Letnik I. BELOKRANJEC Stran 37. *- *
rcsnični naprcdek bclokranjskili kmetov Vas
srčno pozdravljara Vaš za napredek vneti M.
Žugel, Box 202 Murray Utah U. S. Amerika.
SvOjI k SVOjIm Opozarjamo na
oglas našega rojaka Lozarja Josipa, kamno-
seka v Gradacu, ki izdeluje vsa v njegovo
stroko spadajoča dela. Rojaki, podpirajte
domačina in ne dajajte zaslužka tujcera.
Občni zbop e. kr. kmet družbe
kranjske vrši se v čctrtck, dne 9. julija
t, 1. ob 9. uri dop. v dvorani „Mestnega doma"
v Ljubljaui. — Kdor more, naj se ga udoleži!
Crnomaljka: „0 narodni noši."
Pri vsej naravni lepoti naše Bele kra-
jine pogrešamo vedno bolj nekaj, kar ji je
dajalo šele pravo lice in ime, namreč:
Belokranjsko narodno nošo.
Lepa pomladauska nedelja, vse v cvctji,
vse zeleno, modro nebo nad vso krasoto.
Zvonovi se oglase, vse hiti v božji hram,
eloveka kar nekani dvigne, gledajosi mimo-
idoče, kako se strinja tudi njill zunanjost z
vso prerojeno piirodo. Skupina rudečeličnih
kmetskih deklet pride mimo, njih obleka se
blišči v nežni boloti, široka prostrana krila,
beli rokavi, enak predpasnik, na glavi pa
ruta v lepih, različnih bojah, zares: žive
spomladanske cvetlice. — Tudi otroci, žene
in starke, vsi belo oblečeni. — Pa ne samo
za nedelje in praznike, ampak tudi za de-
lavne dneve, je bila takšna obleka narodna.
— 0 vrocem poletnem času, kako dobrodejno
je uplivala bela obleka pri napornem delu.
— Bela barva že saina na sebi najbolj od-
bija solnčne žarke, obleka pa, kakor se vidi
po kroju, odvrača tudi silno vročino, ker je vse
bolj ohlapno in se života ne prijemlje preveč.
Še ena slika. — Vedno bližje in bližje
se sliSijo glasovi godbe, vse vzklika „Svatba
gre !M In zares se premika nekak sprevod
mimo nas. ,.Kje je pa nevesta?" vprašam,
ker ne vidim nobene belo oblečene! -- Kaj,
to je nevesta, se začudira, kajti edino venec
na glavi je mal znak najodličnejše osebe v
tern sprevodu, vse drugo na njej je našuš-
marjeno, bolj primerno za predpust, kakor
pa za tako imeniteu dan. — Ni je več videti
belokranjske neveste kakor nekdaj.
Predočimo si mlado dekle,lepezunanjosti,
na dan njene poroke. — Vse belo na njej,
glavo ji pa kinča umetno napravljen nakit,
imenovan naplet, katerega rudeči Irakovi
vise po hrbtu, doli do pasu. — Belo in ru-
deče, kako se je to ujemalo.
Nazaj k prvotnemu, kar je bilo res lepo
in slikovito!
Pred dveraa leti so ponovili po večletnem
odmoru narodno „belokranjsko kolo". Cvet
črnomaljskih deklet v nekdanji meščanski
narodni noši nas je razveselil pri tern nastopu.
Kratko barvasto krilo na raoderc; beli široki
rokavi; črn predpasnik; ob strani enak
svilnat trak s pentljo, ki je vihrala veselo
po zraku; okolu vratu svilnat robec z resami,
navzkriž položena; spredaj šopek lepo duh-
tečih, svežih cvetlic; svetlo rudeče nogavice
in črni čeveljčki.
