovalno pisarno za občane tudi v Trbovljah in nudi brezplačno svetovanje dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Prostor si deli z energetsko svetovalno pisarno v poslovnih prostorih KS Franc Fakin in je dosegljivo na tel.: 27-380. Svetovalna pisarna v Zagorju pa ima uradne ure za občane vsak ponedeljek in sredo v dopoldanskem času, petki so rezervirani za naročene stranke (ki imajo večje probleme) in pravno svetovanje.
Tako kaže, da se moramo osveščanju občanov še bolj posvetiti.
Združenje potrošnikov Zasavja
25. SUŠCA 1999
j r. r? g j j. j. g j j, g
ZASAVSKI FRKER
KAR DOBRO GA JE NAPIHAL
Hrastnik, 13.3.1999 ob 15.10 uri je S.F. iz Zagorja vozil od Zidanega mostu proti Hrastniku. Pod železniško postajo Hrastnik je pripeljal z zastavo 128 z neprimerno hitrostjo, zato ni mogel varno zaviti v podvoz. Pri tem je oplazil vozilo yugo A.S.-ja iz Hrastnika. Policisti so povzročitelju odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,59 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Materialna škoda na vozilih je znašala cca. 100.000 SIT. Po odhodu policistov se je S.F. nedostojno vedel do oškodovanca in mu ni nudil podatkov za zavarovalnico, zato so policisti dodali predlogu SP-ju še kršitev javnega reda in miru.
POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL
Hrastnik, 13.3.1999 ob 22.10 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na Logu, kjer je povzročitelj po trčenju odpeljal. Policisti so povzročitelja A.J.G. iz Hrastnika izsledili pred domom in ugotovili, da je vozil od Trga Franca Kozarja proti Logu. Vozil je preblizu desnega roba in trčil v parkiran osebno avto I.P.-ja iz Hrastnika, nato pa vozilo v bližini parkiral in odšel domov. Na vozilih je nastalo za cca. 100.000 SIT škode. Policisti so povzročitelju odredili preizkus z alkotestom, ki gaje zavrnil. Sledi predlog SP-ju in plačilni nalog.
POVOZIL PEŠCA
Trbovlje, 7.3.1999 seje zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega vozila D. B. je vozil iz smeri Majcenove ulice na Ulico španskih borcev, kjer seje srečal z drugim vozilom in zadel pešca, ki je šel v klanec po desni strani ceste. Pešec je bil hudo telesno poškodovan, odpeljali so ga v bolnišnico.
RDEČI PETELIN
19.3.1999	so policisti in gasilci pohiteli na Kovk, kjer naj bi gorelo. Na kraju so policisti ugotovili, da so se otroci igrali s svečo, zato se je vnelo listje, otroci pa so zbežali domov. Manjši požar so pogasili starši sami, zato do ogrožanja okolja še ni prišlo.
11.3.1999	je v bližini Termoelektrarne Trbovlje začel goreti osebni avto. Požarje izbruhnil izpod pokrova motorja in je kljub posredovanju gasilcev zgorel.
KRADEJO KOT SRAKE
12.3.	ob 20.35 je M.D. policiste obvestil, da mu je neznan mlajši moški v Godbenem domu Svea iz jakne, obešene na hodniku, vzel denarnico z denarjem in karticami. Po opisu osumljenca so policisti čez 15 minut na Cesti 9.avgusta prijeli osumljenega K.U. iz Trbovelj. Pri njemu so policisti našli denarnico in mu jo zasegli. Sledi kazenska ovadba.
15.3.	ob 9.30 je oškodovanec D.M. prijavil vlom v njegov osebni avto, ki je bil čez vikend parkiran na parkirišču pri Siporexu. Vlomil je tako, da je razbil stransko trikotno steklo ter iz vozila odtujil avtoradio.
Istega dne ob 13.25 se je na policiji zglasil R.G. ter prijavil tatvino denarnice in dokumentov iz njegovega osebnega vozila. Vozilo je bilo odprto, parkirano pa je bilo med 00.00 in 04.00 pred Klubom Imperius.
21.3.	ob 02.45 so bili policisti obveščeni o vlomu v osebni avto pa parkirišču pred Imperiusom. Oškodovanka D.T. je prijavila, da ji je neznani storilec iz vozila odnesel dve bundi ter komandno ploščo avtoradia. Vozilo je bilo zaklenjeno, storilec je vlomil skozi vrata.
Istega dne je bilo vlomljeno v prostore Europlina v Trbovljah. Storilec je odtujil tri priročne blagajne in povzročil škodo za približno milijon tolarjev.
19.3.	ob 6.10 uri so policisti obravnavali vlom v trgovino na Naselju na Šahtu v Kisovcu. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec preko noči razbil steklo na oknu z rešetkami ter z roko segel v notranjost in s police vzel približno 6 kilogramov kave. Za storilcem še poizvedujejo.
Aufbiks
9.3. ob 12.15 so bili policisti opozorjeni, da na Prešernovi cesti že dalj časa leži moški. Patrulja je ugotovila, da gre za J.F., ki se je ob prihodu patrulje zbudil iz sna in se začel razburjati in vpiti nad policiste ter jih žalil. Ker kljub večkratnim opozorilom s kršitvijo ni nehal, je bil pridržan.
J| 12.3. je A. S. iz Trbovelj zaprosil za intervencijo policistov, kajti na dvorišču gaje napadel in pretepel pijani sosed S. M., kije grozil tudi ženi in hčerki A. S. Ker se tudi po prihodu policistov ni pomiril, so ga policisti povabili v svoj "hotel" in ga pridržali na policijski postaji do iztreznitve.
J| 14.3. ob 21.30 uri so policisti iskali objestnega voznika na Ulici prvoborcev, kateremu je bilo očitno dolgčas, saj je z vozilom naglo speljeval in zaviral, kar je motilo stanovalce. Policisti so ugotovili, daje to počel RK. iz Hrastnika in mu napisali plačilni nalog.
