Leto V., štev. 102 »•všallrtttt*. V Ljubljani, sobota dne f8. decembra 1920. Posamezna štev. t K Izhaja ob 4 zjutraj. Btaae celoletno .. 180 C »esežno. ...... 15 a ta zased, ozemlje. 300 . va inozemstvo .. 40b Oglasi za vsak mm vifli» stolpca (58 mm). 2K aoall oglasi do 30 mo stolpca (i>8 mm) , I. Dnovnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednlitvot Miklošižera cesta Telefon K. 72. Upravnlštvgtf Sodna ulica Telefon »t 38. Račun kr. pošt čet ucada f Ljubljana, 17. decembra. Poroča se. da Italijani izpraznujejo 'Dalmacijo in da resno pripravljajo izvršitev dogovora v St. Margheriti. Naša vlada je s svoje strani vse storila, kar ji je nalagal ta dogovor. Težka je bila ta odločitev in pokazuje, da je na rod discipliniran, ako je brez opasnih potresov pristopil k bridki operaciji. Sedaj je Italija na redu, da pospeši s Svoje strani izpolnitev obveze. Ne more se rcS, da je v tem ■italijanska politika srečna. Iz r.ciši^i- Ljubljana, 17. dec. Danes popoldne ob 2. je izbruhnil štrajk radarjev v vseh slovenskih velikih revirjih, štrajk vodijo komunisti in ga utemeljujejo s tem, da Trboveljska premogokopna družba ni akceptirala njihovega ultimata, ki je zahteval 13f'vten povišek ruda-rkjh, vih, prestižnih razlogov gredo ttjihove __ čete iz Dalmacije vse preko Zadra, kjer I ^rjen? Točno ob2. popoid* jih pričakujejo oni, ki so do sedaj na1® ' - - r r Izbruh velike rudarske slav-1 v ke v Sloveniji. BEOGRAD, 17. deceirf^. (Izvir). bil alkohol najjačji zaveznik boljše- JSural'še "oŠ* vtditefe S? viških hujskačev; v Trbovljah, Za- Jg,* L^ kateJi ^bi gorju Kocev,« se n, nikdar potoci- veri scs(ava no;e vlTde PrŽ Jnji LV^r^Sn^f^ P00«1^ a,i *>«k « vrši seja kon- Po&fel: 3trajka je bil naianč^ j'* £ % i' - naL javljajo zvečer je po- S^t PiS™ * ovorjen. Točno ob 2. popold* * * ' " ^dos^j miren. V Trbov- Pnftvp i iu pm^Rujcju um, ki s« uo scuaj na i ■ „ T - ' r v .__... . Beograd, 17. decembra, (izv.) Posve- naš trošek predobro živeli in vikajo ' » Zagorju, Kj - Hrasta ku je pnšlo sicer tovanje M dvoru glede ^tave nove nanjo, češ da jih je Italija razočarala. ln zapustih delo, večinoma pou .uo sporov med komumstičmmi m vlade se nadaljuje. Včeraj je bil za Pa- Vidi se, da Zader ne bo posebno srečna rorjem komunishcmh voditeljev m J socialističnimi delava, ker očitajo so- šičem sprejet od regenta šef demokrat- točka v Italiji. Pa tudi operacije okoli agitatorjev. V Hrastniku je bilo do cialjsti komunistom, da so delavstvo ske stranke, Ljuba Davidovič in nato Sušaka, Krka in Raba, se ne vodijo zadnjega trenutka dvomno, ali se de- zapeljali v brezuspešen boj, toda mirI načelniki ostalih strank. Pri:akuje se, dovolj energično, ampak se ne preres- lavci uklonijo terorju ali ne. Končno se ni kalil. Povsodi so se vršila zbo- da bodo šli na avdijenco tudi socijali- no obravnava z d'Annunzijem. čuje se jc tudi tn obveljala voiia komunistič- rovanja, na katerih so voditelji po- sti» ne Pa komunisti. Regent hoče na sicer, da se mu namerava dati nov de- nih voditeljev. R^r.o fako je bilo v zivljali na vztrajnost. vsak način pospešiti delo za sestavo lokrog v Argentimji, kjer začenja boj Rajhenburgn. i Izbruh stavke zaenkrat ne ogroža h^,3 J^®' Je m*ormiral med dvema latinskima rasama. Dokler ... , „ „„; j- Davidovlda ° Pašicevi izjavi, da nova se ne bo resno izločilo to osebo iz vsa 0b'astl'kl b.le obveščene o pn- velikih javnih interesov. Železnice in vlada ^ more biti brez Protiča, nakar ke politike, ne bo reda. " pravah za štrajk, so pravočasno javni obrati so s premogom za dalj je Davidovič odgovoril, da mu še ni Ze v S Margheriti ie Italiia predlo- nkmule vse Potrebno- Orozništvo časa zalozem. Tudi privatni konzum znano, ali se ie Protič odpovedal svo- žila našim delegatom program gospo- Me bi,° povsod znatno ojačeno in še je v precejšnji meri preskrbljen. Pačijemu ustavnemu načrtu. Dalje sta bila darske pogodbe z Jugoslavijo Stvar ni I tekom popoldneva je odšlo vojaštvo pa bodo razne industrije kmalu pri-1 v oprostilni avdijenci tudi ban Lagi- prišla do razprave, ker ni bila konfe- v večje rudarske centre. V Trbovlje siljene ustaviti obrat in na tisoče de-1 nja in dr. Korošeč, ki je pri tej priliki Tenca za to primerna O vsebini te po je odšla s popoldanskim vlakom če- lovcev bo, če «e delo v premogoko- zahteval za Slovenijo avtonomijo. Spre- godbe se je malo culo v javnosti. Eni ta 150 mož s strojnimi puškami, pih skoraj ne obnovi, brez posla in I?*3 sta »da. tudi vodja muslimanov pravijo, da bo čisto trgovska, drugi da Varnostne čete imajo ukaz za vsako zaslužka. J;"«:t-faKSt ^dSStSiS^SSSofiST f?0-P^i«^^"1 -}* ftŽ! ~»«odajni falrforjitifg&Et^SS^pSS^SK nin esonomsKin točk ne^aten ceio irae, |stOCasno je izdala vlada stroge od- odločeni štrajk zlomiti m da torej dv0ni kon&na že dane; Sestava nove rt^vTaliii Za ak°o S^S redbe: bišna vrata morajo bSi po- ne pride do 'nobenih pogajanj. Ko! ^ j™,?^ ^ena pSu M zatrjuje da je Italija želela zaključiti vsod ob 20, zatvorjena, vsako zbira- mnnisti so — tako se zatrjuje — s bi v tem slučaju končal svoja pogaja- z nami ekonomsko pogodbo, ki je pre- nje je prepovedano,točenje alkohola svojim nastopom onemogočili vsak nja v nedeljo, nakar bi bila v ponede- cej zvesta kopija nekdanjih kapitulacij strogo zabranjeno, vse gostilne so sporazum. Na nje pada odgovornost Ijek prva redna seja konstituante. v Turčiji. Mi tega ne verjamemo, kajti se zaprle. Žalostno dejstvo je, da je za posledice. Zagreb, 17. decembra. «Jutarnji Komunistična zaroža za države srednje Evrope. Beograd, 17. dec. (Izv.) Današ- Italija mora vedeti, da Jugoslavija ni Turčija Italija bo pač morala pristopiti k pogajanjem kakor z enakoveljav-nim sosedom. Kaj bodi predmet razprav? Italija je nasledbenim državam predlagala, da sevrše v Rimupogaianj^daseurede, f Afl.< ob- v h Varšavg težave, ki imajo izvor v nasleclstvenem i v-' razmerju. Misel je dobra. A ta poga- f^ff danek< kl razkriva temne nu janja niso ona, na katera se je mislilo K kate!f se razpredajo krog nase dr. v Rapallu. Tam se je pač z obeh stra- zave. Propaganda Radicevcev, zah-ni računalo, da treba urediti odnošaje teva po republiki, bomba v ronuin-med Italijo in Jugoslavijo samo. Vse, skem senatu, katere žrtev je postal kar more to razmerje olajšati, ima biti I rumunski justični minister, vse to so predmet razprave. predpriprave komunističnega teror- Treba bo torej poleg trgovskih za- ja, iu naj bi zavladal v državah anes so razprave verifikacijskega našemu narodu. Dokler to ni povsem od5ora stopile v odločdno fazo. Vr-urejeno, pac nihče ne more resno misli- namr^r alacovan« riHru ii na nadaljevanje razgovorov. Čim pa *lla so se namreč glasovanja. Odo- bo rapallski spor^um realiziran, bode br.eni so bili poslanski mandati poh-pač stvar vlad. da se predhodno spo-|tlcmk cmovmkov. Verifikacijski od-razumejo glede predmetov, o kojih žele bor je razpravljal nato o verifikaciji razpravljati. Potem bo mogoče resno mandata ministra za agrarno refor-pripraviti se na izčiščenje razmerja mo dr. Krizmana, ki so ga pristaši med obema narodoma, ki jih je usoda hrvatske zajednice izpodbijali. Vsi potisnila na Jadran, da si morata tam UgOVori pa so bili ovrženi po urad-delitii gospodarstvo. |nih vkljub temu so radikalci glasovali proti verifikaciji, ki pa je , VI .bila sprejeta z glasovi demokratov, Zagreb, 17. decembra. (Izv.) Pri da-!socialnih demokratov in komuni-našnji proslavi regentovega rojstnega tov Nato se je glasovalo o verifi- SdLr^tfn^/^ v Pf- mimo Velike kavarne, je nekdo zakli- renskemu okrugu Radikalci so