List 18 Tečaj LIV. « \ i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po - I f * * » ^ L '••'i • . . ' r 4 ~ * *c~ # i El -mS^L pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 1. maja 1896. « ........................... Politiški oddelek. » Đeželnozborske volitve. II. % Za nas Slovence so seveda posebno važne volitve prvi ? i * * važnosti volitev, ker smo prepričani, da bodo tudi storili. Će pa Slovenci se obilno volitev udeleže, ne obdrže sedanjih mandatov, temveč tudi še nekatere pridobe. Za liberalce pa utegnejo biti letošnje volitve osode-polne. Ne le v slovenskih, temveč tudi v nemških okrajih jim preti poraz. Nemški konservativci so se dobro organizovali in bodo pri deželnozborskih volitvah proti libella Koroškem, Štajerškem in v Trstu V prvi deželi se ralcem nastopili. Slovenci jih bodo v nekaterih okrajih bode volilo po novem volilnem redu, ako dobi potrjenje. gotovo pcdpirali, ako nimajo sami upanja zmagati. Za nas Slovence ta volilni red ni ugoden, kajti delala druge strani jih pa bodo prijemali nemški nacijonalci, ki ga je nemškoliberalna večina. Že razdelitev okrájev ni posebno v mestih pridobivajo tla, zlasti v Celovcu. Na taka j da mogla nam ugajati, ker se ni oziralo na kmetih se bodo morda kje liberalci kar brez boja umak národnostně razmere. Liberalci gledali so le na to nili in bodo podpirali le nemške nacijonalce, ki so jim da si zagotove, kolikor je mogoče mandatov. To je tudi pač uzrok,4 da so vzeli za podlago volilne pravice na drugačno obliko, nego sedanji še najbližji. Vsekako bode nov deželni zboř imel vso kmetih vso drugačno mero, kakor v mestih. Na kmetih Na Gorenjem Štajerskem bodo pa liberalci izgubili bode tudi v bodoče treba. da dotičnik plačuje gld. zadnje mandate. Ohranili se bodo v veleposestvu in direktnega davka, dočim bode v mestu tudi manj zado- trgovskih zbornicah. Dedščino za liberalci prevzamejo ščato. Na kmetih so dosedaj bili večji okraji, v katerih nemški nacijonalci, Ki pa v narodnem oziru niso nič so volili po 2 poslanca, a po novem volilnem redu so boljši od prvih. Zato bodemo Slovenci popolnoma hladno- a se pa napravili manjši volilni okraji, ki bodo volili krvno opazovali ta volilni boj. Nekatere mandate pa po jednega poslanca. Liberalci ne upajo več zmagati v utegnejo dobiti nemški konservativci. Za nas bodo posebno važne volitve na Dolenjem Štajerskem. Vlada in Nemci utegnejo napeti vse sile, da da se bode tudi ná kmetih direktno volilo. Ta določba bi izpodrinili katerega sedanjih slovenskih poslancev, da sedanjih volilnih .okrajih, zato so jih pa razcepili, da tako vsaj nekaj mandatov si rešijo. Najvažnejše je pa, bi utegnila postati osodepoW za Slovence, ako posebno bi bil voljen kdo, ki pojde v deželni zbor. Vladi in ne napno-svojih sil. Volilo se ne bode po občinab, kar Nemcem ni po volji, da Slovenci v deželni zbor ne gredo. bi bilo jedino umestno, temveč le v mestih. Mnogo vo- Take razmere se bi ne dale dolgo obraniti. Radi ali ne- Če pa zbor. bodo lilcev bode imelo po več ur poti do volitev. Le naravno radi bi naposled le mogli pogajati se s Slovenci. je, da bodo mnogi ostali radi doma. Slovenski volilci so zmaga le jeden slovenski poslanec pojde navadno bolj oddaljeni, f nego nemški, kajti baš okolice Nemci trdili, da slovenski volilci niso zadovoljni z absti- I . \ J I < F I 1 • f . mest so bolj ponemčene. To vedo tudi nemški liberalci, nenco slovenskih poslancev in dane bode dolgo, pa bodo za to so pa sklenili tako volilno določbo. Le pomislimo, volilci prisilili še druge poslance, da pojdejo v zbor. če se volitve razpišejo po zimi, da iz gorjanskih krajev tem bi bil uničen vsak vspeh abstinenčne politike ne bode nobenega k volitvi. Vsaj še včasih še volilnih Štajerskim Nemcem nikakor ni ljubo, da Slovenci z absti M . * a . I 4 f • mož mnogo ni bilo, da si volilni mož, ki prevzame od henco svet opozarjajo na krivice, ki se jim gode v de drugih mandat, vendar bolj zmatra za svojo dolžnost iti želnem zboru. Letošnje đeželnozborske volitve so posebne volit nego navaden volilec. Za to je potrebno, da slo- važnosti. Pri njih se bode za več let odločila slovenska venski vodje na Koroškem za časa narod poučujejo o politika. Zato pa morajo Slovenci na vso moč delati, da — 1 J»' '1 Jri. Gl 1 • - "ť" J ■ »'tft • „ ' " J ÍJt- ^NrïMPPfeSÉHBP'-^ - -1 4 - i * ■i ři ® î^^^HS^Is^^^l^^^^^v J r »1» íaž^x 1 » IBbt t V' y * i < ^ Wft. » i i . S ». i. ■ * raff W'm v^ ^ ' - * ^viSán' ' i — • * __ tt. » se Nenocem ne posreči spraviti kako slovensko kukavico •-#1 f* ® » * ^r É . * n" rmM r t i' a' 1 ffl * 1 v zbor. ■ Pri sedanjih razmerah Slovenci nimajo 1 