Ji 16.3. ob 23.41 uri je J.P. iz Hrastnika "nadelan" prišel v lokal Boomerang. Ker mu natakarica ni postregla s pijačo, je pričel nadlegovati znance, dokler ga niso prijazno pospremili iz lokala. Policisti so zoper njega podali predlog SP-ju.
J| 21.3. ob 15.10 sta se v lokalu Čebelica nedostojno vedla dva neznanca, ki sta vpila in razgrajala. Pred prihodom policistov sta odšla, zato se bodo policisti z njima naknadno pogovorili. Zoper oba bo podan predlog SP, prav tako pa za natakarico, ki ju je stregla, čeprav sta bila pijana.
Iv .V D TL rl n Tl D
25. SUŠCA 1999
GROZIL IN IZSIUEVAL
V	času od 7.3. 1999 je Č. V. grozil več gostincem v Hrastniku, da jim bo razbil lokale, če mu ne bodo plačali določenih zneskov kot varščine. V enem izmed gostinskih lokalov je s steklenico napadel gosta in se nasilno vedel. Privedli so ga k preiskovalnemu sodniku. Kljub temu pa Č. V. ni prenehal z izsiljevanjem, saj je v času od 18.3. ponovno grozil in bil nasilen v lokalu v Hrastniku. Tudi v postopku je grozil več policistom. Ponovno so ga privedli k preiskovalnemu sodniku.
POLICIJA OPOZARJA
V	zadnjem času se v trgovinah pojavljajo tatvine denarja. Storilci so mlajše osebe. Eden zamoti blagajničarko, drugi pa izkoristi nepazljivost prodajalke. Storilci kradejo tudi denarnice iz torbic in "cekarjev" kupcev.
V	mesecu marcu je bilo izvršenih več vlomov v osebne avtomobile po celotnem Zasavju. Storilci največkrat odnašajo avtoradie, oblačila in druge uporabne predmete. Občani naj preverijo, če so avto zaklenili in izvršijo občasen nadzor.
Policisti posebej opozarjajo, da seje v zadnjem času pojavilo večje število vlomov in tatvin iz osebnih avtomobilov v okolici Kluba Imperius v Spodnjih Izlakah. Lastnike vozil opozarjajo, da naj svoja vozila zaklepajo ter da ne puščajo v vozilih vrednejših predmetov.
Občani naj ne kurijo v naravi ali pri čiščenju v vetrovnem in suhem vremenu, na mestih, kjer se lahko požar razširi na objekte, na gozd, saj lahko s tem ogrozijo življenja ljudi ali povzročijo premoženjsko škodo.
z'
S°PICWI
RABIA GECSS IN ZASAVCA
Š-PIČKA
Tokratni nagrajenec je GREGOR KERIN, Ul.prvoborcev, Zagorje. Nagrado mu poklanja trgovina EUROTRADE iz Zagorja. Š-PIČKO POSLUŠAJTE NA FREKVENCI RADIA GEOSS, OB
NEDELJAH OB 14.URI!!
1.	LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN
2.	NIKA - ROK'N BAND
3.	KO JE NI - FLIRT
4.	KOMPAS SRCA - HIŠA
5.	DVE POMLADI, DVE JESENI - VIKTORIJA
6.	POJDI Z NJO - MARTA ZORE
7.	PORNO POLKA - ORLEK
8.	MEHKE CURE - ANA PUPEDAN
9.	NE BUDI ME - NATALIJA VERBOTEN
10.	(predlog) KJE SI ZDAJ? - SOUND ATTACK
S®PICHfl
RADIA GEG88 IN ZA8AVGA
KUPOV
Glasujem za:
Glasoval sem:
J
POLICIJA OBVEŠČA OŠKODOVANCE
V začetku marca so policisti PO Hrastnik v sodelovanju s PP Sevnica obravnavali skupino oseb, ki seje ukvarjala s tatvino avtoradijev, predvsem na območju Sevnice, Laškega in Celja. Policisti so zasegli večje število avtoradijev, za katere sumijo, da izvirajo iz kaznivih dejanj, zato policija zaproša vse morebitne oškodovance, da se zglasijo ob delavnikih med 06.00 in 22.00 uro na Policijski oddelek Hrastnik na prepoznavo predmetov ali pokličejo po telefonu (0601) 41-602.
Ker so policisti PP Sevnica prav tako zasegli večje število avtoradijev, naprošajo vse morebitne oškodovance, da se zglasijo na prepoznavo ali pokličejo po telefonu (0608) 41-102.
BADMINTON
Zagorje
mobitel 0609-626-781
GLASUJTE ZA SVOJEGA SPLOŠNEGA ALI DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA
Akcijo z današnjim kuponom zaključujemo in pričakujemo vaše glasove do 28.3.99, velja datum poštnega žiga!
VSAK LAHKO GLASUJE LE ENKRAT
Glasovalci v akciji "MOJ ZDRAVNIK" boste udeleženi v žrebanju na koncu akcije in srečnež bo šel na krajše potovanje s pokroviteljem.
Za etičnost in korektnost poteka glasovanja skrbijo: primarij dr. Marko Demšar, ki je predsednik komisije, in člani: dr. Ivan Cibic, dr. Dean Klančič, dr. Pavle Poredoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. stom.
Poleg bralcev Zasavca in Vive sodelujejo še bralci Dolenjskega lista, Gorenjskega glasu, Novega Tednika, Tednika in Vestnika ter poslušalci trinajstih radijskih postaj.
Ime In priimek
Naslov
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu najbolj navdušuje:

v
J
LU
pa®)
6@0®80()Z/ra[iE
25. SUŠCA 1999
7T> r J j. n {Z1 n ^j.
