Jože Kastelic NAJDBE ZGODNJEGA SEEDNJEGA VEKA V GOJAČAH PEI GOBICI Nekako na pol pota med Ajdovščino in Gorico leži v Vipavski dolini na podnožju Cavna (1187 m) vas Cmiče (165 m) z železniško postajo Batu je (133 m). Cesta iz Ajdovščine se v tem predelu doline razcepi v dve veji, eno južno, ki teče po sami dolini Vipave m drugo severno skozi Črniče in Šempas. Više ležeča cesta se od spodnje danes cepi pri vasi Selo (143 m), stari odcep pa je bil že nekaj kilometrov vzhodneje pri mlinu ob vrtovinskem potoku (114m) m gre sedaj kot »stara cesta« tik pod vasmi Gojače (191 m) in Malovše do Crnic, kjer se stara cesta spet združi z novo gornjo cesto. Da se vipavska cesta cepi na tem mestu v dve veji, je pogojeno po terenu, ki ima tu preko doline položen nizek hrbet v obliki zapaha. V tem dejstvu moramo iskati tudi geografski faktor stare naselitve tega področja. L Grobovi Gojače-Boršt Marca 1949 je Narodnemu muzeju sporočil študent Alojzij Vrtovec, Gojače 46, da so ljudje pri kopanju peska za zadružni dom nad Goja- čami naleteli na skeletne grobove. Kontrolna sonda je pokazala ze deloma odkopan skeletni grob, pokrit s ploščo. Jeseni 1949 smo nato izvršili majhno izkopavanje zaščitnega značaja. Na tem mestu se moram zahvaliti krajevnim oblastem za pomoč, zlasti pa družim Vrtovec, ki je delo v veliki meri omogočila. Svet, na katerem leži nekropola, se dviga neposredno proti severo­ vzhodu za vasjo proti hribu Sv. Pavel. Na vzhodni strani strmo pada v ozko dolino, po kateri teče potok, ki izvira pod Sv. Pavlom. Na samem terenu sta na vzhodnem pobočju še dva izvirka, eden manjši, drugi močnejši, ki je bil pred kakimi sto leti zajet za vaškL vodovod, speljan po pobočju. Teren se spušča nekako v smeri sever—jug, njegova po­ ložna kopa ni čisto okrogla, temveč podolgovata. Sestoji az kraške preperevajoče skale z majhno plastjo peščenega humusa. Ledmsko ime je Borit, en del se imenuje Zelena peč. Na vrhu rasto še posamezni bori, na splošno pa je teren sedaj spremenjen v kraški pašnik. Na severni strani kope je plitvo sedlo, ki loči kopo od severnega, višjega hriba, kjer vodi pot k Sv. Pavlu. 89 •v^v-^v;-vv----^^ G.07AČE 1949. ЗЈТЛ/ЛС17Л GROBOV шт> -.V. ••••.••• 5Ж- •SJK Slika i. Skica nekropole v Gojačah-Borštu (Risba Kubias) • Prej ^ £ ^ ^16110 pečJ° nek kmet našel skelet, ko je kopa! vinograd. Na Borštu so v prvi svetovni vojni vojaki kapali še sedai viden jarek m našli kosti. Do marca 1949 so kmetje pri kopanju peska izkopali 5 grobov, pri kontrolni sondi marca smo dokončali izkop groba št. 6, jeseni 1949 pa grobove št 7 do 10 (si. 1). Skupaj je torej izkopanih deset grobov. Ce pa prištejemo k njim še one, o katerih imamo nezanesljive starejše 90 podatke, pa se število še dvigne. Ker je večina terena še nepreiekanega, moremo domnevati, da je nekropola v Gojačah-Borštu vseeno obsež­ nejša, kakor pa jo danes poznamo. A. Grobovi, izkopani od kmetov do marca 1949 Grob 1. Skelet je ležal v smeri sever—jug, bil je pokrit s škrir- ljasto ploščo in zasut s kamenjem. Odrasel skelet. Grob 2. Smer sever—jug, skelet pokrit s ploščo. Odrasel skelet. Grob 3. Smer sever—jug ali obratno, skelet pokrit s ploščo. Grob 4. Smer sever—jug ali obratno, skelet pokrit s ploščo. Slika 2. Ostroga, Gojače-Boišt (Foto Berce) Grob 5. Smer jug— sever, ležal je na plošči, glava je bila tudi po­ krita s ploščo. Skelet je bil menda še nedorasel. Grob 6. Smer jug—sever, brez