Razne stvari. Iz 4omadlh krajev. Občni zbor katol. slov. političnega društva »Sloga« v Ormožn se vrsi dne 29. decembra 1903 ob 2. uri popoldan v prostorih okrajnega zastopa. Dnevni red: 1. Poročilo vodstva o delovaDju in stanju društva. 2. Volitev novega vodstva. 3. Slučajnosti. Slov. katol. politično društvo na Rečici v Sav. dolini bo imelo svoj občni zbor dae 27. decembra t. 1. popoldan na Rečici. Kmetje, udeležite se shoda, da pokažete, kako se zavedate svoje narodnosti. V Zrečah bo tamoSnje politično gospodarako bralno druStvo »Straža« imelo občni zbor v nedeljo, dne 27. decem. po večernicah v proatonh g. Vidmajaria. Med ostalim bcda g. potovalni učitelj Goričan poučeval o gospodarstvu. Spremembe v politični službi. Okraj. komisarjem sta imenovana začasna okrajna kotnisarja gg.: Oskar baron Warsberg in dr. J. vitez Kocb-Thanheimb; začasnim okraj. komisarjem sta imenovana namestoiska konceptna praktikanta gg : Štefan baron Neugebauer in dr. R. BreSar. Iz pošte. PoStnim nadcficialom je imenovan v Gradcu g. Fran L a b, c ficialom v Celju g Jos. K o s i v Qelju. — Prestavljena je poStna upraviteljica g. Matilda A1 b r e h t iz Konjic v Brežice in poStna upraviteljica g Manja Z u p a n iz Brežic v Konjice. Spremembe v finančni slnžbi. Prestavljena sta fiaančna nadpaznika gg. Franc B o s i n a od oddelka Msribor I k oddelku II in Martin E r m e n c iz LaSkega v Žalec. Častnim občanom so tudi imenovale obfiiae Bid in Trnovška vas svojega rojaka, blg. g. dr. Josipa Kronvogelaa, c. kr. dež. Hod. svetnika pri Sv. Lenartu v Sloven. gor. Cestitamo! Občina Orehova-Hotinja vas je imencvala v občinski seji dne 17. t. m. č. g. župnika Franca Hirti in vrlega župana g. Franca Pišek svojim častnim občanom. Iskreno čestitamo! Mariborske novice. Minoli petek je bil ob3o}en 17ietni mesarski učenec Valentin Majcen iz Varsždina na štiri dni ostrega zapora, ker je ukradel Francu ZagoSek iz Ptuja zimsko sukno. — V nedeljo dne 3. januarja 1904. uprizori tukajSno bralno in pevsko drustvo »Maribor« Ijudsko igro: »Na Osoiah« — Škrlatica se vedno bolj širi. Od 3. do 17 decembra je umrlo na tej bolezni 15 otrok. — Pri tukaiSojem trgovcu L. Blau je kradel dalje časa njegov hlapec različno blago. Slednjič so ga pa zasačili ter je moral v luknjo. — Talijo za rešitev iivljenja v znesku 52 K 50 v je dovolilo nam^stnistvo čevljarskenou pomnčniku Francu Žalkovič, ki je refiil dne 12. avg. t. 1. Janeza Zacha iz Drave. — V nedeljo dne 27. t. m. vprizori druStvo kat. rokodelcev t svojih druStvenih prostorih igro: »Ave Marija.« —Na tukajSnjem trgu se prodaja perutnina, ki je okužena. Pripetilo se je že gospodinjam, ki so kupile perutnino za praznike, da so jim živali pocrkale. — llletni Jožef Wacke, sin nekega krojadkega pomočoika, je ukradel dne 17. t. m. iz nekega stanovanja na stolnem trgu zlato ženske uro. Mladega tatu so Se isto popoldne prijeli. — Zadnjo nedeljo je imelo katol. del. drudtvo svojo božičnico, pri kateri so se obdarovali otroci ubožmh udov s koristnimi darili. Podarilo se je 148 otrokom. Predsednik društva, vlč. gosp. kanonik M. Matek so imeli lep nagovor. Izročili so tudi pozdrave od milost. knezoškcfa, ki so bili zadržani. — Ž vinski gonjač Ant Napast iz Slov. Bistrice ie gnal minolo soboto dre kravi v Maribor. Z vali ste imeli popolnoma krvave noge ter sta se komaj premikali naprej. Kliub teinu "ju je Napast neusmiljeao pretepal in pregaojal, dokhr ga ni policaj prijel ter ustavil trpin<5enje živine. — Kakor znano, je kupil trgovec Worsche