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico
*	in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■
*	skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
CIC d.o.o.	PRODAJA, NAKUP, MENJAVA,
	ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
NEPREMIČNINE	HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH
	PROSTOROV IN OBJEKTOV.
1420 Trbovlje	
Uh 1. junija 7	VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET,
tel./fax:0601/26-242	BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM parcelo na Vidrgi 722 m2 z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za hišo - tlorisa 120 m2, plačana voda in elektrika. Cena
3.400.000	SIT, inf. na tel.: 64-186, 061/889-231 ali 041/675-431 PRODAM trisobno stanovanje v izmeri 76 m2 na Izlakah, tel.: 41-811
PRODAMO zazidljivo parcelo v Praprečah, cena 15 DEM/m2, tel.:
65-	199 ali 29-682 PRODAM garažo v centru
Trbovelj, naslov na uredništvu.
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM renault 19 RT, letnik 1993, prevoženih 93.000 km, klima, 1.lastnik, cena po dogovoru, tel.: 26-730 (po 20.uri) PRODAM yugo 55, letnik 1991, prevoženih 70.000 km, garažiran, 2.lastnik, cena po dogovoru, tel.: 75-262 PRODAM opel kadett 1,3 S, letnik 1981, cena 80.000 SIT, teh: 42-185 (zvečer)
RAZNO
PRODAM dobro domače rdeče vino z Dolenjske, lahko tudi dostavimo na dom, cena 250 SIT/1 liter, teh: 068/341-747 PRODAM opremo za dojenčka do 6 mesecev v kompletu, teh: 24-201
KUPIM lesene fižolovke, teh:
66-	229
PRODAM enojno posteljo z jogijem, teh: 28-224
PRODAM hladilnik, rabljen 1 leto, kombiniran (90 1 hladilnik + 601 zmrzovalnik), teh: 41 -065 PRODAM nova premična polkna, 50% ceneje, na obroke; 50x50, 70x80, 80x110, 80x130, 100x130 - 3 kom, vrata 70x200 2 kom., teh: 78-178
PRODAM kvalitetno balirano seno, teh: 42-366 ali 041/704-897
PRODAM otroški voziček, stajico, stolček - ugodno in lepo ohranjeno, teh: 041/551-257 (od 18. do 21.ure)
PRODAM 3 leta star hladilnik, teh: 21-983
ŽIVALI
PRODAM telico sivko, brejo 9 mesecev, težko 650 kg, teh: 0609/ 647-239
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, teh: 64-610
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, teh: 25-717
INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, teh: 28-391
ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, teh: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, teh: 35-361
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, teh: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, teh ali fax: 44-332
OSNOVNOŠOLCI! Pomagam vam pri vseh predmetih, ugodno, teh: 061/881-364
DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, teh: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, teh: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite
osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, teh:
73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, teh: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, teh: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, teh: 35-101
OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364.
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, teh: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, teh: 35-379 ali 041/669-297
DELO
IŠČEM honorarno delo, imam čas in prostor, teh: 71-194
IŠČEM zaposlitev, imam V.stopnjo izobrazbe - ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, teh: 041/548-784
OSTALO
ŽENITNI OGLASI
OSAMLJEN 34-letni moški želi spoznati preprosto dekle za resno zvezo. Ponudbe pod šifro: "Čakam te"
OSAMLJEN 53-letni moški želi spoznati žensko za resno zvezo, šifra: "Zasavje".
/	N
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINCA, srečne številke, razlaga sanj, teh:
090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
V_________________________y
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na teh: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, teh: 063/ 715/735
TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž l.kvalitete - cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT.
Teh: 063/762-986
Planinsko društvo Radeče
p.p.6
1433 Radeče
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za oskrbovanje Zasavske koče na Prehodavcih v sezoni 1999. Koča bo odprta od 1.7. do 30.9.1999. Potrebujemo 3 (tri) osebe: oskrbnika, kuharja in pomočnika.
Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Radeče, p.p. 6,1433 Radeče in sicer najkasneje 8 dni po objavi v časopisu.
aiMg»TWlilW—l«»r»T1H»»
F MlTiDlfUUA JLKCiG
za brezplačni mali oglas
| Tekst: ....................
o ...........................
z
u ...........................
i/5 Moj naslov:..............
N
3 3 »rila
25. SUŠCA 1999
Planinsko društvo Trbovlje
VABI
na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 26.marca 1999 ob 17.30 uri v klubskem prostoru Društva upokojencev Trbovlje.
Vabljeni!
Zveza kulturnih društev Trbovlje
ORGANIZIRA
v torek, 30.marca ob 19.30 uri, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja in to na odru Delavskega doma Trbovlje. V okviru b.abonmajske predstave bo gledališče uprizorilo delo Svetlane Makarovič; Teta Magda.
Vabljeni!
Knjižnica Zagorje
VABI
na uro pravljic z naslovom "Janček in njegove dogodivščine”, ki bo v četrtek, 25.marca 1999 ob 17.uri.
Tokratna pravljična ura bo nekoliko drugačna, kajti pravljico bo pripovedovala sama avtorica slikanice ga. Ingrid Peinkicher. Vabimo otroke od 4. do 9.leta starosti!
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
VABI
na uro pravljic, ki bo v četrtek, 25.marca 1999 ob 17.30 uri. Poslušali boste pravljico o zelo lačni gosenici. Vabljeni otroci od 4.1eta dalje!
Kava bar 3M Litija
VABI
na likovno razstavo (tuš) Danijele-Nine Milanovič iz Ljubljane, ki bo na ogled do 18.aprila 1999.
Vabljeni!
KULTURNA DRUŠTVA V OBČINI ZAGORJE OB SAVI, OSNOVNE ŠOLE V OBČINI ZAGORJE OB SAVI IN ŽUPNIJSKA KARITAS ZAGORJE OB SAVI
VABIJO
NA DOBRODELNO PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU "Za lepše življenje"
Prireditev bo v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi v četrtek, 25. marca 1999 ob 19.30 uri.
