42
trefi tanjke fkosi fito prelijane perfti firtelz do pol pavza na debelo po lehi; med letam ofejano leho zhifto plevi; fhe le drugo fpomlad ternovo feme poshene in obseleni. Mlade, raftljike pufti dve leti radi, leho od plevela zhifto dershi, glej de fadu trava ne prerafte, in ne sadufhi. Kadar fo ternove fhibinze, kakor peril na roki debele, fo perpravne sa prefajati.
Opravila v pervim letu.
(Glej   na perlogi podobo   1. kakor je v fpomladi$  — podobo 2.
kakor v jefeni.)
V pervim letu ni treba nizh drusiga, kakor fad zhifto opleti, in s dvojno - roglato kopazho okopati ga; v fuhotnim poletju pa mlado fadilo vezhkrat f hkropiti.  Te le fo opravila sa vfako leto:
Opravila v drugim letu.
(Na perlogi vidifh plotovo podobo 3. kakor je pred pervo obre-so , podobo 4. kakor je po resi; podobo 5. kakorfhna je okoli krefaj podobo 6. po krefi$ in podobo T. kakor je v jefeni tega leta.)
Spomlad, preden berft poganja, ali tudi v poprejfhni jefeni po Liftopadu perreshi, ali odshagaj vfe fadike prekafto, od pol drugiga — do dveh pavzov od semlje vifoko, tako fizer, de dva popka na ftebli oftaneta; istrebi jim vfe mladike , ki bi bile v pervim letu pognale ; ne pu-fhaj ga od dveh pavzov daljfhiga ftebla is semlje, zhe ravno nobeniga popka, ali ozhefa na njemu vezh ni. Kjer odshagujefh, morafh resi s ojftrim nosham glatko perzheliti, (kakor 4- podoba kasne.) Sdaj, ko fo vfadike v drugizh podresane , — tode ne vifhji, kot dva pavza od semlje — in ko fo fe she mozhneji sakoreninile, bojo mozhno vejnatfr mladike sagnale. Ko bi fe nektere vfadike ne prijele, jih koj poruj, in druge zhverfte namefti. Take na novo pofajene ftebla morafh ravno tako podresati in obdelovati, kakor une per pervim vfajenju. V tem letu morafh vfadi-fhe nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopati ,  fkosi in fkosi pa plevela ga zhiftiti.
Kadar mosig saftavati sazhne , to je koj po krefu, preglej vfako fadiko pofebej, pufti vfaki fadi-ki dve nar lepfhi in nar ravnifhi mladike, druge pa, zhe fo jih naredile, per ftebli glatko istrebi. Glej, de bofh is med nar lepfhih in ravnih vej, le take odbral, ktere nifo na ftran , ampak na ravnoft saplotovo verftjo sagnale; sakaj na tem obftoji lepota in terdnoft plota , de fo mladike is perviga lepo sverftene 5 satorej morafh vfe po-ftranfke in nepotrebne fhibinze odresati, ko bi bile fhe tako ravne in lepe, vfakimu deblu pa lepo dvoje pufti ne vezh. Ko bi bila na kakim deblu le ena mladika sraftla, odreshi fhe to glatko do dveh ali treh ozhef 5 is teh bote perhodnizh gotovo dve mladike pognale.
(Konez  fledi.)
Kako gre ternov plot faditi. in
rediti ga?
(Na dalje s perlognim liftam.)
Ker fem ter tje ljudje fhe nifo popolnama pre-vishani *), de je sa kmetije koriftnifhi, shivino v fhtali rediti, kakor jo na pafho goniti , je treba tadaj vfajen shiv plot pred pafhno shivino ob-varvati, fizer bi bilo persadevanje saftonj in po-trofhki bi bili saversheni. Shivi plot mora biti s drugim fuhim plotam saftavljen, ki je s lefhov-jem ali s verbjem opleden; tode fuh plot morafh , popred, kot shiviga faditi sazhnefh , tri zhevlje prozh od shiviga poftaviti, de mu fenze ne dela, de delovez sadofti proftora ima shivimu plotu ftrezhi 5 varvavni plot mora toliko vifok biti, de shivina zhes-nj mladiga fadila objeda-ti nemore. Do pet — fheft let mora shiv plot tako savarvan biti. Kadar nafajen plot 5 zhev-ljev vifok srafte, fe mora po ftraneh perftrizhi, in mu ne puftiti debelje fe srediti, kot pol zhev-lja; taki plot je mozhan, kot sid; nar hujfhi mras mu vezh ne fhkodje.