od frgovca Grubitscha trgovino v gosposki ulici. Pozneje je zatrjeval Grubitsch, da pri popisoTanju blaga za odkup ni vzel v zapisnik zaboj sukna. Zaradi tega je tožil Worsche Grubiticba, ki je bil obsojen na 100 kron, ali pa deset dni zapora. Grubitsch je obogatel 8 slovenskim denarjem. — V nedeljo, doe 20. dec. je tukaj umrl Gabrijel pl. Marenid, c. in kr. polkovnik v pokoju. Bil je zelo priljubljen v narodnib krogih. Rojen je bil na granici na HrvaSkem in bil vedno zvest sin svojega naroda N. v m. p.! Slovenska božičnica y Mariborn. Včera), dne 23 t. m. se je obhajala v zavodu čč. Sohkih sester božičnica slovenskega otroSkega vrtca. K božičnici je prislo mncgo mariborskih Slovenk in Slovencev, ki so z zanimanjem gledali veselo igranje in srčnn predavanje Ijubkih otročičev. Kronike f gosp. Slekovca. Od več strani se je izrazila želja, naj bi se kratko popisalo življenje in slovstveno delovanje prezgcdaj umrlega g. Blekovca. Ogromno njegovega dela pa tiči v kronikah raznih župnij, zatorej se podpisani obrača z uljudno prošnjo na vse ons veleS. župnijske urade, ki imajo kronike od g. Slekovca celoma ali vsaj deloma, da mu v kratkem to blagovolijo naznan.ti, kakor tudi, kedaj je dotično kroniko spisal, koliko obsega, ali jo je satn prepisal ali pa le pomagal z gradivom Ako ima kdo zgodovinsko in slovstveno zanimiva pisma od njega, naj jih blagovoli posiati podpisanemu. Ko se porabijo, se mu po želji vrnejo. — Fr. Kovafiic, prcfesor bogoslovja v Mariboru. Vplačevanje davkov v I. četrtletju 1904. V I. četrtletju 1904. se morajo vplačati nasledDji davki do sledečih obrokov: 1. Zeroljigčni, hiSno-razredni in hišnc-naiemninski davek, potem 5% davek popolnoma ali deloma davka prostih poslopij itd. prvi mesečni obrok do 31. januarja, drugi do 29. februarja, tretji do 31. marca. 2. Splošai dobodamski davek ia davek podjetij, ki 80 obvezoa dati račun do 1. januarja. Bik, na sprehodn v mariborskih nlicah. Minolo nedeljo popoldan je bila v Manboru velika gonja. Drema mesarskima pomočnikoma mesarja Tscherne je uSel bik, ko sta ga goala skozi tržaško cesto. Bežal je po mariborskih ulicah na sprehod, da so ljudje bežah preslraSeni na vse strani. V Jožefovi ulici bi se bilo skoraj posrečilo ga ujeti. Preganjalci so metali za njim zanjke. V jedno se je bik zapletel in hoteli so ga privezati k leseni ograji ob cesti. Toda: ne bo8 ga, si je mislil bik, skočil kviSku in ograja je ležala na tleh. In dalje je dirjal vesel zlate svobode. PriSel je pri svojem sprehodu tudi na dravski most, čez katerega so takoj zaprli promet, ker so se bali, da bi katerega poslal v Dravo vode pit. Na mostu pa je bržkone bik zaslutil, da ne uide svoji osodi, kajti hotel je storiti samomor ter skočiti z mosta v Dravo. Mislil si je, bolje če 86 sam U8mrtim, kakor če me ti brezsrčni ljudje ubijejo in pojedo. Toda prislo mu je na misel, kako drago bcdo morali njegovi preganjalci plačevati pri mesarju njegovo žilavo meso in iz nagajivosti nalaSč ni hotel skofiiti v vodo. Le naj se ljudje hudujejo, ko bodo grizli trdo meso, katerega so drago kupili! Na ta način se je hotel maSčevati! Predno pa pride ljudem med zobe, hotel jih je malo postraiiti, zato je dirjal na glavni trg, kjer je prepodil vse branjevke, ki so prestraSene bežale kakor kokoSi pred jastrebom. Ker pa je vedel, da so reve, ni jim preobrnil njihovih Sotorov. Neki prodajalec božičnih drevesc ga je botel napoditi s smreko, a bik se mu je pokJonil ter mu pokazal dva lepo zavibana rogova in mož je izgubil