gla-cal „Zivela Jugoslavija!" nakar je bilo sovali skupno s komunisti m odo- slišati protiklic „Zivela Madžarska!" I brili komunistični mandat. Glede dr. Policija je komaj preprečila, da razjar- Trumbiča, ki je v dalmatinskem o-jeno občinstvo ni ubilo provokaterja, | by istočasno na štirih listah SSS bSS! Hprvi kandidat, so predlagali komuni- 'sti. da se njegova izvolitev ovrže. list* poroča iz Beograda: Zastopnik muslimanov dr. Hrasnica je imel daljše posvetovanje s Pasičem. Dr. Hrasnica je zahteval kot pogoj, da gre njegov klub v novO vlado, da iator Rakovski, denar pa dajeta sov-1 se agrarno vprašanje v Bosni in Her-jetska vlada in pa Berlin. Avdro-\ cegovini reši ravno tako, kakor v sovjet ima nalogo, da razširja boljše-] drugih delih države in ne, da se a-viško idejo in seje tudi neslogo med grarni problem rešuje, kakor dose-slovanskimi balkanskimi narodi in\ daj po raznih pokrajinah različno. plemeni. Na eni izmed sej Avstro-] Med drugim je tudi zahteval, da se Sovjeta je bil Rakovski vprašan, j mora ustavno vprašanje rešiti v kon-zakaj ni želeti zedinjenja Slo- stituanti z dvetretjinsko večino gla-vanov bivše Avstro - Ogrske. Ra~ sov. Pasič je izjavil, da ima nova jlovski je nato odgovoril: „Na- vlada predvsem nalogo, izvesti usta-ša naloga ni, da zedinjamo, am- ve in tako potom volitev pridobiti pak da rušimo. Balkan Slovanom ni I narodu reden parlament. Zdi se, da naše geslo." Radičeva propaganda je v tem pogledu došlo do gotove-kakor tudi delovanje v zadnjih dneh\ ga sporazuma. aretiranega Accurtija je v tesni zve-\ Zagreb, 17. decembra. «Hrvat» zi z delovanjem Avstro-sovjeta v Ki-\ poroča iz Beograda, da se v politič-jevu. Varšavsko časopisje napovedih I nih krogih širijo glasovi, da bo Sto-je nadaljna razkritja. |jan Protič dobil mandat za sestavo nove vlade. Od pogajanj z Radičevo stranko je odvisna sestava bodoče Protič je predlagal, da naj se Trum- vlade. Kakor sedaj stoje stvari, ni bičev izvenstrankarski mandat sicer niti večje skupine parlamentarne za-verificira, verifikacija ostalih manda- jednice niti demokratske stranke tatov pa naj se začasno odloži, dokler ko močne, da bi mogle same sesta-se Trumbič v zbornici ne izjavi, da viti vlado, vsled česar bo naibrže sprejme mandat izvenstrankarske li- m0ralo priti do koalicijskega kabi-ste. Verifikacijski odbor je končno neta. Dela se na to, da bi v opozi-razpravljal o volitvah v bregalniš- ciji ostali samo socialisti in komu-kem okrugu, kjer je imel radikalec nisti. dva glasova večine. Zaradi dokaza- Beograd, 17. dec. (Izv.) Odposlan-nih neredov je bil ta mandat z demo-1 ci Radičeve stranke so včeraj tri ure kratskimi in komunističnimi glasovi konferirali s Protičem Eden izmed ovržen in se bodo volitve v izpod- njih je izjavil, da je popolnoma za-bijanih občinah vršile še enkrat Ju- dovoljen s Protičevim stališčem gle-tri bo zadnja seja verifikacijskega de nadaljnega vodstva politike v Ju-odbora. V ponedeljek ali torek bo goslaviji. Radičevci so odstopili od plenarna seja zbornice. svoje zahteve, da mora biti za spre- .. jetje ustave potrebna kvalificirana NOVI Krvavi pOf t V večina. V tukajšnjih političnih kro-Ufcraiini. gih se domneva, da je Stojan Protič Dunaj, 17. decembra. Ukrajinski osebno pozval Radičevce na poga-tiskovni urad javlja iz černovic: Ka- janja v Beograd. Kakor je izvedel kor poročajo listi, se vrse od 10. t naš dopisnik, sta posredovala bivši m. dalje srditi boji na železniški pro- ban Laginja in pa dr. Surmin. Radi-gi med Žmerinko in Vapljanko, med čeva stranka stavi za sodelovanje v ukrajinskimi in rdečimi četami. Ob konstituanti gotove pogoje, kakor iz-Dnjestru je čuti grom topov. Videti premembo poslovnika v tem zmislu, je žarenje gorečih vasi. I da bo garantirana suverenost konsti- tuante, katere ne bi mogla razpustiti Trst, 17. decembra. (Izv.) Stavka dr- L^ zapusti niti regent niti vlada. Sl-fS Glede ustave stoje Ridi&vci še ved- nadaljuje. (J lasom vesti iz Trsta, uo- ____ rice, Pulja, Kopra in iz drugih krajev "<> ^ svojem republik^^em stah- je stavka popolna, tako mirejejo ocisli Pripravljeni pa so za sporazum. v vseh državnih uradih. Posebno ob- ~ . , ,__^___. čutljiva je stavka poštnih, brzojavnih . Beograd, 17. decembra. Danes je in telefonskih nameščencev, ter ie one- »z^a prva številka «JugosIovenske- mogočeno vsako obveščenje. Sa Pjempnta*, poUj.^npgev, vesjgika. Likvidacija komun, za* pletljalev na CeSkem. Praga, 17. decembra. (Izv.) General« na stavka v celi republiki je danes 2e likvidirana. V starih granicah se vra. čajo normalne razmere. Le na Slovaškem je poznati še hujskanje madža* ronskih agitatorjev. Komunisti skušajo ohraniti svoje pozicije s trditvijo, da je predsednik Masaryk ponudil važne koncesije. Iz predsednikove pisarne s; te vesti energično dementirajo. V parlamentu se ustvarja nova koa« litija na podlagi približanja vseh čeških socialističnih strank. Kcmiunisti, deprimirani vsled popolnega fiaska svojih j>oskusov, izjavljajo, da bi bili pripravljeni sodelovati. Ta koalicija bi mogla biti steber nove vlade, ki M imela program obširne socijalizacijei Iz vseh krajev republike prihajajo na vlado protesti proti komunistom in izjave zadovoljstva nad energijo seda« nje vlade, ki se ni dala zastrašiti. KH-t če se po režimu jake roke. Praga, 17. decembra. (Izv.) V praške preiskovalne zapore je bilo dosedaf pripeljanih okoli 500 komunistov. Največji dotok je prišel iz Kladna. Zasliševanje aretirancev se bo vršilo indi* viduelno. Danes se pričakuje prihod aretirancev iz južne Češke. Praga, 17. decembra. (Izv.). «Na< rodni Politika* javlja iz Kladna: Dosedaj se delavstvo še ni vrnilo na delo. Včeraj so imeli mladi komunisti v delavskem domu zborovanje na katerem so hoteli izvoliti revolucij-ski odbor. Zendarmerija pa je to preprečila. Zasedla je hišo. V plavže kladenske železne industrije so delavci nametali velike množine koksa in zaprli s tem odprtine. Zaradi tega bo mogoče obnoviti redno delo šele v štirih tednih. Aretacije se nadaljujejo. «Pravo lidu<> poroča: V Pragi so včeraj delavci zopet odšli na delo. Podjetniki izjavljajo, da bodo celo vrsto delavstva odpustilL Odpuščenih je bilo že nad 2000 organiziranih kovinarjev, tudi v ostalih industrijskih obratih je pričakovati zaradi komunistične stavke delavske krize. Pogreb v Mostu padlih' žrtev se je izvršil v popolnem miru. Tvorniške sirene so naznanile priče-tek pogreba, nakar je delavstvo usta? vilo delo. Splošno se pričakuje, da bo obsedno stanje že v najkrajšem času preklicano. Izredne policijske naredbe v Brnu in drugod so gres klicane. Posvetovanja v klubih. Beograd, 17. decembra. (Izv.) V de» mokratskem klubu se je danes vršila razprava o ustavnem načrtu. Poslanca dr. Lukinič in dr. Ribar sta podala svoje opazke k poslovniku. Tudi ostali klubi so se posvetovali danes o ustavi. Ra< čuna se, da bo večina sprejela poslov« nik. Beograd, 17. decembra. (Izv.) V Ido« likalnem klubu še vedno razpravljajo o ustavi. Izgleda, da sta dve strujL Medtem ko zastopajo starejši člani kluba, predvsem Štajerci, monarhistič« no stališče, so se postavili mlajši, k) jih vodi dr. Gosar, na republikansko stališče. Odločitev še ni padla in se ne ve, ali bodo poslanci SLS glasovali z& monarhijo ali za republiko. Beograd, 17. decembra. (Izv.)' »Polt tika" objavlja interesantno vest, da 9C je sinoči v parlamentarnih krogih go< vorilo, da bo konstituanta najbrže raz« puščena in uveljavljena za vse krajS države ustava iz leta 1903. ProtiboliieviSkl upor na Krimu. Lvov, 17. dec. Kakor javljajo listi je na Krimu izbruhnil