Sodelujejo:
OPZ Cicido, MPZ Juventus, MPZ Vesna, Orffova skupina Glasbene šole Zagorje, MePZ župnije Zagorje, Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake, Osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi, Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje ob Savi, Osnovna šola dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi.
Vsi sodelujoči in nastopajoči se odpovedujejo honoraiju in povračilu stroškov. Zbrana sredstva od vstopnine in prostovoljnih prispevkov pa so namenjena nakupu ENDOSKOPA za Splošno bolnišnico Trbovlje.
Felinološko društvo Zasavje
ORGANIZIRA
mednarodno razstavo mačk v Delavskem domu Zagorje v soboto in nedeljo, 27. in 28.marca 1999. Za obiskovalce bo razstava odprta od 9.30 in do 1 S.ure. Predšolski otroci imajo brezplačen vstop, vstopnica za otroke bo 150 SIT in za odrasle 300 SIT.
Pokroviteljica razstave je gospa Štefka Kučan, ki bo razstavo tudi uradno otvorila v soboto ob lO.uri. Namen razstave je tudi z DPMŽ Trbovlje zbirati hrano in denar za zavržene izgubljene živali.
Vabljeni!
Turistično društvo Čemšenik
OBVEŠČA,
daje Pohod po Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika prestavljen na prvo soboto po 1 .maju. Letošnji 7.pohod torej ne bo na prvo pomladansko soboto, ampak 8.maja.
Vabljeni!
Turistično društvo Mlinše
ORGANIZIRA
v soboto, 10. in nedeljo, 11.aprila 1999 na športnem igrišču na Mlinšah "Cvetlični sejem". Vsi ponudniki okrasnih balkonskih in drugih cvetlic obljubljajo veliko in pestro izbiro ter ugodne cene. Dobili pa boste lahko tudi druge potrebščine, ki so v spomladanskem času še kako potrebne (suha roba, cvetlični lončki, korita, domači kruh, pecivo in še mnogo drugega)...
Vljudno vabljeni!
Dom upokojencev Franc Salamon
VABI
na kulturne prireditve, ki bodo v mesecu marcu in sicer v počastitev 20.obletnice Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje:
-	26.marca ob 17.30 uri: Predstavitev novih knjig Lojzke Špacapan in Ivana Minattija,
-	29.marca ob 16.00 uri: Predavanje, namenjeno svojcem naših oskrbovancev; predaval bo dr.Jože Ramovš iz Inštituta Antona Trstenjaka v Ljubljani in sicer na temo - Kakovostna starost danes in jutri,
-	31 .marca ob 17.00 uri: glavna prireditev ob počastitvi obletnice.
Prireditve so namenjene vsem obiskovalcem!
Delavski dom Trbovlje
VABI
na razstavo del Bogdana Baroviča v Likovni galeriji, ki bo na ogled do 28.marca med 16. in 19.uro.
Vabljeni!
OBVESTILO IN POZIV
Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št.9/94, 16/
97, 8/98) Občina Zagorje ob Savi sporoča, da sta v hrambi na čistilni postaji v Selu pri Zagorju:
-	nissan cherry, sive barve, brez reg.številke (vozilo je bilo odstranjeno s parkirnega prostora pri KS Izlake),
-	zastava skala, rumenkaste barve, brez reg. številke (vozilo je bilo odstranjeno z lokalne ceste v Šklendrovcu).
Pozivamo lastnika vozil, naj vozili prevzameta, sicer bosta vozili v skladu s citiranim odlokom odprodani oziroma odstranjeni.
n
a m ®
KINO HRASTNIK
25.3.	- 28.3. KO PRIDE JOE BLACK (fantazijska romantična drama), čet., pet. in ned. ob 19.00; 26.3. - 28.3. LJUBI ME, NE LJUBI ME... (romantična komedija), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 29.3. -
30.3.	NI KINO PREDSTAVE; 31.3. MRAVLJINEC (celovečerni animirani), ob 19.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
27.3.	KO PRIDE JOE BLACK
(fantazijska romantična drama) ob 18.00;
KINO TRBOVLJE
25.3.	TEMNI ANGELI USODE
(slo ljubezenski film) ob 17.00 in 19.00;
26.3.	- 29.3. BABE 2 - PUJSEK V MESTU (družinska komedija), pet. in pon. ob 17.00, sob. ob 10.00, 17.00 in
19.00	in ned. ob 17.00 in 19.00; 30.3. -
3.4.	VZORNI UČENEC (psihološki thriller), tor. in čet. ob 17.00 in 19.00, sre. ob 19.00, pet. in sob. ob 17.00
KINO ZAGORJE
25.3.	DOBRODELNI KONCERT OB MATERINEM DNEVU, ob 19.uri; 26.3. - 28.3. BABE - PUJSEK V MESTU (komedija), pet., sob. in ned. ob 17.00; 26.3. - 30.3. OBSEDNO STANJE (akcijski thriller), vse dneve ob 19.00; 31.3. - 6.4. DRŽAVNI SOVRAŽNIK (thriller), sre. in pon. ob 19.00, čet., pet., sob. in ned. ob 20.00;
1.4.	- 4.4. ŽIVLJENJE ŽUŽELK (risanka), vse dneve ob 18.00; 6.4. FILMSKO GLEDALIŠČE: ČAKA TE POŠTA (romantična komedija) ob
21.00
KINO IZLAKE
28.3.	BABE - PUJSEK V MESTU
(komedija) ob 19.15;	4.4.
POGAJALEC (akcijski thriller) ob 19.15;
grafični inženiring tiskarna in založba štampiljke in klišeji reklamni napisi
1.	ste nezadovoljni?
2.	bi radi napredovali?
3.	radi delate z ljudmi?