nobenega povoda hoditi v Gradec, kajti na njih želje se ondu prav nič ne ozira, bodi si že v narodnem, bodi si že v gospo- darskem oziru. V odločilnih trenotkih prihite še konser- vativni Nemci liberalnim in nemškonarodnim na pomoč. £ l • * - t i , r » ' " ■ '"■••« fjí ■ v t u Zato naj se volilci ne dajo premamiti s tem, če jih bodo nasprotniki s tem odgovarjali, naj ne volijo sedanjih poslancev, ker s svojo abstinenčno politiko jim škodujejo. Če bi v zbor šli, bi lahko kaj dosegli. To je le pešek v oči. Nemška večina Slovencem ničesa ne dovoli. Pri volitvah v Trstu se bode pa pokazalo, kakšno stališče zavzema Badenijeva vlada nasproti iredenti. Pokazati se mora, če ima grof Badeni dovolj odločnosti, da bi v Trstu varoval avstrijstvo. Sedanja večina v deželnem zboru ni le Slovencem, temveč tudi Avstriji sovražna. Tega tudi skrivala ni. Namestnik Rinaldini že deluje na to, da se sedanja večina ohrani. Vprašanje je, če bodo gospodje na Dunaju še tako slepi, da bi se mu dali prepričati, da so progresovci najboljši Avstrijci. Velicih nad mi Slovenci ne stavimo v sedanjo vlado, kajti ko bi hotela kaj odločnega storiti, bi gotovo že bila odstranila viteza Rinaldinija in na njegovo mesto poklicala koga druzega. Badeni je odločen samo proti protisemitom na Dunaju, a proti Italijanom pa ne pokaže nobene odločnosti. Slovenci bodemo imeli letos hud boj v tržaški okolici. % Italijani se pripravljajo že dalje časa, da pridobe zase okolico, da v tržaškem deželnem oziroma mestnem za-stopu ne bodo slovenski zastopniki več pričali, da Trst še ni povse italijansk. Borba bode huda. Italijani uteg-nejo še doseči kak vspeh, ker italijanstvo v okolici napreduje. Posebno je pa se bati, če bi pred volitvami bil imenovan kak Itali jan za škofa, da bi potem svetna in duhovska oblast v zvezi z iredento delovali proti Slovencem. Politični pregled. Državni zbor bode zborovai baje do 4. junija. Rešil bode še v poniladanskem zasedanju volilno reformo, davčno reformo, eksekucijski red, borzni davek, domovinski zakon, revizijo zemljiškodavčnega katastra in nekaj manjših predlog. Nam se ne zdi prav verojetno, da bi vse to državni zbor řešil v tem kratkem času, posebno ker se bodo pri davčni reformi morda pojavile nekatere težave, ki so v zvezi z vo-lilno reformo. Pa tudi zakon o uradniških pokojninah utegne še jedenkrát letošnjo pomlad priti v zbornico poslancev. Vlada bode v gospodski zbornici zahtevala, da se pokoj nine vdov višjih uradnikov določijo po prvotni vladni predlogi Ce zbornica ['obnovi vladno predlogo v tem oziru, pride stvar zopet pred zbornico poslancev. Radovedni smo, če ostane zbornica pri svojem sklepu, ali se bode pa udala vladni želji. Volilna reforma. — Sedaj se v državnem zboru laz-pravlja o volilni reformi. Iz mej slovenskih poslancev so govorili dosedaj dr. Gregorec, Klun in Pfeifer. Prvi govornik je dokazal, da se z novo volilno reformo zgodi Slovencem nova krivica. Klun je zagovarjal svoj predlog, naj se Kranjski dovolita v novi kuriji dva mandata, kateri predlog. se je pa odklonil. Omeniti je, da so pri glasovanju za ta predlog kaj čudno se ravnali Poljaki. Obsedeli so, ko so Slovenci in nekateri drugi poslanci vstali. Ko so pa viděli, da je velika večina proti predlogu, so pa vstali, češ, le glasujmo za predlog, vsaj tako ne bode vsprejet. Poslanec Pfeifer se je pa izrekel proti obČni in jednaki volilni pravici. Za predlog Mladočehov, da se vpelje obcna volilna pravica, je glasoval izmej slovenskih poslancev jedino gosp. Koblar; gospodje Klun. Pfeifer, Višnikar in Robič so pa glasovali proti. Gospodje Ferjancic, Povše, Vošnjak dr. Gregorec in primorski slovenski poslanci niso bili pri seji I ! i 1 f Grofa Hohenwarta politike ni lahko razumeti. Sedaj ko so obravnave o volilni reformi, ga ni v zbornico, ker z volilno reformo ni zadovoljen, ugovarjati pa noče, ker bi se sicer zaměřil v višjih krogih. Mi smo pregledali predloge, ki jih je stavil grof Hohenwart o slojem času glede volilne reforme in jeden se bistveno strinja z Badenijevim naČrtom. Grof Hohenwart je predlagal naj se jeden del poslancev voli po občni volilni pravici, drugi pa na sedanji način. Prav kakor grof Badenii. Samo glede števila mandatov se nekoliko grofa Hohenwarta predlog loči od Badenijevega. Take pre-membe bi pa grof Hohenwart pri podrobni debati lahko predlagal Nam se pa dozdeva, da je Hoheawartu vsaka volilna reforma zoprna, in je s svojimi predlogi le skusal stvar zmesti. Imenovanje novega notaria v Mariboru. — Mariborski mestni zbor je sklenil protest proti temu, da se je imenoval Slovenec dr. Firbas za notarja v Mariboru. S tem se ie neki