nov upor pro« ti boljševikom. Poveljništvo nad vstaši so prevzeli Tartari. Delavci in mornarji Sebastopola so se pridružili temu gibanju. Tudi 5000 vojakov Wranglove vojske, ki so se dosedaj skrivali v gorah, se udeležuje upora. Kakor se govori, je general Macho odšel nacionalistom Krima na ooiooč- Kako smo pri previjali pllebiscit na Koroškem. dan preiskovalne komisije, ki jo je vlada poslala v Ljubljano in na Koroško, da vidi, kolikor je resnice na znanih obtožbah našega delegata v plebiscitni komisiji Jovanoviča, inšpektor ministrstva prehrane N. Djo-novič je napisal v «Beogradskem Dnevniku* vrsto člankov, ki se pečajo s ^koroško afero*. Inšpektor Djonovič poudarja, da se udeležba uradnih nadzorstvenih organov ni dognala, navaja pa, da se je predsednik plebiscitne komisije polkovnik Peck izrazil o rekem našem okrajnem glavarju, da bi bil takoj «out> (zunaj), ako bi bil angleški uradnik. Zlorabe so se vršile po sledečem vzorcu: Okrajna glavarstva so dajala priporočila trgovcem iz cone A na odsek za prehrano v Ljubljani, kateri jim je na temelju hh priporočil dajal «nakaznice» ne samo za predmete prehrane, marveč tudi za vse ostalo blago, ki se je moglo izvažati z našega ozemlja. Tako je odsek posloval, kakor se je službeno poudarjalo, zaradi « olajšanja* prometa. Osebe, ki so na temelju takih nakazil uvažale blago v cono A, so bile oproščene carine in zasiguranja valute, seveda pod pretvezo aprovi-zacije Koroške. Tako nakazilo je n. pr. dobil trgovcc Majdič v Kranju za uvoz moke v cono A. Namesto, da bi bil moko izročil kakemu apro-vizacijskemu uradu v coni A, jo je po nakazilu iz Ljubljane poslal v Celovec (5 vagonov), kjer so jo prevzeli dobavitelji «Heimatsdiensta» Sehal-ler, Ledewasch in Renko. «Heimats-dienst* je potem to moko prodajal po 40% ceneje nego mi. Celovški peki so dovažali moko iz Sinčevasi. Po naročilu predsednika deželne vlade dr. Brejca so bile prodane gotove količine moke Avstrijcem kot pokvarjene, ni pa bilo nobenih dokazov za to, da je bila ta moka v resnici pokvarjena. Toda nobenega povoda ni bilo za to, da se ta moka tako na vrat, na nos proda brez protokolarne ugotovitve, da je pokvarjena. — Z druge, dobro informirane strani smo dobili še sledeča zanimiva pojasnila: Tihotapstvo z živili se je v velikem slogu pričelo zlasti neposredno pred plebiscitom. Gotovi faktorji so računali s tem, da bo izid plebiscita za Jugoslavijo ugoden, in so hoteli vreči v cono B velikanske množine živil, katere bi potem za drag denar realizirali pri privatnih trgovcih. Tako so nastale velike špekulacije z moko, žitom, koruzo in sladkorjem. Po 15. septembru, ko je bila dvignjena demarkacijska črta in ko je bilo jugoslovanskim carinskim oblastem in stražnicam absolutno prepovedano stopiti na cesto in izvrševati carinarsko kontrolo, so se izvozile velikanske količine živil. V V skladiščih v Sinčivesi, Velikovcu in Borovljah so bile nakopičene množine, ki nikakor niso odgovarja le potrebam cone A. Prepoved kontrole od strani carioarcn so izrabili rrzni jugoslovanski in avstrijski tihotapci, ki so z vednostjo gotovih faktorjev izvažali živila na avtomo- bilih in vozovih kar na debelo. Uvoz hrane in potrebščin je stal pod vodstvom funkcijonarjev odseka za prehrano. čudimo se, kako je zamogla ta korporacija dovoljevati uvoz hrane v cono A osebam, ki so nam bile vedno sovražne in ki so bile popolnoma nemškutarskega mišljenja. Nemškutarjem se je dovoljeval nakup živil in uvoz v cono A in ti elementi so potem že poskrbeli za to, da so živila spravili v Celovec. Tako je neovirano trgoval in izvažal razno hrano, kakor moko, koruzo in žito znani zagrizeni nemškutar Josip ' "^gele iz Velikovca, kateremu je d ila živilske potrebščine mari-bo.^a tvrdka J. Rosenberg. Samo pod št. 897—898 je zabeleženo, da je ta tvrdka prodala NsgcTetu 20.000 kilogramov koruze Sladkor ce je uvažal, oziroma izvažal, v cono B v velikih množinah Vsa ta rvila so poiem nakupovali Nemci za svoj «Heimatsdienst*. Na merodajnih mestih pričakujejo, da bo cela zadeva izročena sodiščem. MMm bsležfes + „SIoveneeva" kombinacija za sestavo nove vlade se glasi: Rad;kalti, clerikalci, zajedničarji, muslimani in „morebiti Radičeva stranka". Mariborska „Straža", ki je v novejšem času nekoliko obsencena od svetega duha piše o takih kombinacijah: „Sedaj je mogoča večina samo, ako se združijo radikalci in demokrati. Jugoslovanski (klerikalni) klub pa ne more sodelovati pri taki večini S tem bi moral sprejeti tudi nekatere točke demokratskega progra ma, a tega ne bi mogel zagovarjati pred volilci. Raje gre v opozicijo." Sodelovanje z Radičevci pa „Straža" celo v opoziciji odklanja, češ: „Naša opozicija ne pomeni, da pojdemo vzporedno s strankami, ki hočejo razbiti to, s tolikimi žrtvami priborjeno državo". »Slovencu" sedaj ne bo preostalo dru-zega, nego, da zopet pogleda v kom-pendij klerikalne politične modrosti, v Bachemov „Staatslexikon" in »Stražo" primerno podučiti. + Najnovejša senzacija je pogodba med Italijo in Jugoslavijo, naper-ena proti povratku Habsburžanov. « Jutro* je to senzacijo objavilo v svoji številki od 24. novembra. Zanimivo je, da se od italijanske strani dementira. + Zadrski prostovoljci in italijanske oblasti. Iz Zadra javljajo preko Rima 17. decembra: Dvesto vojakov stražarjev je na povelje guvernerja Vlilla odšlo v vojašnico zbora dalmatinskih prostovoljcev, da bi ga razorožilo in razpustilo. Dalmatinci so se temu uprli. Prišlo je do stre-janja, pri čemer je bilo na obeh straneh več oseb ranjenih. Na intervencijo poveljnika karabinierjev so se vojaki umaknili K guvernerju je irišlo odposlanstvo mesta Zadra, ki je prosilo, naj bi se ne razpustil zbor prostovoljcev. -f Nemška odškodnina za Srbijo. Naš delegat pri reparacijski komisiji je vlado obvestil, da bo Nemčija te dni odposlala za Srbijo konštrukcije za 35 mostov, material za obnovo ob rta in industrije in potrebno orodje. Naša vlada odpošlje posebno komisijo, da prevzame ta materiaL S skupščine zveze narodov. Iz Ženeve poročajo 16. dec.: Na dopoldanski seji skupščine zveze narodov so Bile sprejete v zvezo Bolgarska, Finska, Luksenburg io Costa Rica. Na popoldanski seji je bil odklonjen sprejem Armenije, baitijskih držav in Georgije. Prosvefa. — Iz gledaliikt pisarne. Zaradi nepričakovanih ovir se večer čehova preloži na poznejši čas. — Jutri, v soboto, zvečer, se vrši namesto tega predstava „Pohujšanje v dolini šentflorjanski" izven abonnementa. — Glasbena Malica javlja, da dojde-jo te dni iz tiskarne ponatisi sledečih zelo priljubljenih zbirk narodnih pesmi, in sicer: 1. Zdravko švikaršič: Koroške narodne pesmi, I. m II. zvesek; 2. Marko Bajuk: Slovenske narodne roške narodne pesmi, I. in IL zvezek; pesmi, II.zvezek; 3. Oskar Dev: Slovenske narodne pesmi iz Koroške. Te pesmi so bile že več let razprodane, povpraševanje po njih pa je bilo zelo živahno. Glasbena Matica jih je sedaj na novo natisnila. Nadalje ima Glasbena Matica v zalogi Pavčičev klavirski album slovenskih narodnih pesmi in Premrlove tri skladbe za klavir. Vse te skladbe so zelo primerne za božični dar za mladino, pa tudi odraslim. Naročajo se v pisarni Glasbene Matice. — Otvoritev marijoneinega gleda lišča. Jutri, v nedeljo, ob treh popoldne se otvori zopet naše marijonetno gledališče. Igra se nova igra „Začaran princ" s primernim prologom, v katerem nastopita Gašperček m gospod direktor. Vstopnin se dobe v predprodaji že danes popoldne v Mestnem domu. Opozarjamo, da je določenih za prvo predstavo le 200 sedežev, stojišč ni. Sedeži so 1.-3. vrsta 10 K, 4.-6. vrsta 8 K, 7.