Vsem gledalcem je bila všeč narodna
noša in navduševali so dekleta, naj bi se
začele splošno zopet tako oblačiti, kakor je
bilo to nekdaj. — Zastonj vsaka beseda,
en par nedelj popoldne se je se tu pa tam
katera tako napravljena videla, sedaj pa
nikoli več, srain jih je tega, kar je nekdaj
običajno bilo. Raje liodijo v vseh mogočih
nepripravnih oblekab, kakor pa v tej, katera
se jim poda tako izvrstno. Nazaj k lepim
narodnim nošara. Ravno s tem pokažite vse,
da ni potreba posnemati ptujce, da ste sa-
mostojne, kar se pa najbolj izkaže, kakor
že omenjeno, da se z vso vnemo začnete
zopet oblačiti v narodne obleke. Naloga
vsacega naj bi bila, vspodbujati, po-
sebno mlada dekleta, naj bi se začele vsaj
nekaterikrat belokranjsko oblačiti; aradniske
in druge gospe naj bi svoje hčerke tudi
tako oblačile, v zgled kmečkim dekletain,
da bi (e, vsled tega zadobile večje veselje do
svoje noše. — Sicer če bo šlo tako naprej
kakor dozdaj, se s časom več vedelo ne bo
odkod ime „Bela Krajina".
Ne v Ameriko!
Začenjala se je pomlad, vse je vrelo
zopet veselja polno ven na polje, začenjalo
se zopet delo, ki naj prinese kmetu zaželje-
nega sadu. Mlado in staro je hitelo na polje,
vse delalo z neko naglico. Z radostjo in z
veselim sreem gleda človek na to množico
teh krepkih, veselih ljudi, ki polnijo polja
ter s sinovsko ljubeznijo obdelnjejo mater
zemljo, kajti to so zdravi, krepki ljudje —
to so sinovi naše zemlje in nehote pridejo
tu na misel vsakerau Slovencu Murnikove
besed: „Slovenec sera — in kdo je več".
Take ni enake misli so se me polaščale, ko
ko sem potoval po lepih gorenjskih krajih
in opazil vse to. Vraeal sem se zopet po
dolgem času v Belokrajino. Poinlad je bila
zopet — čas je prišcl, ko začne vse skrbeti
za svoj obstanek, za svoj zaslužek. Stopal
sem po glavni cesti, sain, toda poln veselja,
da sem zopet v dragem domačem kraju, videti
sem hotel zopet naše krepko, vedno veselo belo-
kranjsko Ijudstvo videti sem hotel svoje brate.
Pomlad je tu — čas ko vse vre na
polje, ko hiti vso v prosto naravo. Toda kaj
pomeni to — stopal sem že dve, tri ure —
toda na polju nikogar šc, vse prazno, vse
tiho, le nckoliko starcev in starih ženic se
počasi pregiblje na polju ter se trudi še v
starih letih za svoj košček kruha. Solnce je
bilo že visoko — toda okoli mene vse tiho,
nič ni bilo tistega življenja, ki sem ga po
Gorenjskem opazoval. Ah — nekaj mi vstavi
korak, nehote sem postal, sree se mi je
skrčilo in nemo sem zrl nekoliko trenotkov
te krasne belokranjske gričke. Da, da to je
vzrok temu, ta šiba, ki tepe naše Ijudstvo,
Amerika! Nehote mi je prišel na misel
prizor, ki ga sem videl še pred leti. Bil sem
še majhen, v solo sem začel komaj hoditi.
Sedel sem zamišljen pred hišo na pragu, iz
teh sanj me zbudi naenkrat glasen j ok, ozrl
sem se ter videl, kako se opira neka stara
ženska na mladega eloveka, ter milo joče.
Milo se mi je storilo pri tern prizoru, da
sem jo šel vprašat po vzroku. „Vidiš, dragee',
je rekla. „to je moj edini sin in sedaj gre
v Ameriko, a doma ostanemo samo jaz in
moj mož, ki sva že oba stara, da se že
komaj po konci drživa. Sedaj ne bomo iraeli
doma nič gospodarja, nobenega delavca". Ta
prizor mi je stopil tedaj nehote pred oči.