korajžo, da bi se flel z bikcm bost. Nadaljeval je potem svoj sprehod po koroški ulici, kjer so mu bili njegovi preganjalci vedno za petami ter metali za njim zanjke, da bi ga vlovili. Toda Se osel gre samo jedenkrat na led, kamo li bi Sel bik drugokrat v zanjko. Bik ni bil tako zabit, da bi se v nje zapletel, ampak z milovidnimi skoki se je ognil njegovi prostosti nevarnim vrvem. Njegovi zasledovalci so sprevideli, da ga ne morejo ujeti. Zato so prosili nekega narednika 47 polka, naj vzame puško in naj naredi konec nevarnemu sprehodu ubegle živali. Pri drugem strelu se je še-le zgrudil bik mrtev na tla in v Mariboru je zopet — eden bik manj. BBeračeve skrivnosti" — »Grofica beračica" — »Ciganska sirota" in druge prismodarije s slikami prodajajo zadnji čas židovski agenti naSim ljudem za drag denar, ki jih stalno prebirajo. Zvezki s 24 stranmi stanejo po 20 do 30 v, in teh zvezkov ni ne konca ne kraja. Tako pride taka knjiga strašno draga, dasi ni vredna niti pol krajcarja. S skrajno drznostjo izmisljeni dogodki, mverjetni dogodljaji, in vse to tako drago. Take »knjige« niso podučne ter ne dajejo čitatelju nikakega razvedrila io zabave, zato stran ž njimi! Pokažite dotičnikom vrata! Kupujte druge knjige, ki imajo res kaj dobrega v sebi, ne pa take iz nemščine slabo prevedene prismcdarije s straSanskimi dogodki! Škoda za vsak vinar, ki se ga vrže na take smeti! To je duSevni strup! V Kamci pri Mariboru je utnrl v zafietku tega meseca najstarejSi posestnik g. Ivan Pirker v 74. letu. Umrl je na zastrupljenju krvi. Sv. Peter pri Mariborn. Dne 19. t. m. je umrla tukaj vrla krScanska in narodna gospodinja Marija Protner iz Dragučove. Veliko spremstvo, ki so ji ga dali pri pogrebu farani že od doma, je dokaz visokega »poStovanja, katero je uživala ranjka vsepovsodi. Vrli narodni rcdbini naSe sožalje, ranjki pa svetila večna luč! Slivnica pri Mariboru. Piše se nam: Ptnjski »Štajerc« je vzel v svoji zadnji Stevilki Jerneja Fureka v svoje varno zavetje, iz katerega napada nas katolisko in slovensko misleče Slivničane ter nas imenuje klerlkalno druhal. Da je Furek med ŠtajerceTirai pristaSi, se ne čudimo in ne žalujemo za njim. NaSel je pravo druSčino! A na nekatere napade hočemo le kratko odgovoriti: Č. g. J. Kosar so bili v naSi župniji po stojem neumornem vzglednem delovanju v cerkvi, Soli, v podučevanju petja itd. zelo čislani in priljubljeni in le Castitamo vrlim Žičanom, da so dobili omenjenega gospoda za župnika. Dopisnik je seveda v svoji vsevednosti nastavil g. Kosarja kot župnika pri Sv. Dubu v Ločah! Pametno kakor vedno! Da si je Furek upal tudi naSega 6. g. župnika z neresničnimi trditvami napasti, je zbudilo v celi fari opraviceno ogorfienost. Ta človek trdi, da se pri nas mrličem ne zvoni več, temuč trjanči. To je menda on sam slišal, Jiar je lahko mogoče, saj imajo baje posilinemci drugače uSesa zvrtana kot mi. Vsem naročnikom vesele božične praznike in veselo novo leto! Ptujsko glavarstvo daje svoj uradni list tiskati v isti tiskarni kakor se tiska »Štajerc«. Glasilo ptujskih kramarjev in gostilničarjev blati neutrudno vse zavedne slovenske stanove, seje po slovenskem Štajerskem prepir in sovraštvo, blati vse, kar je Slovencem svetega, in v družbi tega glasila izhaja ptujski uradni list. Uradi ptujskega glavarstva, zahtevajte, da se to predrugači! V Slovenji vasi pri Ptuju se je dne 13. dec. steplo več fantov. Pri tem je dobil Alojzij Mahorič, posestniski sin iz Zatolič, smrtnonevarne rane. Ptujske novice. Hči Martina ReSnik je umrla dne 3. dec. vsled ran, katere ji je oče zadal z revnlverjem. Breg pri Ptnjn. V naSi občini je dne 17. t. m. okoli 9. ure zvečer zgorela hiSa in gospodarsko poslopje posestnika Antona Vigec. Zgorel je tudi ves živež in pohistvo ter vse poljsko orodje. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Posestnik je bil za majhno svoto zavarovan. Iz Radgone. Dne 14. t. m. imeli so Radgončani obč. volitev za III. razred. Na ogleh po mestu bili so prilepljeni lepaki, kjer je bilo ("'itati: VcKlci III. razreda volite za nerasko rec zelo zaslužnega g. Franca Winklerja. No g. Winkler, če imate vi za nemško stvar tako velike zasluge, tedaj se v razmere v gornjeradgonskem okraju ne meSajte, ker dobro veste, da se dvema gospodoma ne more dobro služiti. Iz Ločiča pri Rogački Slatini se nam piSe: V nedeljo dne 20. t. m. ob6 uri zjutraj nas je prestrašil klie: ogenj. Gorela je kolarnica posestaice Marije Kurej. Ogenj se je hitro razširil tudi na blizu stoječi živinski in svinjski hlev, ki so popolnoma pogoreli. Čeravno je bilo poseitvo zavarovano, vendar trpi posestnica škcdo, ker je zgorelo tudi kmetijsko orodje in vozovi, ki niso bili zavarovani. Celjske novice. Občni zbor »celjskega pevskega društva« se \e vrSil minoli teden v sredo. DruStvo je imelo minolo leto 2859 29 K dohodkov in 253519 K izdatkov. Odbor 86 je izvolil sledeči: predsednik gosp. Rafko Salmič, podpredsedaik g. dr. Schvvab, tajnik g. Ekar, blagajnik g. LeakovSek, arhivar g. DobrSek, odbornik g. prof Jošt, namestnika gg. Kersnik in Dečtnan, računska pregledovalci gg. prof. Suhač, Potočnik in Smertnik. — V Mengešu na Kranjskem je umrla dne 16 t m. Marija Majdič, mati veletržca gosp. Petra Magdič v Celju. Maja meseca let. leta je praznovala s svojim soprogom Petrom zlato poroko. — Tatinsko družbo dečkov so prijeli v Celju. Načelnik tatinske družbe, ki je kradla po Celju, je bil llletni Karol Drager. Posebno spretno so mu pomagali deček Cokan, Kokol in Voh. Udrli so tudi v stanovanje vinotržčeve žene gospe Grecco, kjer so odprli blagajnico >Werthheimerico« ter odnesli 26 E. Svoja orodja so tatovi imeli spravljena pod kapucinskim mostom. — Obrtniski sbod se skliče v Celje na dan 2. svečana 1904. Celjsko pevsko druStvo priredi ta dan na čast obrtnikom gledal. predstavo. — Volitev v cerkveni konkureočni odbor še je vrSila dne 17. t. mes. Pravico voliti imajo t ta odbor občine: Celje, okolica celjska in Velika Pirešica. Izvoljeni so bili enoglasno : Matevž GlinSek, župan celjske okolice, Jurij Detiček, c. kr. notar v Celju, Franc Samec, posestnik na Ložnici, Martin Ropas, posest. t Medlogu in Alojzij Krajnc, posest. na Lopati. Iz Podsrede. Nedavno je bilo čitati v »Slov. Gospodarju«, da je Podsreda prijazen naroden trg, kakorSnih je malo, in da bi bilo želeti, naj bi bili vsi trgi in mesta na Slovenskem taki. To je popolna resnica, to pobvalo gotovo zasluži Podsreda. Pa kakor se povsod najdejo poleg solnčnih strani tudi sen-ine, tako i tukaj ni vse, kakor bi bilo želeti. Tržani ne skrbe namreč dovolj za olepSavo trga. 0 vsem drugem hočem molčati, povedati mi je samo o nečem, kar se nikomur ne dopada, ki ima količkaj čuta za lepoto in olepSavo. — Tik lepe cerkve stoji ozir. razpada koča, katero je že neusmiljeni čas tako preobrazil, tako razrušil, da je straSilo vsemu trgu. Liki razpadla tovarna se njen visok dimnik žalostno steguje proti milemu nebu, da se mora nehote obrniti tujčevo oko proti tej grdi razvalini. Mislim, da bi občinski odbor ne storil čez svojo