-9. vrsta 6 K. 10.—12. vrsta 4 K, 13. -14. vrsta 3 K. Ob pol šestih popoldne se ponovi isti spored. Poslej bosta po možnosti vsako nedeljo Potreben So vsaki bolj Ji fiiil. RazpoS Ijati se začne takoj, ko bo dotiskan. — Slovenska Malica si je ustvarila, kakor slišimo, nov književni progratr in bo z njim te dni stopila pred javnost Upamo, da bodo vsi, ki jim te mar slovenske kulture, podpirali Ma tico pri njenem delu. •— Gledališče. V Maribora so imeli na predvečer regentovega rojstnega dneva lepo slavnostno prireditev — v Ljubljani ni bilo nič. V operi se je pela „Tosca", ki je imela vsestransko sijajen uspeh. Gna. Zikova je podala v Tosci svojo najboljšo letošnjo ulogo. Prijetno je nas presenetil g. Kovač, ki se je povzpel do lepe igre in je tudi kot pcvec zaslužil popolno pohvalo. Scarpia g. Lebarja je bil podan izrazito v igri in Etju. Scenerija je bila lepa. Gosp. R'i- vina je zaslužil za to uprizoritev popolno priznanje. — Dramatični odsek sokolskega društva na Viču ponovi v nedeljo dne 19. deccnbrr t. 1 ob pol osmi uri zvečer v dvorani Sokolskega dema predstavo „Velika repatica", burka v treh dejanjih. Ker ce je občinstva že prvič izborno zabavalo, upamo, da poseti tudi drugič !■> burko, ki sestoji iz samih, drug drug'.mu si sledečih komičnih prizorov. Kdor se hoče zopet enkrat za par ur otresti težkih dnevnih skrbi in se pošteno od srca nasmejati, jo bo krenil v Sokolski dom na Viču. Tudi ljubljanskemu občinstvu se priporoča, da naredi v nedeljo malo izpre-membo in umeri svoj večerni sprehod proti Viču. Ne bo mu žal. — „Venae". Ze pred vojno le izhajal v Beogradu list za srednješolsko mladino „Venac". Od drugih takih listov se je razlikoval po tem, da so ga čitali ne samo dijaki, ampak tudi po večini pisali; bil je torej vežbališče mladine in izraz njenega mišljenja. List ni bil »stanovski", marveč literarno poučen. Imel je tudi v slovenskem delu naroda nekaj sotrudnikov. Sedaj začne list na in praznik dve predstavi. Pripravljajo___________________j_________ se nove igre. Občinstvo naj samo pazi novo' izhajati, in "sicer pod preizkušena red. Sedeži niso numerirani. Vsled nim uredništvom pni. Jeremije Živa- draginje se bo obveščalo o predstavah samo v listih. — Zemljevid slovenskega ozemlja, ki • noviia. ki je bil pod ministrom Lj. Da vidovičem načelnik v ministstvu prosvete, a je sedaj tajnik enega oddelka ga je izdala Slovenska Matica, vzbuja akademije. Prof civanovič posebno zeli, mnogo zanimanja. Vsak dan prihaja ^ bi imel med Slovenci sotrudnike. Iz-mnogo naročil. Vidi se, da je bil zem- hajal bo list mesečno m stal na leto ljevid res potreben. Matica je v zemljevid vložila skoraj vse svoje premoženje, zato je treba, da ga pridno naročamo. 96 K. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Beograd, Visočka ulica 22. Ljubljana, 17. deccmbra. Vabilo na naročbo. Stare naroč- selili zastopniki vseh ljubljanskih nike « Jutra* prosimo, da nam po krogov. možnosti z obratno pošto vpošljejo naročnino za bodoče leto, ker je le tako mogoče, da bodo list dobivali • Imenovanja. Poverjeništvo za uk in bogočastje je imenovalo na ljubljanski licejski knjižnici: za knjižničarja dr. Josipa Puntarja, namestn. učitelja na redno mbrez prekinjenja. Položnice S««^ Ljubljani in namreč romajo po osem in tudi po več dni, da jih prejme uprava lista. Proslave regentovega rojstnega dneva se je izvršila v Ljubljani na dr. Avgusta Pirjevca, namestnega učitelja na državni realki v Ljubljani; za asistenta dr. Milka Kosa, znanstvenega sotrudnika na licejski knjižnici; za kp način. Mesto je bilo v zastavah, ČS^JLSSRJSSti^ šolskamladina * je udeležila sluz- be božje, v stolnici je bila svečana ^^ gozdarekega oddelka v Ljub- služba božja, ki so Ji prisostvovali ljani Zmago Trček, je imenovan za predstavitelji civilnih in vojaških ob- računskega asistenta istotam. lastev. Po službi božji so čete ljub- * Senzacijonalna tožba drja. Kramerja. ljanske posadke defilirale pred po- Pod tem naslovom objavlja ..Slovenec" veljnikom divizije, generalom Doki- poročilo o predvčerajšnji porotni .az- čem, in tudi pri tej priliki se je vide- P^vi proti odgovornemu uredniku n kako rP^nn se trudi voina unrava. »straže v Mariboru. To poročilo je o, teko resno M ttum vojna uprava, - pokvarjene morale kle- da dvigne naso mlade^ojovoj rik'S. Potrošeno je celo očitanje, sko na ono višmo, na kateri je \Tdno ^ ^tenga je bila ..Straža" to- stal njen vzor — slavna srbska voj- žaUL Zamolčano je, da se obrekovalska ska. Zvečer se je vrSil v veliki dvo- - ■mi hotela Uniona sijajni zabavni večer oficirskega zbora, ki so ga po- ,Straža" ni upala nastopiti dokaza resnice. Zamolčano je. da je dr. Leskovar svojim klerikalnim porotnikom raztol- maST izraz ..fivozničar" tako, "da to ne pomeni nič druzega, nego pristaš stranke, ki je bila za svoboden izvoz! Zato pa je dodal „S1." reminiscenco na govor Ribarca, za katerega je le-ta navzlic pozivu ostal dolžen vse dokaze. Navaja iz tega govora pasus, da so se demokratom poklanjale izvozne carine, kakor da bi dr. Kramer bil tudi še finančni minister. Pri tem pa ve, da so bile odpuščene izvozne carine na predlog drja Kramerja za oblačilno akcijo ljubljanske deželne vlade, in sicer vsled prošnje gospoda Brejca, odnosno celokupne deželne vlade, ki se je obrnila na dr. Kramerja. da ji gre pri tej akciji na roke, zagotavljajoč ga svoje hvaležnosti! Klerikalni lopovi so vedno tdnaki. * Iz Litije nam pišejo: Ni najprijet-nejše odgovarjati gospodu Hinku Le-bingerju, ki si upa javno tajiti dejstva in razpisati celo nagrade za dokaz tega dejstva, računajoč, da se ne bo nihče oglasil. Pozvan v ..Domovini" z dne 26.novembra ti., da naj toži gospoda Pepkota Čemeta, učitelja v Tržiču zaradi obrekovanja, ker je ta pred več osebami, katerih imena so v uredništvu na razpolago izjavil, da mu je g. Lebinger pisal, da je imel svoj prvi volilni shod pred puskusnimi junci, je ta poziv, ponovljen mu tudi osebno, spravil v žep. Ali naj ponovno poživljam g. Lebingerja. da toži g. P. čemeta? Menim, da bi bilo zaman. Spotaknil se je dalje g. Lebinger ob našo rodbino, da ima v Litiji narodnost v zakupu, to pa kadar „gre za kšeft". K temu pripomnim le toliko, da ako bi bilo rodbini Lebinger slovenščina v trgovini tako malo všeč kakor v zasebnem življenju, bi tudi gospod Hinko ne mogel nu diti svojim poslušalcem vseh mogočih dobrot. Kar se tiče „odličnosti" rodbine, ugotavljam, da ni bilo treba nobenega člana številne naše rodbine poslati v Ameriko, da bi morali morski valovi brisati 6led za njim. — Makso Lajovic. * Iz Gorenje vasi v Poljanski dolini nam pišejo: Z izidom volitev v naši poljanski dolini smo poljanski napred-njaki vsekako lahko zadovoljni. Pokazale so. da je klerikalizem v naši dolini silno močno nazadoval. Sedaj pa je dolžnost vseh poljanskih napred-njakov, da stojijo neomajno na straži. Naš narod se mora po politični osvoboditvi tudi duševno preroditi. To je naloga naprednih kulturnih društev. V naprednem društvu ima vsak Član najlepšo priložnost, duševno in gospodarsko se kar najbolje izobraževati. Thko sledi političnemu osvobojenju duševna osvoboditev. V tem oziru vršijo torej naša društva velevažno zadačo. Med taka napredna društva spada tudi naša Narodna čitalnica v Gorenji vasi Tekom svojega niti dveletnega delovanja se je Čitalnica že tako lepo razvila, da obeta postati ognjišče napredka in izobrazbe vseh poljanskih na-prednjakov. Ker pa manjka Čitalnici lastne strehe, se je nje odbor lotil sicer težavnega, pa lepega in idealnega načrta, zgraditi Čitalnici lasten dom, v