přiložil hul udarec nemškemu značaju maribor-skega mesta. V resnici se pa Nemci le boje, da bode novi notar délai slovenske listine, ki se bodo morale slovenski vknjiževati. Dosedaj so v Mariboru zemljiške knjige še skoro samo nemške. Da se je pa Slovenec imenoval za notarja, je pravično, kajti, dve tretjini prebivalstva mariborskih sodnih okrájev ste slovenski. Notar mora znati slovenski v beaedi in pisavi. Nemci se pa na to sklicujejo, da se je prikrajšala njih narodna posest, ker je dosedaj bil Nemec za notarja. Po tej teoriji bi v bodoči Avstriji vsi ministerski predsedniki morali biti Poljaki, ker je grof Badeni Poljak. Porotno sodišče v Gorici. — V poslanski seji dne 22 aprila so dr. GregorciČ in tovariši stavili do pravosodnega ministra nastopno interpelacijo : V interpelaciji, izročeni dne 12. marca t. 1. smo se pritoževali proti sestavi porotniških imenikov pri okrožnem sodišču v Gorici, kateri ne odgovarjajo ne zákonu, ne namenu. V tej interpelaciji smo se pozivali na interpelacije z dne 9. decembra 1893 , 10. dec. 1894. in 11. nov. 1895 , v katerih smo se istotako in navaiajoči podrobnosti, pritoževali radi protizakonitega postopanja pri sestavi teh imenikov. Njegova Vzvišenost gospod pravosodni minister je v svojem govoru dne 20. marca t. 1. potrdil, da pri porotnein sodišču goriškem vladajo enake ali podobne nepravilnosti, kakor pri. poroti' v Rovinju. Isti je vrhu tega rekel: „ Ni'mučnejšega, rekel bi, skoro dolgočasnejšega prizora od porotne obravnave, .pri kateri je treba tolmača. Vrhu tega imajo take ; obravnave to posebnost, da tolmaëi, z redkimi iz-jemami, ne poslujejo dobro. Temu se pridružuje okolnost, da se zgublja glavna korist porote, namreč neposrednost utisov izpovedb prie in obtoženca na porotnike, ob kratkem, zgublja se ustnost skoro popolnoma." V prvo imenovani interpelaciji stavjli smo , z ozirom na pororniški imenik, ki obstoj a za letos, na Nj. Prevzvišenost vprašanje, kaj hoče ukreniti, da za le-tošnja porotna zasedanja nerednost odstrani Mislili smo si, da Nj. Prezvišenost kaj ukrene, kar se sploh za letos pri tem stvarneÉa položaju da ukreniti, namreč, da ukaže, naj državno pravništvo pri sestavi porodniôke klopi na to delà, da pridejo na njo le porotniki, ki so obeh jezikov zmožni, tako, da bi se mogle obravnave s slovenskimi obtoženci vršiti v slovenskem jeziku. Temu nasproti nam pa dohajajo brzojavna poročila, da predsednik okrožnega sodišča Sbisà obravnavanje proti slovenskim obtožencem z zgolj slovenskimi pričami v slovenskem 173 jeziku naravnost prepoveduje, porotnike samo v italijanskem je- bila đosedaj popolnoma brez vspeha vsa prizadevanja ziku zaprieeza in zagovorniku dr. Staniču slovensko govoriti odločno prepoveduje. ozirom na to stavijo podpisani na Njega Vzvišenost gospoda ministra pravosodja vprašanje: ali misli nemudoma kaj ukreniti, da se zapreČi pri porotnem so- dišču v Gorici to sramotno prostopanje, prebivalstvo in vse poštene ljudi? razburja slovensko Francija. Boj mej ministerstvom in senatom je državi zvestega prebivalstva in njega neutrudnih za-stopnikov. To prebivalstvo ne more dobiti ni loške ni-vipavske železnice, da si je bilo dokazano že ne-številno, krati, da bi bili obe ti železnici velike važ- A . • ^ * * » ^ r P ^ - — « t w nosti v trgovinskem pogledu iu za povzdigo pokrajine ; vipavsko železnico zahteva pa še posebno vojna uprava končal z odstopom ministerstva. Senat si je pač stavil na-logo, da mora pasti ministerstvo Ministerstvo je zahtevalo po-trebnega kredita za Madagaskar, katerega pa senat ni nikakor hotel dovoliti. Senat je pač s tem lastne koristi postavil nad sicer v letošnjem zasedanju deželnega zbora kranj- iz strategiških razlogov. Kar se dostaje loške železnice, vsprejela se je državne. Hotel je na vsak način spraviti sedanjo vlado še pred občinskimi volitvami s pozoriščaí m-posrećilo se mu je. Senat je dobro vedel, da če ta vlada vodi občinske volitve, bodo te izpale za vlado ugodno, ne pa tako za senatorje. Te volijo skega skoro soglasno resulucija, s koj o se pozivlje vlada, naj čim preje zgradi to železnico, vprašanje pa je pri poznaném bili poslednji v vladnih rokah, bi odločilnih činitelje v v Trstu da-li bodo imela ista kaj. vspeha, Predlog slovenskih pobil več voljen. Za to ta slancev^ stavljen v seji dne 10. februvarja goriškega deželnega zbora, da je pozvati vlado, naj lokalno želez-nico Gorica-Ajdovščina vsprejme med one železnice kojih gradnjo je dogotoviti še v teku leta, da predlog krmilo ta ali ona vlada, obdržala se ne bo dolgo. Razmere v pa se . je izročil peticijskemu odseku z nalogom, naj Franciji so pač tako