plošče. Odrasel skelet, v nekoliko skrčeni legi. V teh. grobovih so se našli naslednji predmeti, ki jih žal ni mogoče razporediti po grobnih sestavih: a) Bronasta ostroga z železno konico in železnimi zakovicami na obeh koncih. Notranja stran ostroge je gladka, zunanja pa polkrožno •dvignjena, tako da sta kraka polkrožnega preseka. Kraka sta razčle­ njena v šest delov z rebri. Med prvim in drugim delom sta povprek naneseni dve rebri, med tretjim in četrtim dve, med četrtim in petim dve, šesti del pa je oblikovan v štirikoten zaključek, ki ga omejuje eno' rebro. Skozi zaključek je prebita železna zakovica. Od konice proti koncema krakov se ostroga oži, konec pa je zopet zadebeljen. Srednji del ostroge, na katerem je nasajen trn, je na gosto okrašen 91 z vertikalnimi zarezami. Trn je železen in nasajen na trup ostroge v obliki zakovice. Trn je zelo dolg, masiven in se končuje v piramidalno konico. Ostroga, je vlita. Dolžina s trnom 10,5 cm, trn 2,5 cm, širina pri koncu 8,7 cm, debelina kraka 1,5 cm. Verjetno je iz groba št. 5. Narodni muzej v Ljubljani (NM) inv. št. S 419. SI. 2. Slika 3. Pašna spona, Gojače-Boršt (Foto Berce) b) Bronasta dvodelna pašna spona z železnim trnom. Prvi del spone, spona v ožjem smislu, je na notranji strani gladek, na zunanji strani pa polkrožno dvignjen, tako da je presek polkrožen. Spona je Slika 4. Pašna spona, Gojače-Boršt Nož, (Foto Berce) Slika 5. Gojače-Boršt rebrasto razčlenjena. Posebej je uglofoljena lega za konec trna. Rama, okoli katere je Bil trn pritrjen, je ravna, tanka in gladka, ostali del spone pa ima obliko tričetrtinskegai kroga. Ta del ni enakomerno širok, ampak se od osnove rahlo širi. Železni trn je izgubljen. Velikost 2,5 X 2,0 cm. — Drugi del spone je jeziček na koncu pasu. Ima podol­ govato in ploščato obliko. Na notranji strani je gladek, zunanja stran pa je na osnovi tanka in ima tri železne zakovice. Nato je rahlo zade­ beljena, proti koncu pa se stisne in tvori lepo oblikovano masivno 92 .glavico. Spona je vlita. Dolžina 4,0 cm, širina 1,5 cm. Verjetno je iz istega groba kot ostroga. NM inv. št. S 420 a b. SI. 3. c) Bronasta ploščata spona v obliki črke D, z železnim trnom. No­ tranja stran je gladka, zunanja pa je na polkrožnem trupu okrašena s prečnimi zarezami. Železni trn je izgubljen. Velikost 3,3 X 2,3 cm. Verjetna iz groba št. 6. NM inv. št. S 421. SI. 4. č) Železen nož. Trn za ročaj je ostro, skoraj pravokotno ločen od rezila. Nož je fragmentarno ohranjen. Ohranjena dolžina 10,5 cm, ši­ rina 2,5 cm, dolžina trna 5,0 cm. NM inv. št. S 422. Sil 5. S'A, \ 4 :*& %*?&. Slika 6. Nož, Gojače-Boršt (Foto Berce) Slika 7. Glinast prstan za prejo, Gojače-Boršt (Foto Berce) d) Železen nož. Trn za ročaj prehaja neizrazito iz rezila. Nož je fragmentarno ohranjen. Ohranjena dolžina 12,5 cm, širina 2,5 cm. NM inv. št. S 425. SI. 6. e) Glinast prstan za prejo. Iz svetlorumene gline. Premer 4,7 cm, debelina 1,2 cm, premer luknjice 1,0 cm. NM inv. št. S 424. SI. 7. f) Kamenček za prstan, rubinaste barve, jajčaste oblike. Izgubljen. B. Grobovi, izkopani od Narodnega muzeja jeseni 1949 Grob 7. Otroški grob, smer jug—sever, brez plošče. Vsekan v skalo in zasut s kamni. Dolžina groba 0,70 m, širina 0,65 m, globina 0,80 m. Individuum star do enega leta. Brez pridatkov. Grob 8. Skelet mladega individua. Dolžina groba 1,66 m, širina 0,60 m, globina 0,95 m. Grob je vsekan v skalo. Skelet leži na grobem