dolžnost in pravico, ako bi velel lastniku te koče — 68 ga Se ima — naj bi jo porušil. — Drugi popotnik. V celjskem okrajnem zastopn ie g. dr. Filipič razvil, da je samo vsled malomarnosti načelnika gosp. dr. Serneca bilo mogoče nezve8temu uradniku Kosmu, da je odnesel čez 25000 K okrajnih doklad in da mora dr. Sernec ta znesek poplačati. Na predlog gg. kanonika dr. Gregoreca in Fridrika je bil storjen sklep, da se mora celi ukradeni denar povrniti v okrajno blagajno, tako da davkoplačevalci ne bodo ne vinarja imeli Skode. Nato je dr. Sernec drugi dan odstopil od načelnistva, plačal pa Skode, storjene od Kosma, Se ni! Selo pri Vranskem. Vsled neprevidncga ravnanja z ognjem je zgorela dne 17. t m. sušilnica za sadje, last posestnika Filipa Goričan. Posestnik ima precejšno škodo, ker mu je zgorela ?sa uprava sušilnice, ki ni bila zavarovana. Iz Kozjega se nam poroča: Dne 24. grudoa popoldne ob 1. uri se je vrSila pri nas v ljudski Soli vesela božičnica, pri kateri so bili otroci obdarovani Iskrena bvala trikim darovalcem, ki so pripomogli k tako lepi otroski slovesnosti. nKmetovalec" ilustrovan gospodarski li«t. Danažnji izdaji lista je pridjan en iztis »Kmetovalca«. List izbaja vsak mesec dvakrat ter stane na leto 4 K. »Kmetovalec« je strogo gospodarski list, čegar prvi in edini n:.men je, spodbujati slovenske kmetovalce k potrebnemu napredku v kmetijstvu. List toplo priporočamo. Vesele božične praznike želimo vsem naSim dopisovalcem, čitateljem, naročnikom in somišlienikom. Ker je tudi že novo Ieto p; f d durmi, naj priiatelji ue pozabijo močno agitirati za naročbo naSega kmetskemu ljudstvu na Slov. Štajerju namenjenega lista! Cerkvene strari. Pogreb g. Slekovca. Vkljub jako neugodnemu vremenu se je zbralo precejSnje Stevilo častilcev, da izkažejo zadnjo Sast odličnemu duhovniku in pisatelju slovenskemu. Truplo je blagoslovil in sprevod vodil iz »Leonišča« preč. g. stolni prost L. Herg ob asistenci čfi. šempeterske duhovSčine, v katero župnijo spada »Leonišče«. Poleg gosp. proSta 80 priSii k pogrebu Se naslednji gg.: kanonik HajSek, poslanec ŽiCkar, dr. Kovačič (kot zastopnik »Zgodovinskega društva«), nadžupnik KoroSec, gvardijan Alf. Svet, župnika Ozmec in g. Skuherski, ki je naslednik g. Slekovca pri Sv. Marku. Izmed Ljubljančanov smo opazili g. kanonika Kalana, vodja »Marijanišča«, predsedniStvo »Leonove družbe«, odbornika »Matice Slovenske« dr. Ilesiča, scdn. dež. svetnika dr. Vedrnjaka i. dr. Številno }e bil zastopan frančiškanski samostan, vdeležili so se pogreba tudi gojenci in gojenke MarijaniSCa in Liechtensteinskega zavoda. Gg. Ijubljanski bogoslovci so zapeli žalostinko na domu in ob grobu za slovo »Nad zvezdami«. Tudi nekaj župljanov od Sv. Marka se ni zbalo dolge poti v Ljubljano, da izkažejo zadnjo čast svojemu dolgoletnemu skrbnemu žapniku. Lep venec je položilo na krsto »Zgodovinsko druStvo za Slov. Štajer.« z napisom: »Zgodovinsko druStvo za Slov. Štajer svojemu predsedniku«. Drug venec je pa imel na modrih trakovih prisrčen napis: »Od Sv. Marka zadnji pozdrav.