tfžavne. da je prava umetnost zdržati se v ta predlog vsprejemi tudi furlanski tramvaj Čer- občinski zastopi in če marsikateri sedanji senator ne napor od strani senata. Republičanski predsednik Faure » najraje sedaj sestavil koalicijsko ministerstvo. Naroeil je že * « A . . C - " * * par diživnikom, da naj to store. V koliko se bo to kateremu posrečilo, se sedaj še ne ve. Le eno je gotovo, naj pride na dlje časa kaki vladi na krmilu. Nasprotstva mej posamnimi strankami so pač prenapeta. vinjan- Španija. Pri zadnjih volitvah v poslansko zbornico so se vršile v posamnih krajih .velike sleparije. Vladna stranka hoteča pridobiti si zmago, je postopala jako samovoljno. V Madridu, kjer se je bala, da podleze, je dovolila svojim pri-stašem, da so po dvakrat volili Pokazalo se je pa pri tem, , katerega gradnje naj bi se zagotovila zajedno z lokalno železnico Gorica - Ajdoščina, to je z vipavsko železnico. Slovenski členi peticijskega odseka, v kojem so imeli oni večino, menili so, da je ta za- * * da je bilo oddanih več glasov, nego je volicev. (jospoda pač hteva neopravičena za sedaj z ozirom na dějstvo, da je Furlanija še neprevidno uprizorila sleparijo Po nekaterih krajih volitev niti ni bila, temveč so vladni komisarji kar imenovali poslance. pred tremi leti dobila lokalno že-leznicoTržič-Červinjan; isti slovenski členi peticijskega odseka so se čutili primorane, da vržejo svoj lastni To je svobodna volitev kaj ne. Republičanska nasprotna stranka predlog samo, da ne bi dajali potuhe zahtevi po fur-proti tem krivicam močno protestuje. Nameràva se sklicati lanskem tramvaju, čegar gradnja bi značila za sedaj nasproti slovenskemu delu dežele. S tram- veliki tabor, na katerem naj bi se narodu pojasnila samovolj- krivico nost vlade. Tega se utegDe vlada zbati in ovrže nekatere volitve, da malo pomiri duhove. V Španiji je pač vse napeto. vajem Gorica-Oglej, ki bi bil neizogibno pasiven, slede Nevolja proti sedanjemu vladnemu sistemu Rppubličani imajo vedno več vpliva. vedno večja. sicer le temu namenu, da približajo Primorsko, in po- sebno Gorico, še bolj državni meji istotako, kakor se je le iz narodno-politiških nazorov zahtevala želez- ^W i r. . ^ • * B — • » —- ■ ^r _ tiá^á^tň^i^Jt^^^ nica Tržič-Červinjan z zvezo z italijansko železnico Ôbrtnija. ar v S.. Giorgio di Nogaro. " I * 'Y» » r" - » 1 i • ■ . . ^ l ■ Leta 1886. je deželni zbor goriški pozval vlado, k " . / Vipavska železnica. naj z vso odločnostjo povspešuje gradnjo tramvaj-skega omrežja med Furlansko in Gorico z najdalje- Vsaka država gleda na to, da po kolikor mogoče vanjem v vipavsko dolino. Velike nade so se stavile V . V. najkrajši, najpraktičneji in za pribivalstvo v zgradnjo te železnice, pri čemer se je predpolagalo poti zveže svojo mejo z notranjimi deželami in sre- v obče, da bode furlansko omrežje pasivno, vipavsko diščem države. Tudi Avstrija se klanja temu načelu pa aktivno. Tedaj se ni našel in tudi danes ga ni in zida ob vsej svoji meji tudi takih železnic, koje najti podjetnika, ki bi hotel zidati furlansko omrežje moramo že v naprej smatrati pasivními. Le s Pri- brez velike državne subvencije, dočim se je že na- morsko, ki je med najvažnejimi in najplodnejemi ob- slednje leto ustanovil konsorcij, ki je prosil koncesije mejnimi pokrajinami, delà se trdovratno izjema, da za gradnjo vipavskega tramvaja, ne da bi bil zahteval oni življi, ki škilé preko meje, očitno izražajo svoje od vlade kake podpore. menenje, da avstrijski vladi ni nič ležeče na Primorski Na obče strmenje pa je obljubila vlada podporo in da odstopi to pokrajino prej ali slej kraljestvu ita- 1,150.000 gld. za pasivni furlanski tramvaj, dočim je lijanskemu. Koliko napore delà slovanski živelj v tej zavrnila prošnjo za gradnjo vipavskega omrežja, pokrajini, živelj, ki sestavlja dve tretjini vsega rekši, da bi bilo tam graditi železnico z normalnim prebivalstva in ki zastopa štiri petine produktivnih tirom. tal —, da bi dobil primerno železniško zvezo z no- Ko se je v letu 1891. doznalo o sklepu trgovin- tranjimi deželami in se središčem države! Žal, da so skega ministerstva, da hoče graditi progo Tržič-Čer- 174 vinjan, tolmačijo se je ta sklep sploh tako, da je to predlogih, kakor tudi s tem, -da je dež. zbor goriški železnico smatrati le delom one proge, ki naj bi vo- dovolil 100.000 gld. k stroškom gradnje: ne treba torej dila iz Logatca ali Postojine na Krajnskem v Gorico druzih dokazov v to. Ne smemo in ne moremo molčé in Červijan, in da more dežela na vspehe v želez- prezreti okolnosti, da je vlada prepričila zgradnjo niškem pogledu v smêri od Vstoka na Zapad raču- tramvaja