•••<• pisarna GRAFEK
Od interesentk (-ov) pričakujemo izobrazbo VI. ali VII. stopnje.
Zaželjene so izkušnje iz računovodstva.
Nudimo redno zaposlitev.
■ priučevanje v delo
-	stimulativno nagrajevanje
-	dodatno izobraževanje
-	neomejeno napredovanje
Prijavo s kratkim življenjepisom, dokazilom o stopnji dokončane izobrazbe in opisom doslej pridobljenih delovnih izkušenj pošljite v 14 dneh na naslov:
GRAFEX, p.p. 18,1411 Izlake, tel.: 060157100
EUROPLIN
DISTRIBUCIJA PLINOV, PLINSKA OPREMA, INŽENIRING, SERVIS, PRODAJA
1420 TRBOVLJE Opekarna 28a
d.0.0.
Europlin d.0.0. Trbovlje razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto
komercialista za trženje plinskih instalacij.
Od kandidata pričakujemo:
-	najmanj VI.stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri,
-	3 leta delovnih izkušenj v podobni dejavnosti,
-	komunikativnost za delo s strankami,
-	vozniški izpit B kategorije,
-	znanje angleškega jezika,
-	poznavanje dela z računalnikom (VVindovvs 95, Word, Excel),
-	daje nekadilec,
-	zaželen telefonski priključek.
Terensko delo, s stalnim kontaktiranjem strank. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 4-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja, najkasneje v 10-ih dneh po objavi. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefonski številki 0601/26-700.
Europlin d.0.0. Opekarna 28a 1420 Trbovlje
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše ljube Rosande se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno ali osebno izrekli sožalje, za cvetje in sveče, za pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti in vsem, ki ste bili z nami v mislih.
Ob teh težkih dneh pa doživljamo tudi svetle trenutke. Ko človek začuti, koliko topline in sočutja je v ljudeh... In ko čutimo, koliko energije in ljubezni nam je Rosanda zapustila.
Še enkrat - hvala vsem.
Družini Moljk in Grum
Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4.odstavka 60.člena Zakona o varstvu okolja (Ur.list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za povečanje skladiščnih kapacitet za UNP na območju toplarne Polaj v Trbovljah, investitorja EUROPLIN d.0.0., Opekarna 28a, Trbovlje,
OBJAVLJA
1.	daje dne 17.03.1999 z odločbo št. 350-03-11/98-VM/MI izdalo lokacijsko dovoljenje za povečanje skladiščnih kapacitet za UNP na območju toplarne Polaj v Trbovljah na zemljišču pare. 1397/265 in 854/16, obe k.o. Trbovlje,
2.	da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja dne 11.03.1999 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-07/99.
3.	da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje.
SonjaTraunšek, univ.dipl.ing.arh. SVETOVALKA VLADE
o zl n S .TL 03 it
25. SUŠCA 1999
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Ne pozabite, da se lahko vse slabo, ker povzročate drugim, v takšni ali drugačni
obliki kmalu spet vrne k vam. Ne želite si, da bi se ljudem, kijih ne marate, godilo slabo, saj s tem otežujete lastno vest. Št.: 10.
Ni dobro, da kar naprej nadzorujete ljudi okrog sebe in jih opozarjate na napake, saj tudi sami niste brez njih. Nata način boste samo izgubili prijatelje, ker se ob vas ne bodo najbolje počutili. Št.: 23.
Uvideli boste, da je večina težav postala dramatična šele nato, ko ste jih predelali v svoji glavi. Ne prepuščajte se turobnim občutkom, ampak jih skušajte obvladati in analizirati. Št.: 5.
Ne trudite se, da bi bili v vsakem pogledu nekaj poseb-, nega, ker to ni ' potrebno. Nau-čite se bolj ceniti sebe take, kot ste, potem tudi ne boste čutili potrebe po nenehnem dokazovanju. Št.: 12.
Pomembno je, da od drugih ne pričakujete preveč. V vaših odnosih se je marsikaj zalomilo prav zaradi tega, ker niste imeli občutka za to, do kod se lahko spustite. Osredotočite se na prijetne stvari in obnovite svojo moč. Št.: 9.
Imeli boste dovolj energije, da se lahko odločite za spremembe, ki so skoraj nujne. Potrebovali boste več svobode in samote, kar bo tudi pogoj za to, da končno napravite pomemben korak naprej. Št.: 27.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/Vača bodočnost
Matija v-z^ojnisistm z ano iasadlo/
(Napoleon)
Enaindvajset zadetkov, rezultat neodločen - vse to seje dogajalo v času od 7.3. do 20.3.1999.
2.3.1999
Tatjana Bovhan, Golovec 4, Trbovlje - sin Tadej Bevk
7.3.1999
Urška Arnšek, Trg F.Fakina 2a, Trbovlje - hči Tamara
8.3.1999
Karmen Pinter, Veselova 14, Celje - hči Kaja Alita Kmetič, Počakovo 12, Radeče - sin Jure
11.3.1999
Jadranka Ocepek, Ribnik 18, Trbovlje - sin Luka Ferlin
Mira Tratar, Jelovo 50, Radeče - hči Alja
Alojzija Jordan Simončič, Veličkova 41, Hrastnik - hči Sara
Simončič
Anica Bratuša, C. 1.maja 31, Hrastnik - sin Žan Tinkara Krautberger, Farčnikova 8, Zagorje - hči Hana
12.3.1999
Marjetka Drolc, Jesenovo 5, Čemšenik - sin Jakob
13.3.1999
Rozalija Bokal, Partizanski vrh 15, Trbovlje - hči Barbara Metka Fijavž, Križevec 44a, Stranice - hči Wravor Katarina Drobež Vrščaj, Aškerčev trg 14, Laško - sin Jakob
14.3.1999
Romana Perc, Sedem 37, Senovo, Krško - sin Dejan
19.3.1999
Urška Ševerkar, Kolovrat 11, Izlake - hči Klavdija Janja Vrtačnik, Šenlambert 13, Zagorje - sin Alen Kvartič Štefanija Sitar, Račiča 50, Loka, Sevnica - hči Patricija Mlinarič
20.3.1999
Brigita Marčen, Trg revolucije lOa, Trbovlje - sin Matej Naglič Anica Šalamon Zahrastnik, Dol.Boštanj 139, Sevnica - hči Kaja Januša Mravlje, Sallaumines 5a, Trbovlje - sin Luka Nataša Grošelj, Požarje 18, Zagorje - sin David
Vsem materam, sedanjim in bodočim mladim mamicam in starim mamam iskrene čestitke za materinski dan!