« Res, vsi smo mu z ranjenim srcem poslali v odprto jamo zadnji pozdrav: Sladko počivaj v nr.ročju Gospodovem, pokopan v središču Slovenije med mnogimi odličnjaki slovenske materel Mili darovi za dražbo vednega fceščenja: Vransko 23 K, sv. Magdalena v Mariboru 38 K 44 v, Leskovec 20 K, Polzela 360 K, Sv. Miklavž pri Sl. Gradcu 460 k, Videm 26 K, Artiče 23 K, Crešnjice 9 40 K, Ptuj 23 88 K, Polenžak 18 26 K, Rogatec 10 36 K Sv. Ilj pri Gradiču 44*37 K, Sv. Štef. prižusmu 19 K. Duhovni&ke vesti. Kot gvardijan in župni upravitelj na minoritski fari v Ptuju je imenovan d. g. o. Alfons S v e t, kot župni upravitelj pri Sv. Trojici v Halozah čast. g. Norbert P o v o d e n, kot provizor v Sielah 6. g. Jernej Pernat, doslej kaplan v Žetalah, kot provizor v Št. Mihaelu nad Mozirjem čast. g. Anton Fiscber, župnik v Mozirju. Nastavljen je kot kapelan v Zstalah 6. g. Lovro Šlamberger. — V pokoj \e stopil 6. g. Ivan Ramor, župnik v Št. Mibaelu nad Mozirjem. Razpisano je mesto koralista pri stolnici v Mariboru z letno plačo 525 K. ProSnje }e vložiti do 31. januarja. Ijutomer. S prihodora novega dekana, mnogočastitega gospoda M. Jurkoviča, se je pri nas marsikaj spremenilo in obrnilo na bolje. Taliti se je začel že tu in tam močni led. Kajti prisijali so žarki novega solnca, ki ogrevajo krScansko življenje v slavni ljutomerski župniji. Praznik brezmadežnega Spočetja, sam na sebi že itak slovesen dan, je bil za ljutomersko župnijo >dan, ki ga je napravil Gospod.« Že na predvečer je slo\esno pritrkavanje lepo ubranih zronov naznanjalo, da se v Ljutomtru vrsl nekaj nenavadnega. Res, imenovani praznik je pristopilo okoli 500 mladenk k skupnemu sv. obhajilu, popoldne pa se je ustanovila Marijina družba za dekleta, ki je gotovo eno nailepSih drevesc na vrtu pobcžoega življenja v Ljutomeru. S svojimi gioljivimi besedarai so vedeli g. dekan pridobiti srca vseh dobrih deklet. Kar trla so se, da bi dosegla 8e isti dan veliko srečo, postati Marijine bčerke. Vsled pomanjkanja časa so morale mnoge prej odriniti in čakajo bližnje priložnosti. Kakor hitro bo dekliska Marijina družba na dobrih nogah, pridejo mladeniči na vrsto. Tako bo dobra ljutomerska mladina pod varnim plaSčem Marijinim in trdno upamo, da bo mladi rod obranil vero očetov in bo živel vzgledno krSčansko. Saj so ravno Marijine družbe trdnjave žive vere, v katere se zastonj zaletava sovražnik s svojim strupenim orož]em, saj so ravno Marijine družbe cvetoče rože, ki kažejo vso lepoto krSčanskega življenja in dihajo vonj Marijinih čednosti. Po Mariji k Jezusu! Društvena poročlla. »Športno drnštvo Maribor« ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 30 t. m. ob 8. uri zvečer v I sobi go3tilne »Nar. doraa« po navadnem dnevnem redu Za dijaiko knbinjo v Maribora so darovali kmetje iz Hotinje in Orehove vasi dva voza krompirja; Čep, kmet pri Sv. Marjeti ob Pesnici pa eno vrečo krompirja in eno vrečo zelja. Srčna zabvala blagim prijateljem slovenskih dijakov! Ta vzgled obudi pri milosrčnih slovenskih kmetih mnogo p> snemovalcev! Vsem dobrotnikom dijaske kuhinje vesele praznike! »Katol. podporno drnštvo v Celju" bo imelo 26. t. m. t. j. na Štefanovo ob 3. uri popoldne v opatiji svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo starega in volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor. Ormož. Dne 13. decembra se je vršil v Ormožu prvi občni zbor kmetijskega druStva za ormoSki okraj pri prav obilni udeležbi premožnejsih kmetov celega ormoSkega okraja. Ta obilna udeležba znači, da se je že tudi naSe ljudstvo probudilo iz stoletne zaspanosti. Na dnevnem redu so bile sledeče zanimive točke: 1. Dr. GerSak razlsga prav-la in povdarja velevažnost tega mladtga društva. In res, to društvo je prav gotovo eno izmed najvafnejSih za ormoški okraj, kajti njegov namen je vsestranski; cb3ega pospeševanje gospodarstva v vseb strokah, posebno pa vinarstvo in sadjarstvo, govedo-, konje- in svinje-rejo, perutninstvo, čebelarstvo, razumao