katerem naj bi imela vsa napredna društva v poljanski dolini svoje zatočišče Odbor čitalnice hoče z graditvijo doma pričeti že spomladi. Da bo pa odboru to plemenito delo 6ploh omogočeno, je dolžnost vseh poljanskih na-prednjakov. da v obliki primernega denarnega zneska prispevajo k tej naši narodni zgradbi. Ze pred letom so bile na različne naslovnike razposlane o-krožnice v obliki prošenj, katerim so se priložile tudi položnice za nakazilo denarnih prispevkov. Mnogo se jih še ni odzvalo, zato apeliramo ponovno na vse, kojim je dobrobit in napredek našega ljudstva pri srcu, da se po možnosti čim prej odzovejo s čim večjim prispevkom Vsem naj velja izrek: Kdor hitro dd, dvakrat da. — Da pa se po- FRANK HELLER: f 15 Prigode gospoda Sollina. Roman. (Prevod iz švedščine. F. J.) In v došlecu je sedaj ravnatelj poznal tega goljufa. Mislimo si ravnateljevo začudenje, ko je došlec izjavil: »Oprostite, gospod ravnatelj, s kupljenim vozom nisem baš zadovoljen, zato sem Vam ga pripeljal nazaj in prosim, da mi po pogodbi vrnete mojih 200 funtov". Pri tem izvleče možakar iz žepa popir, in ravnatelj spozna, da je to ona takrat podpisana pogodba. Sele pri tem prizoru premaga ravnatelj svojo otrplost Z vsklikom: „Tu je lažni Iosd Cakton!" skoči proti goljufu. Ta se pa zdrzne, kakor v največjem začudenju, in zbeži v hipu skozi vrata, predno so ga mogli ravnatelj ali nastavljena zadržati. Na ulici je izginil, kakor da se je v zemljo udri. Oni nastavljena, ki so baš zapirali roloje na oknih, dogodka niso niti zapazili. In s tem je bila zadeva končana. Za goljufom ni najti niti sledu. Ali se je rešil v kakšen slučajno mimo drveči avto, ali v podzemeljsko železnico, sc ne ve. Mož je kratkomalo izginil. Družba Dion-Bouton ima zopet svoj avtomobil, to je pa tudi vse. Toda kaj naj si razlagamo to nerazumljivo epizodo? Ali gre za Čin blazneža? Ali stojimo pred mistifi-kacijo? To je menda pač izključeno, toda kaj bi bilo nemogoče v tel čudni zadevi ponarejalcev denarja? Bilo, kar bilo, vsekakor je že čas, da se ta zadeva pojasni in to zlo odpravi, in zopet se moramo vprašati: „Ali spi policija v Scotland Yardu? Ali spi gospod Kenyon?" * Kenyon je začni naenkrat neko hahljanje poleg sebe. Lavertisse je preko njegove rame čital članek v Staro in je brez zadrege dal duška svojim humorističnim občutkom. Kenyon je s pomenljivim pogledom pogasil te občutke in se potem zopet zatopil v premišljevanje Kaj pomeni zadnji dogodek? Kako si je predrzne! mogel opati, da vtakne glavo v levje žrelo? Ali pa je to samo izzivanje. samot napoved, da prične cirkulacija ponarejenega denarja iz-nova? Ootovo je to in nič druzega! In potem: Zbogom, gospod Kenyon! Do jutri zjutraj jih moram dobiti, — in to ni ba$ zelo verjetno. Samo dvanajst or še.... Zdramil se je iz premišljevanja, ker se je avto ustavil v Gothenburg Roado 49. Kenyon je pograbil sedaj zopet melanholičnega Lavertissa za roko in ga odvede! skozi vrata v vrtni ograji, šoferja je pa ukazal, naj zopet čaka. Tndi je vzel iz avtomobila obsežen povezan paket Nato je pozvonil Služkinja odpre vrata, kratek razgovor, nato odvede dekle oba došleca v elegantno gospodovo sobo v pritličja. Profesorja ni doma, toda priti ima vsak hip.... Res ni trajalo niti cel minut, ko pridrvi drug avto pred hišna vrata Iž njega skoči eleganten mlad gospod, škofi s treni koraki čez stop-njišče, odhiti mimo služkinje, ki čaka v lepo opremljeni veži in stopi v svojo sobo. „Samo trenutek, Mary!" zakliče dekletu, ^telefonirati hočem!" Kenyoe * vzdigne fe svojega slanjača s hladnim nasmeškom Došlec zre vanj brez razumevanja, začudi se pa, ko zagleda Lavertissa. „A tako", reče, obisk imam! Zakaj me ne predstavite, Lavertisse!" In potem z lahnim poklonom: „Jaz sem profesor Pelotard." „Moje ime gospod profesor. Vam ne bo zvenelo dobrodošlo", reče detektiv počasi. „Jaz sem detektiv Kc-nyon in bavim se sedaj z znano afero ponarejalcev denarja.. Profesorjev obraz je kazal največjo radost, ko je odgovoril: ..Nasprotno gospod Kenyon ravno Vas sem si sedaj 2ekL" „Dvomim!" odgovori Kenvoa na-sraehljivo. »Zagotavljam Vam, gospod Keny-on, ravno sem hotel telefonirati, in poklicati nisem mislil nikogar druzega. kakor ravno Vas." »Tako?" odgovori Kenyon suhoparno. »Meni ste hoteli telefonirati? Daairavno sem danes popoldne izvedel marsikaj zanimivega o Vas, vendar nisem vedel, da sem Vam znan." „Nič oc de!" odgovori profesor ljubeznjivo. „Vem, da ste mlad gosr pod, ki želi priti kvišku, čeprav se lotite včasih pretežkih zadev. V neki zadevi sem imel izbirati med Scotland Yardom in Vami, in odločil sem se raje za Vas." Kenyon je zarjul od jeze: „Hvala! Tembolj mi je žal, kajti prišel sem k Vam v namenu, da Vas aretiram." če je Kenyon mislil, da bo s to novico podrl profesorja, potem se je zelo motil. Bilo je, kakor da je profesor sploh preslišal ta odgovor. Mirno a je vzel steklenico z whisky-jem in steklenico s sifonom s postranske mizice ter si natočil nekoliko kapljic whiskyja — okrog tristo — v čašo. r Ali izvolite whisky?" se je nato prisrčno obrnil h Kenvonu. „Ne? No, ne smete se hudovati radi tega, kar sem Vam pravkar rekel, gospod Ke-nyon. Jaz sam najbolje vem. kako težaven in odgovornosti poln je po-klic detektiva, saj se sam vračam s takšne majhne ekspedicije. Res, zelo težavno. Saj nimaš niti časa. da se naspiš, gospod Kenvon." (Dalje prihodnjič.) te?figne v nas! 3oTmi prava naciohaT oa disciplina, se je odbor Čitalnice od ločil ustanoviti v Gorenji vasi tudi So kola. V svesti si, da je prešinila sokolska misel zlasti v zadnjih vojnih letih vse sloje našega naroda, se obrača podpisani odbor do vseh, da to svoje odlično mnenje o Sokolstvu dokažejo s plemenitim činom in prispevajo za kamen k zgradbi, v kateri bo imel zavetje tudi Sokol. Akcija za zgradbo naprednega doma med domačim ljudstvom bo imela popoln uspeh le, če nam nudi plemenito sopomoč širša naša domovina. — Tem potom se podpisani odbor najiskrenejše zahvaljuje vsem dosedanjim darovalcem ter obenem javlja, da se bodo imena objavila v naprednih slovenskih časopisih, kakor hitro bo tozadevna zbirka zaključena. Končno apelira podpisan; odbor na v?a napredna društva, da s* ista ob priliki Jetošnjib računskih zaključkov spomnijo Čitalnice v Gorenji vasi .« tem, da prispevajo za kamen ): ^aši narodni zgradbi. — Pripravljali odbor za Zgradbo doma v Gorenji vasi. * Kako živijo naši dijaki. „S!ovenska Biiaška zadruga v Pragi" podaja nekoliko podatkov, da uvidi javnost, v koliko je upravičena obrniti se na njeno pomoč. Pri sestavi mesečnih izdatkov so vzete v poštev najnižje in srednje postavke, katere so člani navedli, in ti so: stanovanje 180 do 200 čeških kron, razsvetljava 45 do 50 č K, kurjava 50 do 70 č K, eventualni zajuterk 30 do 35 č K, hrana v menzi 240 č K, neobhodno potrebni priboljšek k tej hrani 60 č K, perilo 40 do 50 r K, poprava obleke in obutve 35 do LJ č K tekoče šolske potrebščine, takse, knjige, kurzi in podučne ekskursije 80 do 150 Čeških kron tramvajski listek (večina stanuie v predmestjih) 36 č K. Skupa; 696 do 941 čeških kron, to je po ugodnem kurzu 160 1273-6 do 1505-6 jugoslovanskih kron. Takih vsot slovenski dijak ne zmore. Vladne podpore, ki znašajo po 860, 760, 660 jugoslovanskih kron. oziroma 950, 760, 570 jugoslovanskih kron pri tehnikih, prejemki od svojcev in skromne podpore zadruge te mesečne vsote ne dosegajo. Naj se tedaj dijak zadolži in prevzame težke moralne posledice? Pač boljše, da zove javnost na pomoč. " Povračilo zapornih stroškov. Z naredbo pravosodnega ministrstva so za leto 1921 v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani kot povračilo za stroške preiskovalnega zapora in izvršitve kazni za enega kaznjenca in za en dan določeni naslednji zneski: v sodnih jetnišnicah 18 kron, v moški kaznilnici v Mariboru 19 in v ženski kaznilnic' v Begunjah 13 kron. • Statistika izseljevanja v Ameriko. Pravilne statistike ameriških izseljen cev še ne vodi noben urad. Glavna pot izseljencev vodi skozi Ljubljano. Kolikor smo informirani, se je tekom meseca novembra do 4. decembra izselilo preko Ljubljane v Ameriko 1112 oseb, glavni kontingent gre preko Havra. Izseljenci so po večini Dolenjci, Prekmurci in Banačani, posebno številni pa so Jtečevarji. • .Jugoslavenski Narod", glasilo dobrovoljcev v Beogradu, je prenehal iz. hajati. 