Vojna Zapadno bofišče Poročil s kopnega zapadnega bojišča v zadnjem času ni skoraj nobenih, ker mirujeta'obe ogromni armadi vsaka v svoji neprodorni obrambni črti. Vsi dogodki zapadnega bojišča so usmerjeni na morje, kjer so na delu s potapljanjem podmornice, letala, mine in lažje križarke. Edini omembe vreden dogodek na zapadnem bojišču je obisk angleškega kralja Jurija VI. Pripeljal se je na križarki v Francijo in je minuli teden obiskal angleško vojaštvo v njemu določenih postojankah Maginotove linije. Angleškega kralja so spremljali častniki angleškega in francoskega generabiega štaba. Kralj je bil povsod, kamor je prispel, navdušeno sprejet in pozdravljen. Dopociici na morju Po zatrdilu Francozov je začela Nemčija sedanjo vojno s 60 podmornicami. Doslej jih je izgubila 40, kar znači nad polovico. V svetovni vojni je imela Nemčija zadnje leto (1918) 150 podmomic, od katerih se je posrečilo potopiti zaveznikom 12, oziroma 14%. Za dobro vpeliano podmorniško moštvo je treba tri do štiri leta vežbe. Na 40 podmornicah izgubljeno podmorniško posadko bo Nemčija težko obnavljala, zlasti še radi tega, ker ji je obširni Atlantski ocean za vežbs zaprt. Tudi število ladij, ki jih nemške podrnornice potope na mesec, je znatno manjše cd tonaže, potopljene v svetovni vojni. Leta 1917 na primer, ko je dosegla delavncst nemških podmornic višek, so izgubili zavezniki na niesec približno 500.000 tcn svojega trgovskega brodovja. V sedanji vojni se Nemčiji ni posrečilo doseči te številke niti vtreh mesecih. Za boljše in pregiedno razumevanje vojnih dogodkov ob mejah Finske objavljamo tokrat zemljevid Finske, na katerem je označen ruski vpad s puščicarai na suhem in po morju. Trojni napad po suhem Sovjetska armada se je lotila male FinBke na kopnem s treh strani v zavesti, da ji bo uspel bliskoviti vojni pohod po zgledu motoriziranih neraških oddelkov na Poljskem. Najhujši sovjetski sunek je bil iz Leningrada v smeri proti finski Mannerheimovi obrambni črti med velikim Ladoga jezerom ter Finskim zalivom (te utrdbe na zemljevidu niso označene). V tej smeri Rusi še daleč niso dosegli finskih utrdb, ker so zaustavili Finci na gozdnatem ozemlju Ruse, brž ko so se pojavili. Drugi vdor ruske pehote je bil izvršen severno od Ladoga jezera v pokrajini Salmi s ciljem, da bi prišli Rusi Mannerhaimovi črti z več divizijami za hrbet. Tukaj so se spustili v napad ruski motorizirani oddelki, ki so pa bili poraženi, ker so zaCli tanki na finske mine in v naprej pripravljene pasti, v katerih so obtičali. Po gozdovih pokrajine Salmi so Finci poleg tankov zajeli 1500 vojakov. Glede zavezniške pomorske zapore kažejo številke do sedaj tole sliko: V prvih desetih tednih vojne je samo Francija zaplenila 225.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo, kar odgovarja 146 vlakom po 50 vagonov. Med zaplenjenim blagom je bilo nad 100.000 ton industrijskih surovin ter 35.000 ton tekočega goriva. Anglija je v prvih treh mesecih vojne zaplenila celo 463.000 ton v Nemčiio namenjenega blaga, med katerim je bilo 100.000 ton tekočega goriva. Po teh Hevilkah sodeč, je škoda od sedanje pomorske vojne dosti večja na nemški strani kakor pa na strani zaveznikov, zlasti če se upošteva, da se je število nemških podrnornic zmanjšalo več kot za polovico. Nemški letalski napadi na angleško vojno brodovje niso rodili tistega uspeha, kakrsnega se je Nemčija nadejala. Finsko uradno poročilo pravi, da je bilo v Kareliji severno od Ladoškega jezera po tridnevnih bojih zajetih 64 ruskih tankov in je samo v enem spopadu obležalo 2000 sovjetskih vojakov. V neki drugi bitki, v katero je poseglo 10 ruskih tankov, jih je bilo osem uničenih. Ruski ujetniki na tem področju so izjavili, da so pod orožjem komaj tri mesece in so se vežbali za fronto en mesec. Tretji napad na suhem in z zelo močnimi sovjetskimi četami je bil organiziran od severne strani, kjer posedajo Finci pristanišče Petsamo. Te luke sta se lotili posebni ruski armadi iz Karelijske morske ožine in čisto od severa z rusko Iuko Murmansk kot izhodiščem. Rusi so se že bili polastili Petsama, a so ga morali zopet zapustiti z velikimi izgubami, katere jim je povzročila junaška finska pehota ter letalstvo, ki je že uspešno bombardiralo