gnojenje in pridelovanje klaje; olajševati prodajo in nakup poljskih in drugih pridelkov ter sploh izobraževati svoje clane. V to svrho se bodo vršila redna zborovanja članov, priobčevanje lastnih izkušenj v časopisib, poučna predavanja, čitanje in izposojevanje gospodarskih in leposlovaih knjig ia časopisov, nadalje bo posredovalo pri narocilih in nakupu raznib semen, orodja, klaje, goojil, strojev in sploh vseh družinskih ia gospodarskih potrebačin, skupno zboljšanje travnikov, nakup živine za rejo, posredovanje skupne prodaje poljedelskih pridelkov itd, sploh vse kar bi zamoglo porzdigaiti gmotno stanje in duSevno izobraženje druStvenikov. 2. Strckovno predavanje inženirja gjsp. Lupša o »Umnem ravnaniu s travniki« z zanimivimi točkami kakor o spremembi suhih travnikov v dobre, potom primernega dovajanja vode ali gnojaice ter močvirnib ali kislih v sladke, s pomočjo drajnaže ati bolje « primernim podkopavanjem Sibja, kamenia itd., kjer se voda prav labko odceja, zaraetuje pa kopanje jarkov, bodi si odprtih ali pokritih, ki bi imeli služiti v odvod preobiine moče. 3 Dr. GerSak govori o potrebi razvrstitve grozdja in da je za nas pred vsem velevažno vpraSanje to: kake vrste trsja da sadimc? Sedaj so se sliSala različna mnenja, govoriii so gospodje: posojilničm načeluik in župan Masten, DogSa, nadueitelj Porekar, Vraz, Mikl i. dr. ter su se spre;eli maraikateri predlogi v zb.ljSanje naše vinoreie — Potem poroča govornik o odlikovanju Tomaža Korpar kot vzornega kovača za podkovanje konjev z nagrado 20 kron ter prečita dcslo častitko iz Mute od g. Mateja Keček. Nadalje cmenja govornik, da |e sklenila ormo^ka posojilnica v sootnin 25 letnice podeliti 12 000 kron kct pcdporo v gospodarske namene in je prepričan, da *e bo kmetijsko druStvo prav gotovo kazalo vredno take podpore. Tem zanimivim razpravatn je sledila volitev odbora. Ker pa je dr. GerSak prostovoljno odklonil vsako izvolitev, zato se mn je nadučitelj Porekar v imenu zborovalcev zahvald za dosedanje sodelovanje ter ga prosil še za nadaljno podpiraDje dru«tva, kar pa je dr. GerSak tudi obljubil. V odbor so voljeni na tri leta: Mikl Alojz in inžener Ferdo Lupša za Ormož, Dogša Jurij z& Središfie in Grabe, IvanuSa Martin za Hum, Stanič Martin za Hardeg, Janežič Anton za Brebrovnik, Masten Franc za Sv. Miklavž, Eorpar Tomaž za Cvetkovce in OsluSovce, MeSko Anton za Lahonec m Sv. Tomaž, Vraz Franc za Žarovince ia Svetinje, Peitler Anton za Jaruzalem in Veličane, Trstenjak Ivan za PuSince. — Po občnem zborovanju je odbor volil koj svoje činitelje in sicer: inženerja LupSa za načelnika, Miklna za nj^govega namestnika, Iranuša za blagajnika in Staniča za taimka. Zborovanje gospod. bral. drustva v Kozjem se je dae 13. grudna prav povoljno vrsilo. Kmalu po večernicah se je zbralo v čitalničnih prostorib dokaj zborovalcev, narodnih moz in mladeničev. Po pozdravu predsedaika je isti na kratko orisal zgodovino in boje drustva. Potem je dal besedo č. g. kapelanu kot blagajniku druStva, ki je t jasnih besedah poročal o svcjem ne sicer prijetnem delovanju. Nadalje se je jednoglasno sprejel predlog, da pristopi druStvo k »Zvezi« v Liubljani. Ob tej priliki prosimo »Poinozai odbor za Štajersko«, naj natn dopoSlje one tiskovine, ki so za vstop potrebne. (Ni treba nobenih, na dopisnici naznanite svoj pristop k »Zvezi« tajniku »Pom. odbora«, vse drugo bo sam storil. Op. urednistva.) Potem so še bili razni nasveti in voktev novega odbora, ki je izrolien tako-le: čast. g. Ivan Jančič, kaplan, Adolf