Ako bi ne bilo fadivniga ternja dobiti, fe morajo vfadike pa is ternoviga femena srediti. Seme fe nabere pod ternovim plotam, ki je okoli 8 — 10 let ftar. V jefen fej feme na zhifto, pol zhevlja globoko prikopano leho doma v vertu. Sej ga v verfte, po pol zhevlja fakfebe fhiroke, ali pa na fploh tako, de vfako femenfko sernize po  6 [] pavzov proftora dobi.
Sejano feme fe mora s lopato ali s kakfhno shaganzo dobro potoptati; potem pa po verhu fetve drobniga gnoja na tanjko savoljo tega po-troliti,   de fe semlja prevezh ne pofufhi.
Koj fpomlad,  kadar fe semlja  odtezhe, po-
*) 0, de M le fkoraj bili!
46
Kako gre ternov plot faditi in
rediti ga?
(Konez.)
Opravila v tretjim leta.
(Podoba 8. kashe,   kakorfhno je fadilo fpomlad;  podoba 9. pa
kakor jefen.)
Spomlad, ali pa she v jefeni poprejfhniga leta perreshi med letam sraftene mladike — mozh-neji do 8 pavzov — fhibkeji do 4 — 6 pavzov, (glej podobo 8.) Pri tem opravilu glej fkerbno na raft-ljivofb vejiz. Tukaj velja, kar pri fadnim drevju, namrezh: mozhnejizhe je vejaali mladika, manj fejeperreshe;tanji zhe je, vezh je morafh odresati. Satorej bo le ta do 8 pavzov perkrajfhana mladika, 6 do 8 drusih raftlik pognala ; una do 4 pavzov perresana bo pa le dvoje ali troje raftlik sagnala, ktere bojo veliko hitreji raftle in unih ofmero, zhe ne she v tem letu pa faj v drugim gotovo doraftle. To le perreso-vanje je poglavitno delo , ker podresane mladike she v tem letu veliko drugih ftranfkih vejiz sa-shenejo, s kterimi fe perhodni plot prav gofto fterne. Obresovanje ftori, de fe deblo mozhno vkorenini, in lepe vifoke mladike poganja. Med tem, ko fok oshivi, je treba k mladikam, ki krivo ali medlo raftejo, po dva do treh zhevljev vifoke kolzhizhe potakniti, na kterih fe krivo sraftene veje pervesaje poravnati morajo, fhibkeji na-nje pervesane pa fe operajo, (kakor podoba g. kashe); bres tega, bi fe vfe krishem fkodralo. Prav je, zhe koj ob vfajenju take ftebrizhe v tla sabijefh, in jih s lefkovimi palzami ali latami ravno pozhef polatifh , (kakor je v flednim opravilu zhetertiga leta popifano) ; potem pa vfe krivo sraftene in fhibke vejize na-nje pervesefh. Sraven tega mora v tem letu fadilo zhifto opleto, in faj enkrat plitvo okopano biti.
Opravila v zhetertim letu.
(Glej podobo 10. kakorfhen je plot fpomlad.)
V tem letu je treba tako ravnati, de fe vfa-jen plot perhodnizh sa terpesh, lep in goft sredi, kir ga bofh odvfihmal vfako leto tako prepletal, de bo vef popleten plot 5 zhevljev vifok sraftil, zhe bi bilo treba, sna tudi fhe kaj vifhji biti.
Preden ga plefti sazhnefh, poruj kolzhizhe, na kterih fo pred to leto raftlike pervesane bile. Sdaj perreshi s ojftrim nosham vfe ftranfke nepotrebne fhibize, ki fo is mladik pognale, od semlje na kvifhko tako, de vfaki 2 ali 3 do 4 ozhef ali popkov puftifh. Tako dobifh fpodaj kofhate, sgoraj pa glatke in ravno sraftene fhibe. Po tem sabi kolizhe v verfto fadila, po 5 zhevljev vifoko, in po 3 zhevlje narasen; na nje per-veshi dolge ravne remeljze ali late po zhevlju od tal; po teh ravnaj pervo pletenje naravnoft, de plot sakrivljen ne bo.