Gorica Ajdovščina, da je preprečila zgradnjo nati le tedaj, ako se zgradi vsa ta črta. Ta misel se manj drage lokalne železnice z ozkim tirom po istej izraža dokaj jasno v poročilih železniškega odseka v črti, da je zahtevala normalni tir in se sedaj plaši stenografiškem zapisniku deželnega zbora goriškega razmerno malih stroškov. dočim se ne plaši nobenih od leta 1891/92 in v razpravah deželnega zbora od žrtev za manji furlanski del dežele. Furlanom je vlada leta 1892/93. z 1 V« milijonom zgradila pasivno železnico nama tem zmislu je deželni zbor goriški v seji 12. kanje tržiške ravani je dovolila nad jeden milijo za aprila 1892. dovolil podpore iz deželnih sredstev za- gradnjo tramvaja je obljubilo nad jeden milijon. Ubogo jedno za gradnjo želenice Tržič-Červinjan in za grad- slovensko prebivalstvo Primorske, ki sestavlja dve njo lokalne železnice Gorica-Ajdovščina (del proge ki tretjini skupnega prebivalstva in ki plačuje krvni dovščina-Postojina ali Logatec pada v obsežje Kranjske), davek, bi tudi rado přejelo enkrat kak dokaz o do Deželni odbor goriški je dal napraviti náčrte in pro- brohotnosti in naklonjenosti vlade. Državi zvesto slo račune za progo Gorica-Ajdovščina, čemur je letu vensko prebivalstvo pričakuje od vlade dokaza, da 1893. sledilo komisijonalno pregledovanje črte. Ne ne- ono na Goriškem ni določeno v politiško in gospo-dostaje torej druzega, nego zagotovljenje se strani darsko pogubo, in tak dokaz bi bil zagotovljenje vi-države, da se pripravi tej tollvažni obmejni pokrajini pavske železnice Gorica-Ajdovščina v tem zasedanju. zveza z, notranjostjo države in da se s tem pride v okom nairvščajočemu božanju teh krajev. V vi * fyski dolini je že sedaj zaloga sadja v Avstriji ! Istt prideljuje nadalje mnogo izbornega vina in zgodnjega sočivja, koji pridelki se izvažajo na vse strani. Po „Reichsposti » Obrtnij ske raznoterosti. Divji kostanj se rabi zelo pri izdelavi lesnih mozajikov, ker se da lepo razrezati. Tudi knjigoveži rabijo tanke deičice dolini £3 še raznih drugih pridelkov, indu- iz divjega koštanja, ker imajo nekak svilen svit in se mo-strijskih podjetij, ki pa ne vspevajo vsled pomanjkanja rejo primerjati s satinskim lesom. Posebno je pa zaradi svoje cenih obče valnih sredstev, ozirom se ne morejo izvesti. Tudi razsežnim -erariškim trnovskim gozdom, gozdnim kompleksom grofa Lanthierija in velikemu lepe barve fine teksture, primeme trdosti in ker se malo delà Kar se tiče finosti namoči, primeren les za rezlarska . in jednakosti, more se primerjati brezovemu lesu, vendar je mnogo mečji. Samo nekoliko trji, kakor lipovina Les delu Windischgraetzovih 'gozdov v Hrušici, kakor ne divjega koštanja se svež, razr^že na plate, da ne dobi ne- manje občinskim gozdom na Nanosu z njih velikim znatne barve Hrošci ga ne razjedajo Rabiti se pa sme le suh do- oddajanjem lesa za trgovino, kurjavo in zidanja, nesla bi viparska železnica novih prilik za razprodajo, železnici sami pa velikih dobičkov. Ako bi ta plodna Nove vrste strehe. Naredi se streha je malo nagnena. Deske se prevlečejo prav na tenko z ilovico, da se zadelajo vse razpoke. Na ta omet se pa dene prava strešna masa se naredi iz šote, kotrana in kakega lepila jeden in od Boga blagoslovljena dolina, imela svojo železnico, meter na debelo. Ta masa se z gorkimi lopatami pogladi povspela bi se hitro na nenadejano stopinjo razvoja v prid državi in nje lojalnemu prebivalstvu. Občine vipavske doline in nje zastopniki so vedno Tako dobimo trdno streho ne poka, kakor streha iz le- penk Stare strehe iz lepenk se tu íi lahko popravijo, če se z omenjeno snovjo prevlečejo ~ + A 0 T^Hr ^k uvidevali potrebo železnice in že leta in leta doka- zujejo to vladi s peticijami in prošnjami, oziroma in- KrïietiistVO. l______ * ■ • •____• _________? v . _ 1 _ •___• * ■ m J terpelacijami. in prepričevalnimi govori v parlamentu in v deželnem zboru, ter se ne plašijo ne truda ne stroškov, da bi prepričali vlado o koristnosti te proge. Bivši trgovinski minister grof Wurmbrand je, v od- Ose in grozdje. Občna sodba je, da so ose škodljive grozdju. Mnogi govoru na neko interpelacijo v poslanski zbornici dne vrtnarji zmatrajo ose za najškodljivejše živali. Grozdje junija 1894., sam pripoznal koristnost te železnice jn sadje obgrizejo in so pri tem še tako prebrisane ali ter je obljubil, da skoro odloči o tem náčrtu. Zastop- pa tako hudobne, da se lotijo le najboljšega sadja. Pazni niki vlade so obetali opetovano, da vsprejmejo želez- opazovalci so pa že prišli do drugačnega prepričanja. nico Gorica-Ajdovščina v vrsto onih lokalnih železnic, Ose se ne lotijo nobenega