Cvetje, darila...
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12
r
lOMOf
24.9.-23.10.
Ljubezen bo pri vas zopet zasedla pomembno mesto in vsem boste hoteli pokazati, da ste srečni. Zaupljivi boste in optimistični, s čimer boste na druge dobro vplivali. Do izraza bo prišla vaša sposobnost prepričevanj a. Št.: 19.
Prisiljeni boste odvreči nekatera slepila, ki so vam doslej uspešno služila za oporo. Ne boste si več mogli pomagati sami, ker vam bo postajalo čedalje bolj jasno, da so daleč od resničnosti. Št.: 21.
Notranji mir
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
boste morali začeti iskati drugače. Se-danji način ži-vljenja vas bo le izčrpal, osrečil pa nikakor ne. Ne hlastajte za stvarmi, ki so preveč minljive, da bi bile vredne tolikšnega prizadevanja. Št.: 5.
Krčevito prizadevanje, da bi uve-n	. Ijavili svojo
v4 vo1^0’se ne
IV-r-vO' bo najbolje
23.12,20.1. ‘ 0bnesl°: Z nekaterimi
stvarmi se boste morali sprijazniti, saj nanje ne boste mogli vplivati. Nihali boste med različnimi razpoloženji. Št.: 13.
Nikar ne bodite preveč agresivni in vsiljivi, čeprav ste prepričani, da imate prav. Nezaupljivi boste, čeprav nimate zelo slabih izkušenj z drugimi. Za partnerja boste imeli več časa, kar bo imelo na odnos zelo dober vpliv. Št.: 3.
Ne izkoriščajte vpliva, ki ga imate na druge, za egoistične namene. Potrudite Se, da se boste bolj zavedali tudi svojih dolžnosti, ne le svojih pravic. Izredno prodorni boste, zato boste na nasprotni spol napravili močan vtis. Št.: 7.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA
<;i nvARrFic-LAMINA: listnaPloskev ONUČA:obujek NEESON: irsko-ameriški igralec oi-uvHn^civ. S|AMEN. kjtajSka |Uka EKART: slovenski igralec
RDEČE ČEŠNJE
Metka in Janez sta se dogovorila, da gresta skupaj nabirat češnje. "Mami, z Janezkom greva nabirat češnje!"
"Ja, Metka, le glej, ko boš plezala na drevo, da ti ne bo morda Janezek pod krilo gledal in videl tvoje hlačke."
Ko sta se vrnila s polnim jerbasom sladkih češenj, je mama vsa zaskrbljena vprašala Metko:
"No, Metka, si pazila, da Janezek ni videl tvojih hlačk?"
"Ja, mami, saj sem jih prej dol dala!"
PAMET V ROKE
Tone se hvali pred prijateljem: "Kot mladenič nisem imel prebite pare, nato pa sem vzel pamet v roke in začel kariero."
"To je bilo pa hudo, začeti takole iz nič!"
KUHARICA
Maja pride vsa poklapana iz šole. "Mami, nič več ne smem obiskovati kuharskega tečaja!"
"Ja, zakaj pa ne, otrok božji?"
"Oh, nekaj sem zažgala!"
"To pa res ni nič takega. Kaj pa si zažgala, ljubica?"
"Šolo!"
VAŽIČ
Gazeli opazujeta slona pri pitju vode in pravi prva:
"Važič, vedno pije s slamico!"
...da do svetišča na gori Tai Shan v kitajski pokrajini Shantung vodi 6600 stopnic, ki so vse- kane v skalo. V dolžini 8 kilometrov premagajo višinsko razliko 1428 metrov.
...da je veliki beneški navigator Sebastiano Caboto leta 1509 ob vrnitvi z Labradorja (polotok na jugovzhodu današnje Kanade) trdil, da je videl ljudi z "nojevimi nogami". ...daje za povečanje hitrosti pretovarjanja blaga na trgovskih ladjah (in pove-
čanje ekonomičnosti morskega ladijskega transporta) nemški ladjar preučil možnost izgradnje posebne ladje. Ko se ladja približa pristanišču, spustijo iz nje v morje posebna motorna plovila, ki prevažajo blago do pristanišča, medtem ko se druga podobna plovila vračajo po novo blago k ladji. Pri tem prihranijo čas, potreben za vleko ladje v pristanišče.
...da se med vsemi živimi bitji na našem planetu najhitreje premika sokol selec (Falco peregrinus), kadar se med preletom širnih prostranstev nenadoma bliskovito spusti v napad (celo do 350 km/h).
tematske SUKOVN

Iv Ti 7, Iv Ta";
25. SUŠCA 1999
NAGRADNA KRIŽANKA
dnevni ban -nočni klub
Sp. Izlake 9, Izlake, telefon □BOI-71-16'1
Še vedno vi izbirate, koga koga želite videti in slišati - na kupon zapišite ime pevca, ki ga želite slišati v Clubu Imperius in ga pošljite izključno na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje. Izbirate lahko med Miranom Rudanom, Rok'n bandom, Sanjo Doležal in Sound attack. Pevka, pevec ali skupina, ki bo prejela največ glasov bo samo za vas nastopila v Clubu Imperius na Izlakah. Izmed glasovalcev bomo izžrebali pet vstopnic za prost vstop na eno izmed prireditev v Imperiusu.