Pletenje opravljata dva delovza; eden pri-tikva raftlike nafkrish, pa mora vfnjate rokovize imeti, drugi jih s lizhjem pervesuje   na krishih
47
in na late tako, de fhiba ene vfadike s fhibo sravenfke vfadike na dve ftrani perpognjeno — raspete fhtirvoglate okniza ftorite. Zhe fe raftli-ke na krishih s podresanimi oftanki, ali s malimi vejizami terdno ne fprimejo, perveshi jih zhes krish s lizhjem ohlatno; ko hi bile terdno privesane, bi fe ves v raft sajedla, in male mladike bi fe do fhkode potergale. Le to prepletanje mora delovez tako ravnati, de on fhibo, ki mu je na defni, proti febi — ki mu je pa na levi, sad sa feboj nafkrish potegne. Tako mora opletanje vfako leto fkosi in fkosi ftorjeno biti, dokler bo plot 5 zhevljev vifok, kakor mora biti. Tifte raftlike, ki fe v pletenju v krishih ravno ne vdajo, nategni jih na pozhes narejene late, in perveshi jih, tako fe bojo vdale. Kadar je sgorni krish fam sa-fe, ali pa na lato pervesan, perreshi sopet vfe vejize, ki fo pred letam pognale , pufti pa mozhnim po zhevlju -.— fhibkim po 6 do io pavzov dolge rogovilize ali fhtremelj-ne; le to perresovanje morafh ftoriti nad pop-kami, ki fo ravno po plotovi verfti obernjeni, kir bojo is njih nove mladike sa perhodno po-vikfhanje plota sagnale.
S tem je sa leto opravljeno. Na obeh ftraneh podresani mladi plot je sdaj 16 do 20 pavzov ali zol vifok (kakor podoba 10. kashe.) Ne posabi tudi v tem letu fadila zhifto opleti, in rahlo ga okopati.
Opravila v petim letu. (Glej podobo 11, in /2.)
Na fpomlad ali fhe prejfhno jefen sazhni v drugo prepletati; perveshi drugo verfttT ravnih paliz ali lat, zhevelj verh pervih; perreshi vfe na novo pognane mladike do dveh — treh — in fhterih popkov ali ozhef tako, de pofledne oko per resi podolgama po palizah kashe; istrebi vfe poftranfke nepotrebne raftlike; poglej in perveshi jih ravno tako , kakor poprejfhniga leta. Spletene okniza fo sdaj she 28 do 32 pavzov od tal vifoke  (kakor podoba   11. kashe).
Plotovo fadilo gre tudi zhifto opleti in okopati. Ko bi plot zhverfto ne radii, bi bilo snamnje, de je v flabo perd vfajen. Temu fe kmalo pomaga: potrofi fad posno jefen s gnojem, de zhes simo leshi, na prihodno pomlad pa gnoj s semljo sagrebi, farno to varuj , de ga prebliso debla, ali do koreniniz  ne  perpravifh.
Opravila v fhejiim letu.
Le te she prezej vifoke vfadike poshenejo med letam poftranfkih vejiz bres fhlevila, kterih vlih s nosham poresati mogozhe ni; satorej fi je treba take fhkarje napraviti, s njimi vfe ftranfke fhibize, do dveh ali treh pavzov od frede plota merivfhi perftrizhi, farno letni poganjki naj do ftorjeniga letafhniga opletanja oftanejo. Potom , kadar je fadilo po obeh ftraneh ravno perftrishe-no, fe plot sopet sa eno ftopnjo po zhevlju vifhji
v krishe poplete; sdaj perve raftlike na remelj-ne perveshi, in njim letne poganjke perreshi; tako delaj sa naprej, dokler ti bo plot dofti vifok. Kdor bi hotel le 4 zhevlje vifok plot srediti, sna tudi v tem letu prepletanje dokonzhati, zhe fe mu perve raftlike sadofti dolge in mozhne sdijo. Zhe fe plot v raftu kje kaj vlekne , ali s bunka, fe morajo tam terdni koli sabili, in na-nje plot na ravno nategniti.
Kako gre dalje ternovim plotu Jtrezhi?
Kadar je plot perpravne vifokofti doraftil, ga morafh vfako leto dvakrat lizhno in zhedno perftrizhi, namrezh: fpomlad preden je fozhen, in po letu, kadar fe fok vftavi, to je: en teden pred krefam — in en teden po krefu. To delo gre urno od rok ; neki priden delovez perftrishe na dan fto feshnov po dolgama po obeh ftraneh plota. Gledati je sdaj pri obresovanju, lih kakor od sazhetka, de fe mu na ftraneh fhirje rasra-fhati ne cla, kakor do pol zhevlja, tako bo plot prav lep in iilno goft poftal.              Lefkoviz.