4 Kongres jugoslovanskih sodnikov. V Beogradu se vrši dne 26. in 27. decembra kongres članov udru-ženja jugoslovanskih sodnikov. Ministrstvo saobračaja je udeležnikom kongresa dovolilo polovično vožnjo po železnici. • Moč naših strank v parlamentu. Demokratje imajo 23 % vseh mandatov, komunisti 14 kmetje 9%, klerikalci 5 ^ socijalisti 2 %, narodni socijalisti pa 04 %■ • Promocija. Na zagrebški univerzi |e bil dne 15 t. m. promoviran za doktorja prava g. Ivan Šlibar, komisar pri deželni vladi v Ljubljani. • Poljski generalni konznlat v Zagrebu od 23. decembra do incl. 2. januarja ne uraduje. • Republika, ki je končala — «z reštom». V Gjelekovcu pri Koprivnici so Radičevci postali nestrpni, da še vedno ni republike in so jo hoteli — vsaj v svoji občini — vpeljati sami. Odstraniti so hoteli najprej vsa znamenja monarhije, t. j. kraljeve in regentove slike. Storili so to tudi v šoli, kjer je učiteljica majala z glavo in rekla: «SIišite, ljudje, to ne bo dobro! Meni se vse zdi, 'da se bo to končalo z «reštom». Pa kmetje so samozavestno odgovorih: *Ne bo, ne bo! Saj je republika.* Čez par ur so prispeli orožniki, ki so polovili republikanske voditelje in ljudje so slike zopet obesili na stara mesta, pri tem so pa v zadregi govorih: «In res se bo končalo z *reštom», kakor je rekla gospodična učiteljica.* • Rojstni dan regenta Aleksandra v (Mariboru. Na predvečer regentovega rojstnega dne je priredilo vojaštvo z godbo obhod po mestu y najhujšem šneznefiff ffieftzS. V NaftffifSH gTeUaTi šču je bila slavnostna predstava. Včeraj zjutraj ob 8 uri je bila vojaška pa rada na Stolnem trgu in ob 9. uri slovesna služba božja v stolni cerkvi, katere so se poleg zastopnikov vojaštva in državnih uradnikov udeležili tudi člani razmejitvene komisije. Po šolah so se vršila predavanja o regentu. * Aktiviranje okrožnega agrarnega urada v Mariboru. Vodstvo okrožnega agrarnega urada v Mariboru, ki se na haja na Koroški cesti št. 19, je prevzel inšpektor in okrožni agrarni poverjenik dr. Viljko Pfeifer. Uradni dnevi bo do vsako sredo in soboto od 9. do 12 ure. Stranke se bodo pa sprejemale tudi ob ostalih delavnikih, vendar pa se občinstvo opozarja, da bodo strokovni ur-^niki in vodja izvzemši na omenjenih dveh dneh večinoma odsotni na uradnih potovanjih. * Društvo poštnih in brzojavnih nameščencev kot strogo strokovna organi zacija sc je ustanovila dne 12. t. m. v Mariboru. * Iz Celja nam pišejo: Naši nemšku. tarski jetniški pazniki so vendar enkrat nejevoljno odslovili eks-avstrijske kape, ter jih nadomestili z jugoslovanskimi čepicami. Toda popolnoma izbrisati sledi habsburškega režima še nočejo.Ne-kateri še vedno nosijo na ovratnikih rumeni všiti znak in neki višji paznik, ultra avstrijakant, nosi na ovratniku še dva gumba z avstrijskim orlom v spomin prejšnjih dni. Da se tretje leto našega osvobojenja izpod avstrijskega jarma še vedno trpi take stvari, je sra mota, ki presega vse meje narodne občutljivosti. Merodajni gospodje naj na pravijo red. * Na gospodinjski šoli v Celju je bil pouk za nekaj časa prekinjen. V ponedeljek dne 20. t. m. se prične iznova, in sicer v prostorih meščanske šole. * Ustavna skupščina Udruženja Ju-goslavenskih Muzičara se vrši v nedeljo dne 19. decembra ob 11. uri dopol dne v dvorani Glasbene Matice, Vego. va ulica 7. Pripravljalni odbor vabi s tem vse glasbene umetnike, skladatelje, koncertiste, kapelnike, glasbene učitelje in učiteljice javnih in zasebnih šol, pe-vovodje, člane orkestrov, člane opernih zborov, konservatiste, organiste itd., da pridejo sigurno k zborovanju ter pristopijo k skupni stanovski jugoslovanski organizaciji. Porotna dvorana — visoka šola za tatove. V noči dne 15. t. m. je neznan vlomilec izvršil drzen vlom v bufet kolodvorske restavracije, kjer je iz omare za led odnesel plačilnemu natakarju Fr. Averju 4300, natakarju Francetu Pojetu pa 25.560 avstrijskih kron. Vlomilec se je zvečer skril, po končanem obratu izvršil svoje delo, potem je v stranišču počakal, da so odprli zjutraj restavracijo, na kar je neopaženo izginil. Lokalni ogled je dognal, da je moral vlomilec biti pri eni zadnjih porotnih razprav, kjer je neki bivši natar-ski vajenec točno opisoval svoj vlom v restavracijo. Ta vajenec je bil obsojen na tri leta ieče. Po njegovem opisu je bil sedaj izvršen zopet vlom v kolodvor sko restavracijo na ravno isti način. Gropodasrst Padec avstrijske krone Avstrijsko krono so včeraj kupovali na borzi v Zurichu za 1-05 centimov. Torej 100 avstrijskih kron se mora plačati približno za 1 švicarski frank Istočasno je avstrijska krona padla tudi v Berlinu, Pragi, Beogradu in Zagrebu. (Ta padec je za avstrijsko gospodarstvo katastrofalen. Dobava najvažnejših sirovin bo republiki silno otežkočena. „Reichspost" pravi, da ta padec krone pomeni blokado Avstrije. Avstrijski trgovec ne bo mogel kupovati blaga v inozemstvu, ker je za njegovo valuto predrago. Tudi drugi dunajski listi so v skrbeli, kaj bo z av strijskim gospodarstvom. Pred dobrim tednom je finančni minister dr. Grimm izjavil z oficijelnega mesta, da stoji Avstrija pred bankrotom, ako ne pride pomoč od zunaj. Izjavil je, da mora priti pomoč takoj in da mora biti podpora jako izdatna, ker drugače bo država morala napovedati insolventnost. Dr. Grimm zahteva nič manj kakor 300 milijonov dolarjev. Le taka vsota bi mogla rešiti Avstrijo pred gospodar skim polomom. Katastrofalni padec avstrijske krone nam namiguje, da zaželjena pomoč še ni tako blizu in da mora Avstrija preživeti še marsikateri pretresljaj, predno pride ta pomoč. Ni verjetno, da bi dali Amerikanci svoj denar v svrho, da bi restavrirali 25 milijard avstrijskih kron. Nego od teh kron mora Avstrija odpisati velik del, in sicer toliko, da bo Avstriji ostalo 6amo toliko denarja v prometu, kolikor ga potrebujejo gospodarske prilike. Možno je tudi, da pride amerikanska pomoč pod predpogojem, da se vrednost avstrijske krone sploh uniči in da se izda s pomočjo amerikanskih dolarjev nov denar. Naj se zgodi to ali ono, vrednost avstrijske krone je na vsak način jako jroblematična. Vse kaže, da pojde še dalje navzdol in da je avstrijsko gospodarstvo še daleč od konsolidacije. Porotno sodiiše. Nevarna družba vlomilcev. Včeraj ves dan in danes dopoldne je trajalo zasliševanje obtožencev, ki ga jako stvarno in spretno vodi dr. Pernuš. Vsi obtoženci priznavajo, pri tem pa se spretno branijo. Pred vsemi se odlikuje mlada Neža Gor-kič, ki pazno zasleduje vsako fazo razprave in je točno pripravljena na odgovor za vsako vprašanje. Obtoženec Maks Herman je bil kandidat za ..detektiva". Priznano je, da je detektivom pomagal do marsikakega lepega uspeha, ker pa ni dobil za to nikake nagrade, je sam nastopil o-polsko pot zločinstva. Nekatere vlome so obtoženci načriavali na naiven način. Slišali