KUPON
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 7.4. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.6/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius
3.	Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius
TRBOVLJE
Četrtek, 25.3. in 1.4.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorje ve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 26.3. in 2.4.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 27.3. in 3.4.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer °b radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 28.3. in 4.4.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel
8.30	Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in
Izžrebanci nagradne križanke 4/'99
(nagrade prispeva Club Imperius Izlake):
1.	: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius:
ANJA POLJŠAK, Petelinkarjeva 1, Kisovec
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: ERIKA KAVČIČ, Opekarna 13, Trbovlje
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: ŠTEFAN VUČKO, Pintarjeva 22, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 29.3.1999 do 7.4. 1999 od 10.00 do 13.00 ure.
po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 29.3. in 5.4.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.0.0 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17-00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 30.3. in 6.4.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 31.3. in 7.4.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
Četrtek, 25.3. in 1.4.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober
r
Glasujem za:.
Glasoval sem:___________________
I______________________________________
Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica" 14.00 FILM (p) 15.30 Iz glasbene skri-nje, oddaja o narodn.glasbi 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati - SEM 16.30 Adrenalin za vsak dan 17.00 ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne, p. 18.30 BINGO BONGO
-	otroški kviz 19.00 KUL-T-URA (P) 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 "AKTUAL-NO; informativna oddaja" 21.15 ODDAJA ZLTV 22.15 ZASAVJE DANES (p) 2.30 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica (p)" Videostrani
Petek, 26.3. in 2.4.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 FILM 14.30 Iz glasbene skrinje, oddaja o narodn.glasbi
15.30	"AKTUALNO; informativna oddaja (p)" 16.30 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih 17.30 BINGO BONGO
-	otroški kviz(P) 18.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 19.00 Pesem domača 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Klub Center21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Klub Center II. del 23.30 videostrani
Sobota, 27.3. in 3.4.1999
Videostrani 10.00 "C-trak ; sobotni pro-gram v živo" 12.00 ČESTITKE 12.30 PESEM DOMAČA 13.00 Oddaja združenja ZLTV13.30 VIDEOTOP 13 14.30 HOKUS POKUS (p) 15.30 KUL -T-URA16.30 "KBM-fashion ; oddaja o modi" 17.30 FILM
19.00	Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 Videostrani
Nedelja, 28.3. in 4.4.1999
10.00	C -TRAK -ponovitevl2.00 ČESTITKE 13.00 ZLATI ZVOKI (p) 14.30 "AKTUALNO; informativna oddaja" 15.30 Klub Center 17.00 SLOVENSKE ZVEZDE (p) 18.30 Brez šminke 19.00 Adrenalnil za vsak dan 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 FILM, Videostrani
Ponedeljek, 29.3. in 5.4.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan;
________________________________________I
jutranji program-ponovitev" 13.00 NAJ SPOT 14.00 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih (p) 15.00 ODDAJA ZLTV 15.30 "KBM - fashion ; oddaja o modi (p)" 16.30 Srečno vožnjo - oddaja o avtomo-bilizimu 17.00 Klub Center - ponovitev petkove oddaje 18.30 Brez šminke 19.00 Iz glasbene skrinje : narodno zabavna oddaja iz arhiva 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Kuhajmo skupaj 20.45"Zadetek v polno; športna oddaja" 21.15 Iz lokalnih parlametov 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Posnetki športnih tekmovanj ( LB koš.liga, LB rokom, liga, 2.nog.liga) 23.00 Videostrani EPPvideostran : DANAŠNJI TV PROGRAM 20.15OBUJANJE OBIČAJEV * Licitacija krač v Kotredežu 20.30 ŠPORTNA ODDAJA 21.00 VIDEOTOP 1.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA videostrani
Torek, 30.3. in 6.4.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 Videotop 14.00 Z Vami nocoj - dokument.feljtonistična oddaja
15.00	Kuhajmo skupaj, oddaja o kulinariki
15.30	Zgodovina avtomobilizma 16.00 Rezervirano 17.00 "Zadetek v polno; športna oddaja(P)" 17.30 Pesem domača 18.00 Iz lokalnih parlametov 19.30 Videotop 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 SLOVENSKE ZVEZDE 21.45 ZASAVJE DANES (p)
22.00	KUL-T-URA 23.00 Videostrani
Sreda, 31.3. in 7.4.1999
videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 14.30 Adrenalin - oddaja o športu 15.00 Brez šminke 15.30 Zgodovina avtomobilizma 16.00 KUL-T-URA(P) 17.00 SLOVEN-SKE ZVEZDE
18.30	Za piko več...(oddaja o podjetništvu)
19.00	Srečno vožnjo, oddaja o avtomob. (P)
19.30	Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne glasbe v živo 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Iz lokalnih parlametov 23.00 Videostrani
25. SUŠCA 1999
j. j.jr.n j
Anonimnežem, ki po telefonu kličejo Igorja v zvezi z avtorstvom zbadljivk, šal in pesmic na zadnji humoristično-satirični-zajebantski strani v Zasav.. ju, veselo sporočamo, da mu je uredništvo Zasavca že kupilo (navkljub težki finančni situaciji, ki trenutno vlada v tem najboljšem cajtengu v našem osončju) 2(dva!l) nova kompleta spodnjih gat...
Linne, Linne, le kaj bi jaz brez te ...
0|1
TRBOVLJE 2000
Podgana na sliki je krenila proti Lovskemu gradiču v Trbovljah, okoli 50 metrov pred ciljem pa izdihnila zaradi onesnaženega zraka - Živela TET 3!