celega sadu, temveč samo kojih gradnjo bode zagotoviti čim preje, ne da bi bili tistih, katere so že načeli tiči, polži ali pa mrčesi, ali uresničili svoje obljube. katero je napokalo od vročine ali dežja. Koristnost in potreba železnice po vipavski dolini je zadostno dokazano po razpravah v deželnem trto. Le opazuj ose ali pa čebele, ki pridejo na vinsko Hitro bodo preiskale vse grozde, če je kateri kaj zboru goriškem, po mnogih ulogah deželnega odbora, napačen ali obgrizen. Če čebele ali ose kak grozd po-po različnih peticijah, interpelacijah in resolucijskih sebno obirajo, ga preišči. Gotovo ima kaj poškodovanih » 175 ali gnilih jagod, katere odstrani, da se gniloba ne bode povspela se je v kupčiji ob jednem tudi reka Ohio Do razširjala. Iz povedanega je vidno, da ose niso škodljive leta 1778. tudi ta reka ni posebno posredovala kupčije i fciv&li infda ni opravičeno jih preganjati. Celo koristne toda pozneje je nastala redna kupčija v zvezi s spodnjim 30 v tem oziru," da nam pokažejo sadje, da'ga'odpravimo. » kje je poškodovano delom Misisipijevim. Mesto Pitsburg je postalo glasovito kupčijsko mesto. Leta 1811. iztesali so tu parnik, kateri Treba je pa*"preganjati druge sovražnike Vinogradov, je taisto leto prvič potoval in sicer proti jugu. Parnik :o nekatere ptiče polže Izmej ptičev so najbolj „Orleans" (tako se je namreč poslednji imenoval) je dospel škodljivi za vinograde kosi, ki z nenavadno hitrostjo obi- do mesta Orleans 10. januvarja 1. 1812. V teku prihod-rajo grozdne jagode. Polži pa vse oblazijo in obgrizejo.: njih deset let so iztesali v Pitsburgu nič manj kakor Nobenega sredstva pa ni, da bi se moglo grozdje popol- 30 parnikov, ki so skupno tehtali 5689 ton. Prvi parnik loma zavarovati proti tem sovražnikom. ki so ga delali v Louisville bil dokončan 1815 in i posamičnih brajdah se je skušalo grozdje oviti je dobil ime „Kentucky". L. 1818. naredili so v Cinci-konjsko žimo ali papirjem, ali vsled tega grozdje slabo nati štiri parnike, v Luisville štiri, v Pitsburgu pet in v lozori ker solnčna gorkota ne pr.de do njega. Rabijo Wheelingu jednega Od 1820. do časa, ko je nastala je tudi cunje kot strašilo za odganjanje ptičev. Ptiči se meščanska vojska, se je kupčija s pomočjo ladij močno norda malo boje, ali polži pa za takimi cunjami najdejo razvila. Na vrhunec svojega blagostanja pa je dospěla od s e prav ugodno zavetje. 1840. do 1859 Tedaj bila dežela že precej ob Za večje vinograde pa seveda take pripravne niti ljudena, železnice pa niso imele še tedaj taiste vrednosti » íiso porabljive. Ne pomaga nič druzega, da se polži in katero imajo sedaj škodljivi tiči po možnosti pokončajo. Posebno francoski Trgovcu Lac ledu je mesto St. Louis jako dopadlo rinogradniki so se že davno prepričali, da je treba te ker se mu je zdelo ugodno za kupčijo s kožami. Zatega-sovražnike Vinogradov na vso moč preganjati. Polže več- delj se je pozneje naselil v tem mestu. Statistika v teku [raspolovimo, ako po vrsti mej grede, ali v vinogradu šestnajst let pred 1. 1805. poroča, da je vredn nej trte položimo zvitke slame. Po ncči gredo polži v katere so tu nabirali, znašala vsako leto do tri r\ kož tisoč 9 :vezke slame, ter jih potem oberemo in pokončamo. Po* sedemsto in petdeset dolarjev. Mesto St. Louis štelo ebno moramo varovati pred polži grozdje, katero mi- tedaj okoli 1500 duš. Polovica prebivalstvu pečala se je ilimo celo prodati. Če polži jagode obgrizejo, ni več med letom z lovom na živali, od katerih so pričakovali çrozd za prodaj. kože. L. 1810. štelo je mesto 1600 duš, 1. 1830/5852 Seveda bolj previđen je treba biti pri preganjanju 1840. 16 469. Prvi parnik „Antilope u na svojem ičev. Tukaj treba vselej dobro pomisliti, če dotični preiskovanju reke Misisipija připlaval v to mesto 1. 1817. >tič napravi več koristi ali več škode Kmetijske raznoterosti. Pridelava peščene lucerne se pripot Leta 1845. zbralo se je osem meščanov, da poročajo o kupčijskem stanji mesta St. Louis. Med drugim ome- njajo, za kraj da se je ustavilo 1. 1845. v st. louiški luki 2050 parnikov, s skupno težo 358.045 ton in 3640 čolnov. Iz med teh parnikov prišlo je 250 iz New Orleansa, oder modra lucerna speva, za lahko bolj pesčeno zemljo. 