Žalosten je bil, toda kaj ni to usoda vsega
belokranjskega ljudstva? Ali ni to ona šiba,
ki ga tako brezsrčno tepe ? Žalostno je to,
pa resnica. Na dnevnem redu so taki prizori
v Beli Krajini, sto in sto mladih moči gre
iz nasih krajev v tujino, kjer nihee ne ve,
kaj ga čaka. Doma puste svoje stare stariše
in sorodnike, ki naj potem obdelujejo sami
polje, namesto, da bi sami počivali na stare
dni. Sto in sto ljudij gre v tujino, kjer
mislijo, da bodo našli srečo, da bodo več
zaslužili, kakor v domovini. Ali se jim pa
to tudi zgodi? Gotovo ne.
Zapuste domovino in odidejo v tuje
kraje, ki so jim popolnoma neznani, o ka-
terih so slišali samo od daleč zvoniti, pri-
dejo v te kraje popolnoma tuji, nezmožni
jezika, ki se ga tam govori. Prvi agent, ki
pride, jih pobere ter proda kam kakor ži-
vino, zapelje jih v kako tovaino, v kako
jamo, kjer delajo za male krajcarje dan in
noč, kjer zapravijo svoje zdravje, svojo
prostost in pridejo navsezadnje brez kraj-
carja domov. Stariši doma čakajo, kdaj jim
pošlje sin kaj denarja, roda nazadnje dobe
pismo, kjer piše sin iz tujine, naj mu po-
šljejo za pot, ker bi rad prišel domov. A sin
pride in ne prinese sabo diuzega, kot žuljave
roke. Iz Amerike prinese roke, zuljave kot bi
imel skorjo na njili, a niti krajcarja denarja.
Kmetje, ako bi vsi oni, ki so šli v
Ameriko, doma tako delali, gotovo bi več
zaslužili, kakor tam, in bili bi povrhu še v
domači zemlji, tako so pa odšli v tujino,
tam niso nič zaslužili, doma jim je pa tudi
prišlo gospodarstvo na boben radi slabega go-
spodarstva, a moral) so se zastonj muciti starisi,
zastonj žena, zastonj sam, vse za — prazen nič.
Zatorej kmetje, ne v Ameriko! Tisoče
in tisoče delavcev se je moralo sedaj od
tam vrniti, ker niso dobili zaslužka in krulia.
Vsak naj rajše dela doma, in gotovo si bo
toliko zaslužil, kot v Ameriki. Pridno v roke
delo doma! Več bo delavnih rok, več bo
zemlja dala. A nato se pa združite v zadruge
in spravite s pomocyo zadrug svoje pridelke
sami v denar. Kar je znal napraviti n. pr.
danski kmet, to bo znal tudi slovenski.
V zadpugri in delu je naša reSitev!
Angleži in trgovski oglasi.
»Pri tej priliki je treba omeniti tudi vprasanje, kako
naj trgovoc oglaša (inserira1, da doseže željeni vepeb,
a tu moremo opozoriti zlasti na angleSkcga trgovca.
Na Angleškem je srnisel za praktično in ko-
ristno oglasanje, kot je sploöno znano, n;ijboJj razvil,
kar je brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovJadala
angleška trgovina skoro celi svet. Praktični način kako
Anglezi oglašajo, popisuje nek angleški list takole:
»Angleški trgovec ponovi oglas vsaj 10krat
ter smalm inanjše število objav za brez pornmia. On
računa takole: 1. oglasa čitatelj sploh ne vidi, 2. oglas
vidi, toda |^a ne čita, 3. oglas vidi in čita, pri 4. oglasu
se vstavi in pogleda po cenah, pri 6. oglasu ti še
piše oglaše?ateljev naslov, pri 6. oglasu se o oglasovi
ponudbi že pogovarja z rodovino ali piijateljem pri
7. oglasu se že odloči, da stvar kupi, pri 8. oglasu
hiti k trgovcu, pri 9. oglasu že pripovedoje o svojern
nakupu, in pri 1U. oglasu pa že kupujejo tisti, katerim
je o nakupu pripovedoval«. Tako pišejo >Lupocke
Listy«, katere izdaja znana Vydrova tovarna v Pragi.
Slovenski trgovec in obrtnik, posnemaj svojega boga-
tega angleškega tovariša, pojdi in tudi ti tako »tori:
Naroči oglas v »Belokranjcu«.