PLANINSKI VESTNIK M^hm^^MM^^HB
Hrvaškega planinskega društva Dubovac In P D Vinica iz Duge Bese. Po gorah je hodil skupaj z materjo prof. Biaženko, sestro Eriko in prijatelji, včasih tudi s slavnim Ivom Ottom, Dobil je zlato značko za avstrijski del E-6, prehodil je planinsko pot 05, Mariazellerweg 06, Skozi Bavarski gozd...
Življenje je izgubil kot pripadnik enot hrvaške vojske, ko je branil svojo domovino Hrvaško. Čeprav je prezgodaj preminil, bo Andrej Petrič za vedno ostal v srcih vseh. ki so ga poznali in ga imeli radi, s katerimi je rasel, živel in hodil po gorah. Spomin na njegovo mlado in tragično prekinjeno življenje bo lebdelo nad vsemi tistimi gorami, po katerih je hodil, številne spominske značke o prehojenih poteh pa bodo spominjale na to, da je bil nekoč z nami. Tak nam bo za vedno ostal v spominu.
dr. Anla Starčeuit
Odšel je dr. Marjan Tschertou
Iz Beljaka smo dobili z žalnim trakom obkroženo pisemsko ovojnico in v njej tia velikem formatu odtisnjeno osmrtnico najprej v slovenskem in nato v nemškem jeziku: Šel je v svoj gorski svet in se poslovil od nas, naš ljubljeni tati dr. Marjan Tschertou, odvetniški pripravnik v Beljaku Pospremili ga bomo v petek, dne 28, maja 1993 ob 16. uri iz farne cerkve v Slovenjem Plajberku k zadnjemu počitku. Olgi, Lara, Filip, starši, bratje in sestre ter sorodniki. Slovenji Plajberk, Vrba. Namesto vencev in cvetja prosimo, da darujete denar za gorsko reševalno službo,
Utrinek ob obletnici ___________
Prvega junija je dopolnil naš Franci Ježovnik šestdeset let. Poznava se okoli polovice teh let na planinskem področju. Srečevali smo se na sejah Savinjskega M DO na občnih zborih, po-
Golfarji na tapeti_
velikanske glavobole so Avstrijski planinski zvezi (OAV) pripraviti načrti. po katerih na) bi ob dosedanjih ei igriščih za golf v tej alpski republiki zgraditi Se nadaljnjih €0. Čeprav povprečno eno igrišče uporabila le 300 igralcev i v Avstriji pa je približno 20.000 igralcev gotfa), naj bi v najbližji prihodnosti samo na Tirolskem uredili 20 in rta Koroškem 15 novih igrllč. Avstrijska planinska zveza ob tam opozarja na hude posledice, ki bi sledite takim odločitvam. Igrišča za golf potrebujejo izredno velike površine (50 do 100 hektarov), pri čemer investitorji žrtvujejo dragocena naravna okolja. Zaradi intenzivnega gnojenja so zato onesnaženi tla in vode. Da bi nekeko nadzorovali ta bum, na) bi po mnenju OAV bili načrti za nova igrišča vključeni v regionalne koncepte o urejanju okolja. Zaverovana območja in ekološko dragocene pokrajine bi morali ohraniti brez takih naprav. Politiki, oblasti in urejevalci okolja so se doslej tega lotevali doKaj brezobzirno, kot previjo avstrijski planinci, ki hočejo varovati tla in zavarovana naravna okolja. Od deželnih vlad zato zahteva zveza "Odiocne in energične korake«, de bi preprečili razprodajo narave.
Franci Ježovnik na Andraški poti 24,11.1992
Folo: Božo Jordan
hodih po naših hribih, na skupnih izletih, pa še kje. V tem času je skrbno beležil planinske akcije in polnil stolpce v Novem tedniku, ko je še Janez Vedenik urejal Planinski raj 97B do 1981), pa naprej Planinski kotiček, ki životari še danes. Marsikaj je poslal v Savinjske novice, pa še kam. Tudi Planinski vestnik skrbno polni z novicami, posebno onimi, ki so včasih postavljene v pozabo, ali kakim kritičnim zapisom, Franci Ježovnik je dolga leta tajnik PD Zabu-kovica, bil je tajnik Savinjskega MDO, ko je bil sedež v Žalcu, je dvajset let tajnik Odbora za Savinjsko planinsko pot in njegova gonilna sila.
Pa naj mu ob tem jubileju nazdravim z njegovimi besedami tam blizu Okna pod Kravico: »Tod hodijo samo gamsi in ,..«! Pa moj odgovor bi ti zamenjal »pa tisti, ki je nama tu pustil prazno radensko«.
Pa na zdravje s polno in še veliko ur za pisalnim strojem, ki ga ne zamenjaš za modemi PCI Pa še skrbno zbiraj in urejaj arhiv, vse preveč gre v pozabo! Prav sedaj si lahko veliko z njim pomagal učencem OŠ Griže, ko so delali raziskovalno nalogo o planinstvu. Pa še veliko srečanj na poteh po obrobju Savinjske doline ti žele planinski prijatelji!
Božo Jordan
Štirideset let Doma na Lubniku
Lubnik s 1024 metri višine stoji kot mogočna kulisa v ozadju Škofje Loke z gradom. Z njega je prekrasen razgled na pisane preproge njiv Sorškega polja in ravnice tja proti kamniškemu koncu. Pogled z Lubnika obsega kar dobršen del Slovenije: vidijo se Kamniške in Julijske