406 iz raznih postaj ob rekah Ohio in Tenesi, 298 iz > elčena lucerna ne raste tako hitro, kakor modra in se za- p0Staj Illinoisovih, 643 orej nekaj manjkrat kosi Kot krma mani sočna, torej ni za postaj Misisipijevih » ladij e poklado. Listje te lucerne je manjše, stéblo tenko eleno avadno* gostejše. Suha je boljša nego modra lucerna, e mora koncem aprila ali v začetku maja a jed Sejati hektar se poseje 30 do 40 kilogramov semena Seme navadno ražj kot seme modre lucerne zato večkrat pomesana z umeno detelj zato dobro dati seme pieiskati kaksnemu metijskemu preskuševališču ječmen Sej se navadno mej oves, proso bivali Za rejo so najboljši presički, ki se store pomladi. Take ajlepse in najmočneje izrasto \ U 3 Poučni in zabavni del. •a Zgodovina vožnje po Misisipiju. „Altonske preme", tako tudi 740 iz postaj ob Misouriju in 204 u druzih reških postaj. Prvi parnik » ki do přeplaval gornji del Misisipija trdnjave Fort-Snelling se je imenoval » maja Virginija .1813. Ta Od přišel do Fort-Snellinga začetkom 1823. do 1844. vozila sta tako daleč samo dva ali večjem trije parniki, ki so plavali po gornjem Misisipiju prinašali so živež indijanskim kupčevalcem in vojakom da » » so stanovali v Fort-Snellingu. tega se razvidi > so bili parniki velike koristi, kajti čolni so potřebovali navadno 60 dnij od St. Louisa do Fort-Snellinga. 1844. se je dežela v prebivalstvu zdatno pomno- Prvi je bil „Otte", kateri žila, tako, da so ustanovili redno vožnjo s parniki parnik ki se rabil v ta namen je vozil med St. Louisom in St. Paulom. L. 1851. vozili Neka knjiga, ki je nedavno izšla v Zjedinjenih dr- so že tuji parniki proti Minnesoti, prihodnje leto avah, podaja med drugim nekaj precej zanimivih atkov o vožnji po Misisipiju. Takole približno govori po- vožnjo se je pričalo pri New Orleansu predno neki drug parnik že redno vozil. L. 1853. je bila kupčija že tako močno razvita, da so rabili poprečno jeden parnik na dan. » Am. Slov. e kupčija popolnoma razvila ob srednjem delu reke > 196 f Monsignor Luka Jeran. Minolo soboto ob Ave Mariji je pobrala smrt največjega dobrotnika slovenske učeče se mladine gosp. monsignora Luko Jerana, stolnega kanonika in dolgoletnega urednika „Zgodnje Danice". Pokojnik se je rodil dne 16. oktobra 1818. leta v Javorjah na Gorenjskem. Obiskoval je sH Ondu se je poleg hrvaškega jezika učil tudi madjarskega. L. 1840. je přišel v Ljubljano in vstopil v šesto škofjeloško šolo, potem pa šel v Karlovec na gimnazijo, kjer je ostal od 1. 1834. do 1. 1839. šolo. Na liceju 1. 1841. in 1842. se je posebno bavil s slovenštino, učil se pa tudi drugih slovanskih jezikov. Učitelj mu je bil Metelko. L. 1843. je vstopil v semenišče, kjer se je bavil posebno z ori jentalskimi jeziki. duhovnika je bil posvećen 1. 1845. Novo maso je obhajal v Poljanah in pričujoč bil 1847. je pa přišel 1851. pa k sv. Petru v Ljubljano. L. 1853. je šel kot misijonar v Afriko, pri njej tudi dr. Janez Bleiweis. Naslednje leto je ostal Jeran še v semenišči za kapelana v Horjul kjer pa je tako nevarno obolel, da se je moral vrniti v domovino. Přišel je za kapelana v Trnovo, a želja, delati kot misijonar, ga ni zapustila. Šel drugič v Afriko, a obolel je zopet in se moral vrniti na svoje prejšnje mesto, na katerem je ostal do 1. 1869. Tedaj bil imenovan papeževim komornikom in monsignorom ter se je preselil v stolno cerkev, kjer je vestno, vztrajno in s sveto vnemo izvrševal dolžnosti svojega pokliča. L. 1882. je postal kanonik. Vsakdo v Ljubljani ga znal in gotovo tudi čislal. Preveč po- bilo naštevati razne zasluge pokojnikove. Mnogo zaslug si je pridobil za slovensko književnost posebno ob njenem začetku. Ko so bile začele izhajati „Novice", je pokojnik jim pridno dopisoval. Lahko rečemo, da je dr. Bleiweis imel v Luki Jeranu jednega najmarljivejših svojih sotrud-nikov. Sodeloval je pri Pogačarjevem „Slovenskem cerkvenem časopisu" in pozneje pri „Zgodnji Danici", katero jo uredoval od 1856. leta do svoje smrti. Spisal je v polstoletju nebrojno književnih, političnih in bogoslovnih člankov, ter tudi več cerkvenih, domoljubnih in polemičnih pesnij. Njegovi spisi so se odlikovali po jedrnati pisavi in naravni sintaksi, v katerem oziru bi se od Luke Jerana lahko mnogo učili mlajši pisatelji. Za svojega bivanja v Karlovcu se je pokojnik bil navzel ilirizma, katerega je prinesel na Slo vensko in kateri se je pri njem razširil v pravo slovenstvo. Prešinjalo ga je ves čas pra\o domoljubje. Prištevati ga moramo k najučenejšim Slovencem, če tudi svojega znanja ni povsod kazal. Ne le v bo-goslovju, temveč tudi v posvetnih vedah je bil dobro podkován. Posebno mu pa v orijentalskih je-zikih ni zlepa kdo kos. Arabščino, hebrejščino in kajdeščino je gladko govoril. Največjih zaslug si je pa pridobil pokojnik kot podpornik šolske mladine. Na stotine in sto- tine slovenskih dijakov je ž njegovo pomočjo dovršilo svoje nauke. Večkrat se mu je očitalo, da bil celo preradodaren, da je podpíral celo take, o katerih se je vedelo, da bodo propali. Jeran je pa ' " "" _ .......Iz tega je vidno, da pokojnik ni připadal mej tište, ki mislijo, da je znanje koristno le za nekatere sta- navadno odgovarjal na take ugovore, nekaj se v šoli le nauče, kar bode jim koristilo v življenju. nove î vedel da je dobro, če se razširi v vse ljudske sloje. Jeran pri dobrodelnem delovanju ni iskal slave, temveč je vse dělal iz pristne kršćanske ljubezni. Kako neutrudljivo je za dijake nabiral mej stanovskimi brati in drugimi prijatelji. Vsakega je opomnil, da naj se kaj spomni njegove ja&ke mize. To je pač bilo treba, kajti po 300 gld. na mesec, po kolikor je on plačeval za dijake î ni bilo precej nabranih. To Jeranovo delovanje je veliko večjega pomena za naš narod » kakor _ — - . • . 1 « • W < ï w W » ' é * J| si kdo na prvi hip mislil. Naš narodni napredek je mogoč jedino, ker smo dobili dovolj domaćega razumništva. Tega pa gotovo ne imeli toliko, da ni gosp. Jeran toliko neutrudno podpiral dijakov. Marsikdo bi ne bil mogel dovršiti svojih študij. Slovenski dijaki navadno niso od premožnih rodbin. V vseh stanovih raz- umništva delujejo možje, ki se imajo zahvaliti podpori Jeranovi za to, kar so. Ko bi Luka Jeran ne bil tako marljivo deloval, manjkalo bi domaćih uradnikov in brez njih je slovensko uradovanje ne-mogoče. Zato pa lahko rečemo, da je gosp. Jeran več storil za našo narodno stvar, kakor kateri svojim delovanjem koli si deřelni ali državni poslanec, naj bode njegovo delovanje šetako znano. gotovo znatno povzdignil napredek našega naroda, če tudi nobena kronika ne našteva podrobno njegovih zaslug. Seveda nikdo tudi vedeti ne more, koliko je pokojnik posredno koristi! tudi našemu Če kdo zaslužil, da se uu kdaj po slovstvu. Marsikak pisatelj se je izobrazil ž njegovo podporo, stavi spomenik, je gotovo Luka Jeran. Slovenci bodo Jerana gotovo ohranili v hvaležnem spominu. Rodoljubi se pa pokojnika najbolje spominjajo, ako ga posnemajo v njegovih delih in podpirajo učečo se slovensko mladino. ^«A ti M # % >r Pouční in zabavni drobiž. I i i Književnost. Prof. Hostnik nam piše Rusije, da se te dni začne tiskati njegov „ Rusko-slo venski slovar" se „Slovuico ruskega jezika za Slovence." Ravno tako sestavlja on „S lo ven s ko-ruski slovar" in „Slovnico slovenskega jezika za Ruse" (po ruski) Prvo delo da bode obsegalo okolo 30 tiskanih pol srednje osmerke. 0 ceni in kje se bode dobival prvi rusko-slovenski slovar, s katerim bode slovnica seštavljala eno knjigo, bode objavljeno o svojem času. Poziv. V Cehih, kjer e doma vsestransko zanimanje za vse narodne stvari, priobčuje se leto za letom povodom ve-likonočnih praznikov poziv, da se nabirajo pisanice ali slikani piruhi, promet převážen za vsakega etnografa, proučevatelja pristno narodne úmrtnosti. V nas Slovencih izgublja se ta šega od leta do leta, trdi se celo da je popolnoma že zginila, iz- v vzemši Belo Kranjino. Ker pa mislimo, da vendar še kje sli-kajo priproste naše umetnice velikonočna jajca, obraćamo se do vsega razumništva, prihaja z narodom v dotiko in se zanima za naše starožitnosti, da blagovoli priposlati n. pr. u-redništvu našemu. Zbrani materijal izrociti hočemo v porabo slovanskim proučevateljem naše ornamentike potem pa spraviti v kakem domačem zavodu Najbolje je, če se ono, kar se je nabralo, vloži v lesen zabojč^k med bombaž in pilovino ali žaganje. Na vsako pisanko treba prilepiti listek s številko Te številke pojasnjevala naj bode pola, na kateri naj se nam blagovoli odgovoriti na naslednja vprašanja : 1.) Kako se pravi v Vašem kraji piruhom? 2 ) Kdo, možje ali žene, mladi ali stari, in s čim rišejo in slikajo piruhe? 3) Bavi se li s tem samo jedna oseba, vsa rodbina ali vsa vas in to morda že od pamtiveka? 4 ) Ime vasi in osebe. 5.) Kdo podarjuje pisanice : ženske moškim, ali moški ženskam in s kakim običajem je to spojeno? Ali so v navadi tem povodom posebni izreki ali narodne pesmi? 6) Kake igre igrajo se s piruhi? 7.) Ali rabi narod za različne motive. so se na pisanici spojili v celoto, tudi lastna nazivanja? Prosimo, priložite nam šematičen obrazec pripisanim izraženjem ! (Do sedaj poznamo naslednje elementarne motive; polžđico, praprotno vejico, piknjice, uzdice, kri-žeee s paveljčki, božje marterce. platno trikot, rogovilico dvo in tristroko, solnce, t j. krog z različnimi dodatki, zvezdico, pentagram, blišek, solnčno kačo itd. itd ) Ker ne vemo, se za nekoliko let najde v nas Slovencih kje kaj, kar nam dalo pristno narodnih motivov, prosimo še jedenkrát vse vele- spoštovano čitateljstvo, osobito svečenike, učitelje in uči- teljce, da blagovolé blagohotno uvaževati današnjo to vabilo. Novice. : laMiikovi nasledniki.