Vončina, Mih. PustiSek, A MaCek. A Belak, Janez Bali, Janez PreSiček, Jtž-.f SjtoSek. Po izvolitvi odbora se je vpisalo mnogo novih udov in nato je zaključil predsednik zbofovanje. Tako jc tedsj drašivo zop»t dobilo nekaj novih mo3i. Odbor si bcde volil dne 27. decemb.a po prrean rv. cp^a-ilu iz svoje sredine pred^-ednika, podpredsedmka, tajnika itd. in oben?m brd^ t-jdi seia, kedaj in kako se bodj napra?ila tombola ter kcliko in kakSne časmke m bode drušUo narocilo. O tem vsem boderao Se že po izvolitvi in sklepu poročali. D^ tedaj pa z Bogom ter srečne in vesele božične praznike v*eua katoliskitn Slovencem daj Bog! •&ospodarske drobtinlce. Poučno potovanje o živinoreji in kmetijBtvu po Štajerskem. (Dalje.) Videli smo tam Se mnogo zanimivosti, kakor obširno govedorejo, mlekarno, sirarno itd., a to je bilo že drugod obširneje popisano. Kot vesten poročevalec ne sraem zamolčati, da stno nasli tud: tukaj g^stoljubnost, ker graj^čak nas je goutoliubno nasitil in nam nudil piti, da smo se okrep^ani zopet mogli dalje odpeljati. Ta voznia ostane gotovo vsem dolgo v spomiou. Voziii smo se tje in nazaj 8 ur po trdi kameniti cesti na dolg.h vozeh Skrbno sera tiščal jezik za zobmi, da si ga nisem odgriznil, pa uboga rebra — še daaed me bolijo. Za pot let bo držalo brez elektriziranja. Vendar pa se je dalo tudi na tej poti marsilaj zapaziti. Videls smo ob omti jako lepo m rodovitao polje. Ogooi »u tukaj prav ffiroki; sam > iito tukhj mnr go pregosto sejejo. Gosto je kakor trava ra trruDibu; dve tretpni semfna bi si bili lahko pr.hrsnilj. Pri doraovih in na polju smo videli vse polno buč, mocgo vpč kut pri nas. Maogo buč pri hiši to je vse prav in koristno; saj so buče zdrava in tečna hrana za svinje in druge živali, jbd ca pa za okusao domače bučno olje; veadar oa nain na«':ia sa,eoja buč tam ni ugajal. Tam sadijo namreč cele njive samih buč. Ker buče vse križem prerastejn, se njiva ne more okopavati in videli smo med bučami meter visoko semensko zel, katero bode težko zopet iz njive odpraviti. Buče naj bi se sadile le ob robu nj>v m za senco na kompostnih kupih. TakSna ugibanja srao imeli potoma nazaj proti Vildonu, kamor smo dospeli proti 7. uri zvečer. Hoteli smo Se isti večer v Gradec. Vlak pa )e že prihajal. Nekateri smo ga še pravočasao doSli, drugi pa so morali čez noč 3e v Vildonu ostati. Drugi dan, dne 29. okt. smo se zopet skupaj poiskali ter se z elektrif.no železnico peljali proti Puntigamu od tam pa zopet peš kurakali proti deželni blaznici Feldhof. Ni nas gaala tja radovednost videti reveže, katerim je Bog po sfoji V8emogočni previdnosti odvzel dar urna; ne, ampak nas je gnalo tja, videti tamoSnje gospodarstvo, ki je tudi vseskozi uzorno. Videh smo tam, kako reveže z lepa napeljuiejo k delu, da se z delom motijo, si umirijo razdražene živce, se njim vrača razutn ter si z delom boljšajo svoje stanje in so zavodnemu g3sp..darstyu v porao-5. Zavod ima namreč obSirno gospodarstvo. Ogledali smo si tam svinjerejo. Svioje dobijo tam predobro hrano. Slaboumni reveži namrec včasi svoje jedi samo zbrodijo, vse to potem skupaj spravijo svinjara v hrano in te vrnejo zopet brano uazaj z mesom. Zato pa tukaj svinje ležijo od same debelosti kakor da bi bile bolane. Navadno svinja hitro vstane če Cuti, da kdo blizu pride; tukaj pa se Se ne zmenijo za prisleca, ampak leno dalje spijo. So pa tudi tatn svinje, ki vagajo rto Stiri metercente. Tako se drugod ne more rediti, toraj ni uzorna, a vsekako čudna sviniere;a. (Eonec sledi.)