so, da se nahaja v gostilni pri „Sokolu" — „žakelj ceki nov", štirikrat so poskušali vlomiti v to gostilno, toda brez uspeha. O-menjali smo že včeraj, kakšne načrte so snovali za bodočnost. Najzanimivejši jej načrt glede zaplembe ..sedmih miljojnov" pri trgovcu in oostilničarju Peterlinu v škocijanu pod Turjakom na Dolenjskem. Tja so nameravali oditi z vojaško patruljo v spremstvu „oficirja" in dveh ..detektivov". Peterlinu so hoteli prezentirati „dekret delegata ministrstva financ" s prilično sledečo vsebino: „Ministrstvo financ z dne... odreja pri trgovcu A. Peterlinu... na podlagi § 63. zakona z dne.... hišno preiskavo in zaplembo vsega denarja. Denar se pozneje dobi pri delegatu." Podpis: dr. Šavnik. Danes opoldne se je zaključilo dokazano postopanje, nakar so se po stavljenih vprašanjih pričeli govori državnega pravdnika in zagovornikov. = Beda Avstrije. Zaloge moke so Došle. Zima s svojim mrazom je prišla. Zvezni kancler dr. Mayr je povabil " sebi poslanike tujih velesil, da jim vsem poudarkom predoči vso resnost l>ednega položaja avstrijske republike, Ministra za finance in ljudsko prehrano sta dokazala, da na koncu decembra ne bo nobenih živil, nabava novih pa je brez hitre in obsežne pomoči od zunaj nemogoča. Od vlad glavnih veles'1 pričakuje avstrijska vlada, da bodo v kratkem osvojile predloge reparacijske komisije, ki streme za hitro obnovo Hitra pomoč bo dvignila voljo do dela in vsi sloji bodo posvetili do skrajnosti svoje moči obnovitvi domovine Zvezni kancler je poudarjal, da brez te pomoči vlada ne more prevzeti odgovornosti za redno življenje v državi. Prosil je zastopnike velesil, da pri svojih vladah pospešijo rešitev kreditne akcije. = Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da smejo biti v nedeljo pred Božičem, to je dne 19. t. m. trgovine odprte od 7. ure zjutraj do 12. opoldne ter od 2. do 6. ure zvečer. = Nova tvornica v Celju. Pekovski mojster Josip Kirbisch je ustanovil tvornico „Cinal" za izdelovanje kovin skih predmetov in medenih zlitin. = Ustavljen promet z Bolgarijo. Ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu objavlja: Od dne 16. L m. se do nadaljnje odredbe ustavi vsak potniški in blagovni promet z Bolgarijo. V Sofijo vozi v bodoče samo simplonski ori-ent-ekspres. Brzovlaki bodo vozili od dne 15. t m samo na progi Beograd-Niš in obratno ter imajo do nadaljnjega zvezo z direktnimi vlaki v Atene. Mešani in osebni vlaki na pirotski progi vozijo samo do Niša in Caribroda in obratno. Od dne 15. L m. do nadalj. nje odredbe se ne sprejema noben brut to za odpravo v Bolgarijo niti iz Bolgarije. tudi transit ne. 3= Uvoz cikorije. Trgovska zbornica v Osijeku opozarja interesente, da je mogoče iz Poljske svobodno izvoziti poljubno množino cikorije. Zbornica ima na razpolago naslove producentov cikorije na Poljskem. = Tovarna za eternit. Pogajanja, katere vodi v Zagrebu zastopnik firme Ludwig Hafscher z bankami in industrijskimi krogi, so uspela tako daleč, da se v kratkem osnuje v Zagrebu delniška družba s pretežno domačim kapitalom, Id bo postavila lastno tovarno za eternit = češkoslovaški sladkor. Od letošnje produkcije je češkoslovaška že prodala 7430 vagonov sladkorja v inozemstvo, a 900 vagonov je z inozemstvom zamenjala za žito. V svrho zamene pripravljenih je za Jugoslavijo, Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko se nadaljnjih 10.900 vagonov sladkorja. Celokupna češkoslovaška produkcija rafiniranega sladkorja znaša letos 62.000 vagonov. Nova podružnica. Ljubljanska kreditna banka je ustanovila v Brežicah govca Vidmarja dne 16. t tn. z rednim poslovanjem. = Uvedba provizornega režima za Južno železnico. Na seji upravnega sveta Južne železnice dne 16. t m. je izjavil generalni ravnatelj dr. Fall, da sta jugoslovanska in italijanska vlada odobrili provizorni režim. Ker sta pritrdili že tudi Avstrija in Madžarska, [e upati, da se provizorni režim uvede ze od 1. januarja dalje. Vprašanja, ki so stem v zvezi, se bodo obravnavala nerabnih ; tudi ostali zefeznish rijal je uničen. = Zagrebška banka za manjše po* sestnike, ki je bila osnovana z madzar« skim kapitalom, je povišala svojo glav* nictf na šest milijonov kron in izpreme-nila ime v Komercijelno banko, ki M bo bavila z vsemi bančnimi posli. Za ravnatelja je imenovan Alkalaj. = Podjetje Bata v Sarajevem, ki ime tudi po raznih drugih mestih svoje podružnice in se bavi s prodajo čevljev, na konferenci meseca januarja na Du- x je preosnovalo v delniško družbo z - - - .....— glavnico 1 milijon kron, ki ustanovi svoje podružnice v Zagrebu in Osijeku. = Za plačilo davka na vojne dobičke se sprejemajo, kakor javlja finančna delegacija, ne samo dinarski, ampak tudi kronski boni 6odstotnega državnega posojila iz leta 1919. naju. Te konference se bodo udeležili zostopniki prizadetih držav. Glede italijanskih anuitet se bo po nameri italijanske vlade posebe obravnavalo. Naposled je naznanil glavni ravnatelj, da je italijanska vlada iz naslova „Upora-be proge Južne železnice na italijanskem ozemlju" plačala slednji večjo vsoto. (LDU.) = Promet med češko in Jugoslavijo ter Južna železnica. Z ozirom na poročila, objavljena pred kratkim v tu kajšnjih časopisih, nam pošilja konzu lat češkoslovaške republike v Ljubljani uradno pojasnilo ministrstva železnic češkoslovaške repufiko, ki pravi: Glasom stenografičnih zapiskov o praški konferenc! glede železniškega prometa Jugoshvljo se je dogodila nadeva, kakor sledi: Na konferenci je vprašal zastopnik pruskega železniškega ravnateljstva v Berlinu, ali je mogoče računati z otvoritvijo prometa med Nem. čijo in Jugoslavijo čez Ogrsko. Na to vprašanje je odgovoril dr. Lankaš, ki "e predsedoval konferenci, v tem zmislu, da so na otvoritvi prometa v Jugoslavijo čez Ogrsko interesirane tudi češkoslovaške železnice, in to zaradi t> ga, ker jc promet po edini progi, ki je do sedaj na razpolago, to je čez Mari. bor, zvezan z velikimi težkočami, vsled česar se priporoča, delovati v to smer, da bi se otvorila druga pot, tj. pot čez Ogrsko. Na to je izjavil zastopnik Južne železnice, da je vendar za promet v Jugoslavijo na razpolago izborno zidana Južna železnica, katera bi zmagala promet v Jugoslavijo brez ovir, ko ne bi bilo carinskih težkoč na kolodvoru v Mariboru in se je izrazil v tem zmislu, da ne bi bila otvoritev prometa čez Ogrsko absolutno potrebna. Dr. Lankaš je odgovoril, da po njegovi lastni izkušnji, prometne ovire na Iužni železnici na potu čez Maribor ne obstojajo izključno v težkočah carinskega uradovanja, ampak tudi v pn> metnih težkočah na kolodvoru v Mariboru in na premikalnem kolodvoru na Teznu; da se torej na vsak način priporoča, iskati možnost otvoritve druge poti v Jugoslavijo, posebno za promet iz vzhodnih delov češkoslovaške republike, tj. pot čez Ogrsko. Časnikarsko poročilo, kakor da bi bilo Južni železnici na konferenci v Pragi izrečeno nezaupanje. je torej nepravilno. Netočno na je tudi poročilo zastopnika Južne železnice , kakor da bi bil dr. Lankaš izjavil, da mora dati brezpogojno prednost prometu preko Ogrske. Češkoslovaško ministrstvo železnic obžaluje, da je bilo ono poročilo, ki ne odgovarja resnici, objavljeno in to tem bolj, ker je bil vsled priznanja vrednega prizadevanja prometnega ravnateljstva Južne železnice v Ljubljani sklenjen dogovor z Južna železnico, na podlagi katerega so se prometne razmere med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo bistveno zboljšale. = Nezaposlenost v Severni Ameriki dobiva vedno resnejšo obliko. Velike tovarne nimajo naročil. Vsled krize ne