omenjeno sovjetsko luko Murmansk ter njegovo letališče in uničilo pri tem 60 sovjetskih letal. Južno od Petsame je svetovno znani finski rudnik za pridobivanje nikla po okolici naselbine Salmijaewi. Tam imajo Finci za Petsamo že drugo obrambno črto. Pristanišče Petsamo je prvotno branilo in Rusom iztrgalo neznatno število Fin- cev, katerim je bil v minuiem tednu poslan na pomoč oddelek 10.000 mož iz Rovanjanija. Vse Fince v področju Petsame cenijo na 20.000 naprarn 50.000 Rusom, ki so pa zelo slabo oboroženi in še slabše preskrbljeni s prehrano. Sovjeti so vrgli proti Finski pol inilijona mož, tisoč tankov in pet sto letal. Od teh je bilo doslej ranjenih, ubitih ter zaieiih 25.000 sovjetskih vojakov. Dvojni napad na morjii Na morju so napadli Rusi Finsko z juga ter od severa. V Finskem zalivu na jugu so navalili predvsem na otoke v zalivu samem in na najbolj znamenita finska pristaniška mesta : Viborg (Viipuri), Helsinki (kjer bi se imela leta 1940 vršiti svetovna olimpijada), Hango in Abo. Sovietsko brcdovje je že napadalo tudi s postojank, katere jim je morala odstopiti v zadnjem času Estonska. Ruske vojne ladje niso dosegle nobenih uspehov, pač pa je Finska obalna artilerija hudo poškodovala eno rusko križarko ter potopila dva rušilca. Drugi pomorski napad je bil isvršen od sovjetskih ladij na severu na Ribačji polotok (kateri je že bil itak dve tretjini ruski) in so ga Riisi sedaj povsem zasedli. (Na zemljevidu je označen ta polotok v francoščini: presquile des pechenrs.) Z ribačjega polotoka se hoče Rusija po morju približati finski luki Petsamo in tudi z morske strani podpirati sovjetski kopni pohod. Sovjetsko letalstvo in strupeni plini Sovjetsko letalstvo je doslej nastopalo na vseh finskih bojiščih, vendar se tudi ni izkazalo, ker so Finci sestrelili mnogo ruskih bombnikov, ki se morajo povrh boriti tudi s hudimi snežnimi viharji. Koj ob izbruhu sovražnosti so povzročili ruski bombniki precej škode v finski prestolnici Helsinki, kjer je bilo ob življenje precej civilistov. Med ruskimi letalci so, kakor smo že zadnjič poročali, tudi ženske. Na nekaterih krajih uporabljajo sovjetsk^ čete granate, katere so napolnjene s strupenim plinom. Gre za klornitrin, ki ga v mirnem času uporabljajo za uničevanje stenic in drugega mrčesa v zaprtih prostorih in uničijo že majhne količine vsako živIjenje. Finski vojaki, katere je dosegel ta plin in so jim še rešili življenje, ne bodo cfikdar popolnoma zdravi. Finska spretna obramba Sovjetska frontna poročila priznavajo, da se Finci krepko ter junaško upirajo rdeči vojski. Pri dosedanjih kretanjih so pokazali Finci, da so zelo spretni pri postavljanju zasedb in vseh mogočih zaprek. Razen spretno razvrščenih min in jam so Finci že parkrat izvabili ruske motorizirane oddelke v močvirja, kjer so obtičali. Najboljša zaveznica Finske je zasnežena pokrajina. Finski vojaki so na smučeh in radi tega se zelo spretno ter naglo gibljejo in presenečajo Ruse. Povsem nevidni pa so finski lovski bataljoni, ker so eblečeni y bele kožuhe. Poleg tega so pa ti bataljoni sestavljeni tudi iz izbornih strelcev. Zna- no je, da so doslej na olimpijskih igi*ah v tekmah vojaških patrulj na smučeh in v streljanju še vedno zmagali Finci pred vsemi narodi sveta. V finskih vojaških krogih smatrajo položaj finske vojske za zadovoljiv, saj Rusi niso mogli doslej s svojimi pripravljenimi ofenzivnimi sunki na raznih mestih nikamor. Finski vojaški krogi se tudi čudijo, ker ruski oddelki — proti pričakovanju — nimajo uspehov na nezavarovanih mestih in pravijo, kaj bo šele tedaj, ko bodo prišli do finskih utrjenih postojank. Finska odrezana od sveta Rusija je odredila dne 8. decembra pomorsko zaporo Finske s svojim baltiskim brodovjem in letalstvom. Namen te zapore je, odrezati Finsko od vsake trgovine z zunanjim svetom ter podpreti svoj vojaški pohod nad Fince na kopnem. Predvsem pa bi naj zapora onemogočila vsako zvezo Finske s Švedsko ter Norveško. Sovjetske ladje bodo poskušale se prebiti skozi zaporo finskih min pri Aalandskih otokih, pripluti do skrajnega severa Baltiškega zaliva in presekati železniško zvezo Finske s Švedsko. =-^z.~. -.-ji^j ~-jssjb lOCEAN 6LA'CIaIT APCTlQUEg EHINgBAD.'. •*• t. 'BALTlOulPsTpNSEfr- ••- U.R.S.S.