Na Osnovni šoli „Josip Broz-Tito,, v Trbovljah, bo s 1. aprilom 1999 tudi uradno uveden pouk veronauka. Šolmojstri so se v dogovoru z cerkvenimi dostojanstveniki dogovorili, da bodo zamujeno versko snov, zaradi zapoznele vključitve v redni učni program zgoraj imenovane, do nedavna še civilne pedagoške ustanove, nadoknadili v poletnih počitnicah ...
Pravoslavni, kristjani, muslimani ... vsi smo v Titovi šoli zbrani ... Oj!
KISOVEC 2000
Začetek in konec... Kisovca - pa ne leta 2000, pač pa 20.3.19991
ZAGORJE 2000
MUH. .
CVET
% /v Snzoh r
'mn.........
#r
*mK orr
£Ama> SLO METAL FESTIVAL
>*‘.'xe:Rc:eF»-ro»
5>T T»t;j .i\<jx s.xv-rowtrj*
C5«E> sc.*, a. »o ' vve-r B«ro «..vo
SA.i3/OOCVt
--------------
WWOI\»ti .H
TRAMAL CURICE
( n.jvr.j, 5tOT,,.l,	1
&HAILENSTEIN

c0 3,S$
Plakatiranje na črno - nekdo pa resjebe komercialo...
Zdaj trboveljski policaji že kar na bencinski črpalki, medtem ko natakajo gorivo, "kasirajo" pri drugih čakajočih - jim ni treba dvigati loparčka!
v
Cez komot ga ni, zato se izogibajte Petrola, kadar so tam modri angeli.
MAH
Zagorski župan pravi, da občina namenja precejšnja sredstva za osnovno in srednješolsko izobraževanje in da kot eni redkih ne zapirajo vrtcev.
Mnogim pa se zdi, da bi vsaj en vrtec lahko zaprli - namreč Zavod za zaposlovanje v Zagorju, saj se zaposleni v tem zavodu vse prevečkrat obnašajo kot otroci.
(Upam, da zaradi tega naslednjič na razgovor, kljub temu, da sem bil edini čakajoči, ne bom čakal 45 minut - če pa že, pa upam, da bom dobil vsaj nekaj koristnega - liziko ali bonbon...)
SER
Nekateri desni (beri: nacionalisti) občinski svetniki bi v Trbovljah radi vsake toliko časa prestavljali pokopališče.
Slovenci so pijanci, babe pa kuibel
(prosto po horukerju)
Naprošajo se vsi, ki bi imeli v svoji domači diskoteki še kakšen nepokvarjen, pazi! nepokvarjen!!! primerek plošče „Dubrovniških trubadurjev,, ;;Marijana;;, da ga nemudoma pošljejo (proti bogati nagradi, ki jo podarja Občina Zagorje ob Savi) na radio Snoopy ...
... giv mi d seks ol najt long ...
0|l
Ob enem se obvešča vrlo poslušalstvo iste radijske postaje, da bo le-ta, 1. Aprila letos!!! zamenjala kaseto, posneto z glasbenimi željami
09068180... gremo !!!...'ajde, da se mažimo
Ojl
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
TRDINOV VRH IN PREDSEDNIK KUČAN
Naš predsednik se je po osmih letih samostojnosti spomnil, daje prisotnost slovenskih vojakov na Trdinovem vrhu, po katerem »sega« tudi sosednja Hrvaška, neprimerna oziroma, da nima tam kaj iskati. To je izjavil kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske ter kot predsednik Slovenije. Ne Hrvaške.
Nasvet - Kaj, ko bi se naši vojaki na Trdinovem vrhu preoblekli v policijske uniforme.
UPOKOJENCI
Upokojenci se bodo po besedah župana , z avtobusi po Zagorju, kmalu vozili brezplačno. Slabo plačani delavci in nezaposleni se pa ne bodo. Nimajo denarja.
HELIKOPTER
Zagorski županje ob neki priložnosti povedal, kaj radovednežem odgovori, ko ga sprašujejo, kako se zmore vsak dan v službo z Izlak peljati po tako slabi, luknjičasti cesti: »S helikopterjem!«
Nasvet - Ker so kar nekaj večj ih lukenj na cesti Izlake-Zagorje zakrpali, lahko helikopter proda in se znova začne voziti z avtomobilom. V spomin in opomin na »sirove« luknje na cesti, pa spodnja zgodovinska fotografija.
- * - -
" - ' ______________________________________
SLOVENIJA JE V EVROPI
Tako kot v Sloveniji, je tudi v Evropi veliko afer. Ena zadnjih je pretresla (do temeljev) Evropsko komisijo v Bruslju.
SLOVENIJA NI V EVROPI
Člani Evropske komisije so zaradi afere kolektivno odstopili, s predsednikom Santerjem na čelu. V Sloveniji se še ni zgodilo, da bi zaradi afer (kijih ni malo) npr. odstopila celotna vlada, s predsednikom Drnovškom na čelu.
PLANIŠKI MENU
Rekordni poleti, lepo vreme in nekateri lepo okajeni planiški obiskovalci, katerih edini spomin na dogodek je bil maček.
Iskrice zbral in dodal Igor Goste
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
zavarovalnica triglav, d.d.
Celje - skladišče
D-Per
6/1999
5000006898,6
DcMlKd ZaSavjo
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Imetniki tekočih in žiro računov!
¥as zanima hiter, enostaven,
predvsem pa udoben dostop do informacije o stanju na vašem računu, ki vam prihrani klice in pot v vašo enoto hank& oziroma do bančnega
COBISS Q
V Banki Zasavje vam ponujamo uporabo
A VTO M	K
Priiazef^ifffiBSa telefonski številki s
vam bo v vsakem trenutku zaupal
želeno informacijo.
0Xo
Povprašajte še danes na enoti Banke Zasavje, kjer imate odprt račun, o pogojih in načinu uporabe avtomatskega odzivnika!