trpijo samo producenti, ampak tudi delavske vrste so občutno prizadete. Gotovo je bila gospodarska kriza v Ameriki važen motiv za zabranitev priseljevanja, kajti armada brezposelnih se z veliko naglico množi. Državni urad za delavsko statistiko objavlja, da je štirinajst glavnih industrijskih podjetij svoje obratovanje znatno skrčilo. Prvi župan enega največjih amerikanskih mest — Detroita —, je izdal javen oklic na delavstvo in na državno oblast v katerem poživlja k razumnemu organiziranju dela, kajti v mestu je že čez 60.000 brezposelnih. Phi-ladelfia Textile Manufacturers Asso-ciation je objavila, da bo prisiljena, v kratkem odpustiti 125.000 delavcev. Rezervna armada brezposelnih je od dne do dne večja Obrati omejujejo delo, mezde so znižane, delavstvo zapušča tovarne. = Gospodarska situacija Rusije. Znani ruski menševik Abramovič je imel v Berlinu predavanje o gospodarski situaciji sovjetske Rusije Produkcija znaša komaj desetino mirovne produkcije. Premogovna produkcija v donskem ozemlju je padla na 15 % mirovne proizvod je. Od 1200 velikih tovarn jih obratuje danes samo 21 in še te samo za potrebe armade. Petrograj-ski boljševiški list „Trud" je odkrito jriznal, da je rusko industrijo uničilo »ljševiško gospodarstvo. Tekstilne tovarne Izdelujejo samo 3-5 % mirovne množine; konopelj se pridela samo Borza 17. decembra Zagreb. Današnja borza je bila z ozirom na to, ker beograjska zaradi regentovega rojstnega dne ni poslovala in pa. ker je jutri sobota, neobičajno slaba. Papirji se niso niti dvignili, niti padli, dočim so nekatere valute porast-le. Devize: Berlin 212 do 214, Milan 539 do 541, London 530 do 540, New-york 153 do 156, Pariz 923, Praga 180 do 182, Švica 2450 do 2550, Dunaj 24 do 24.20. Valute: dolarji 149 do 150, avstrijske krone 25 do 27, rublji 70, češke krone 170. franc. franki 880 do 900, napoleondorji 498 do 500, marke 200 do 202. leji 200 do 203, italijanske lire 520 do 528. denar 360 760 1875 625 980 645 8950 497 720 1100 16*5 6 ">00 blago 1100 370 1593 790 1900 630 940 655 90-0 500 730 1160 167S 7000 v podružnico, ki je pričela v prostorih tr:25. Lokomotiv fe §9 ,%; ppolnom« Banka za Primorje < Trg. obrt banka • > i Hrv. eskomptna . . . Narodna šumska ind.. Jadranska banka . , lugoslavenska banka . Ljubljanska kred. banka Narodna banka a . Praštediona . • • • Račka pučka . . * » Srpska banka i > • Slavonia . < * • < Ciutman..... Dubrovačko parobr. dr. Dunaj, devize: Zagreb 398 do 402, Berlin 931 do 937, Budimpešta 102.50 do 104.50, Bukarešta 825 do 835, London 2340 do 2360, Milan 2290 do 2310, Newyork 679 do 683, Panz 3917.50 do 3957.50, Praga 755 do 761, Sofija 725 do 735, Zfirich 10200 do 10250. Valute: dinarji 1597 do 1617 franc. franki 3S92.50 do 3932.50, švicarski franki 10175 do 10225, feške krone 760 do 766. ogrske krone 105.50 do 107.50, leji 825 do 835, levi 720 do 730, lire 2280 do 2300, marke 931 do 937, rublji 331 do 337. Avstr. kronska renta . = » „ majska renta . < » Ogrska kronska . . • i V. avstriisko vojno pos. Turške srečke . . . < • Kreditni zavod za trg. in in Anglobanka ..... Bankverein <••<*• Landerbauk ..... Avstro-Ogrska banka . . Bosanska zemaljska banka Zivnostenska banka . . . Državne železnice . . . Lombarde ...««• Alpine-Montan . . . > Praška železna industr. . Levkam, papirnica . . Praga, devize: Berlin 121.25, Beograd 216 do 12.45 do 13.45, Varšava 13.75 do 14.75, Budimpešta 12.85 do 13.85, Sofija 94.50 do 95.50, Zagreb 53 do 54, Bukarešta 113.75 do 114.75, jugoslovanske note 207 do 209, Newyork 88 do 89. London 311 do 313, Pariz 525.50 do 528.50, Milan 308 do 310, Zurich 1358.50 do 1361.50. Berlin, devize• Newyork 71.42 do 71.58 London 252.95 do 253.55. Pariz 435.55 do 436.45, Milan 254.70 do 255 30, Dunaj, stare, žiprosane 14.845 do 14.895, Praga 82.90 do 83.10. Budimpešta 12.08 do 13.02, Švica 1093.90 do 1096.10. Zurich, devize: Berlin 9.15, Newyotk 656, London 2307. Pariz 3955, Milan 2340, Zagreb 470. Praga 740. Bukarešta 900. Budimpešta 130. Dunai 155, žigosane 100, Varšava 110 1 98 — i 98- 1 143- 7075 a 3835 — L 1410-—• • 1184- • 1260 — « 1840-— 4 6490-— • 149-— I 3940 — 1 B1 lO- | Žo^— f 6S70-— Š 14450-- 8290-— 119.75 do 218, Dunaj Vremensko poročilo. Liobliana m« m nftd fimHtm m n T 0 a o d sls « SE , Si* -r c ^ n u t- J fetron Nebo <2! 17. 4ec 7. ur 73« S -1-0 bm vetra 17. dec 1«. nri 7M7 •09 obl 17. dee 21. nri 7S7» -10 n n Srnini, včermtiaf* -affpeiamra — 6 * nnrmata« — IS Vremenska napoved: re®. cb ačno j. Trem* Solnee rxha;a dana ob '.-43 m« a ob 16-10 17. (ta«, ob 7. urit CHkvant cai tam »o dei rad r* Dunaj i tem to.Sei puL t O. Inompeti tem -to «bU »o. ffnni CD fnJba dobT° ohranjen«, (lU|ll du luano, pripraToa za inka-^anta. Našlo? se izve v upravništvu »Jutra Sprejme se 598 3-2 vajenec za mil i obrL JoBi Slej ko pložno mizarstvo, Zg. SlSka št. 83. iostilns pri Lozarju. CeDj. občinstvu naznanjam, da imam na novo urejen salon, ki ga priporofau. fij-uštvom za sestanke. Solidna in točna postrežba. Justi Poženel 632 2-2 LJubljana. Rožna ulica št. 18. Krompir t množinah od 200 kg naprej, oddaja Ha JDM", Dunajska ce^to 9 po ceni E 1*90 za kilogram. Istotam ?e tndi dobi odbran krompir za krmo po teni 80 v za kilogram. 516 7 Prod - t Ljubljani v bližini d»želne flade i 'ropna hiša v dobrera st:mju. Resni : iti naj se oglasijo pod na-ilovom .....61" na upravo Ponudbe na: Tavčar & Svetina, (jubljana, Oosposvetska oesta 6. Naročajte in Širite sledeče leposlovne knjige: Anatale Franoe - Debeljak: Pingvinski otok. Boman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 ▼ reč. Dostojevski J-Levstik; Besi. Boman t IV. delih. Broi. 36 K, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Oonooart-Pastuikln: Dekle Elisa. Boman. Broi. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 t več. Cervantes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v Teč. Shakespeare - Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 1 K 80 t več. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti 1 K 80 v reč. Stritarjeva antologija. Uredil dr. It. Prijatelj. Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 v Teč. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 20 K, po pošti 3 K Teč, IL zvei. broš. 22 K, po pošti 2 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, uliea. 6. 66 17 Za Božič in Novo leto si kupujte 456 16 za otroke: Ciha Jo va-Gradnik, Ealamandarija. Pesmi za otroke. Vez. 16 K. po pošti pripor. 1 K 40 v več. Bob in Tedi, mladinska povest s slikami, broš. 24 E, vez. 30 K, po pošti 2 K več. PT za odrasle: Anatole France: Plngvlnskl otok, broš. 42 K, po pošti K 2 40 reč. Shakespeare-Zopaačič: Sen kresne noči, broš. 22 K, vez. 28 E, po pošti 2 K več; Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovenoev, I. in II. dsl, skupaj 57 K, po pošti K 2*20 več. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodsa nL S. Knjige so najcenejše Mo. Pivovarna „UNION M LJubljana-Spodnja Ši s R< Telefon it. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, LJubljana. priporoča svoje izborno pivo v sodcih in s?e?sSe» nicah. Dobe se tudi tropine in sladne cfme, ki so kot živinska piia zelo priporočljive, iz 02-1? : Jadranska banka: sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in irnge vloge pod najugodnejšimi pogoji w frevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Subrovnik, Kotor, SSrat!], | fjnbljana, jffaribor, jffeikovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Vien. 9 Poslovat zveze z vsemi večjimi kraji v in- in inozemstva. !p TlcJnift* tilkuaa. T^Minm-