pesku.' Okrog skeleta je zgrajena obloga iz večjih, neobdelanih kamnov podolgovate oblike. Ker je grob izkopan v pobočju, ki teče 93 v smeri groba, je obloga na desni, zunanji strani, skrbna in sistema­ tična, na levi, notranji strani, pa samo deloma izvedena. Posebno močni pa so kamni za glavo, ob femurjih in za nogami. Na teh kamnih slone tri sknljaste plošče, s katerimi je bil skelet pokrit. Plošče so grobo obdelane, z dokaj ravnimi stranicami. Plošče so položene tako, da leže Slika 8. Nož, Gojače-Boršt (Foto Berce) robovi srednje plošče nad robovi obeh končnih plošč. Grob je nato zasut z debelim kamenjem in prstjo. Skelet leži v normalni legi, roke so položene ob telesu. Brez pridatkov. SI. 9. Grob 9. Odrasel skelet. Smer sever—jug. Dolžina groba 2 04 m, globina 1,0 m, širina 0,65 m. Grob ima okoli skeleta prav tako kamenito oblogo kakor grob 8. Skelet je pokrit prav tako s tremi škriljastimi ploščami, ki pa so deloma razlomljene, srednja pa je globoko udrta. cf i xJie~? praV tako z debelim kamenjem, pomešanim s prstjo, bkelet lezi v iztegnjeni legi, leva roka je položena ob trupu, desna upognjena in položena v naročje. Brez pridatkov. Grob 10. Skelet mladega individua. Smer sever—jug. Dolžina groba 1,85 m, širma 0,60 m, globina 0,59 m. Grob je urejen natančno tako, kakor grobova št. 8 in št. 9. Toda poleg treh plošč, s katerimi je skelet Slika 9. Grob 8, Gojače-Boršt (Foto Berce) 94 pokrit, se nahaja tu še majhna škriljasta ploščica pravokotne oblike (velikosti 0,20 X 0,25 m), ki je položena pod stopala tako, da leže nožne kosti na tej posebni ploščici. Skelet leži v iztegnjeni legi, leva roka je položena ob trupu, desna pa je nekoliko skrčena. Brez pridatkov. SI. 10. C. Slučajna najdba leta 1950 Kakih 100 m severno od grobov je našel neki kmet železen nož. Trn za ročaj prehaja usločeno iz rezila. Dolžina 13,5 cm, širina 2,3 cm, dožina trna 5,0 cm. NM inv. št. S 425. SI. 8. II. Naselbina pri Sv. Pavlu Pol ure hoda od nekropole Gojače-Boršt proti severovzhodu se dviga hrib Sv. Pavel (525 m). Hrib je na vzhodu in jugu strmo odsekan v globoke prepade, na zahodu je položnejši, s severa, torej od strani pod visokimi hribi Čavna, pa je položno dostopen. Uro hoda na zahodu nekako v isti višini nad dolino se dviga v podobni konfiguraciji hrib Tabor, ki je bil utrjen in je dobil svoje ime v času turških vpadov. Neposredno pod Sv. Pavlom izvira studenec, ki pa je zdaj navadno presušen. Z vrha Sv. Pavla obvlada razgled vso Vipavsko dolino, od vipavskega gradu in Ajdovščine mimo Branika do Soče in Oslavja za Gorico. Vrh Sv. Pavla je rahlo podolgovat v smeri sever—jug in tvori precej raven plato, ki se v sredini nekoliko zniža tako, da je površina Slika 10. Grob 10, Gojače-Boršt (Foto Berce) 95 predeljena v dva dela s plitvim sedlom. Plato fe dolg 270 m, širok pa, na jugu 120 m, na severu 80 m. Na severni strani vodita na plato dve poti, ki pred vhodom ostro zavijeta. Od obeh vhodov je zlasti dobro ohra­ njen m viden oni na vzhodu, kjer je cesta mestoma vsekana v živo skalo, v zadnjih metrih pred vhodom pa celo stopnjičasto dvignjena. Poznajo se sledovi kolesnic v skali. Pri vhodu je skala izsekana v ravno ploskev tako, da sta se po njej mogli premikati obe krili trd- njavskih vrat. Podboji niso ohranjeni. Vidijo pa se sledovi, kjer so podboji stali. Ves plato je bil nekoč utrjen z zidom iz neobdelanih kamnov, vezanih z izvrstno malto (si. 11). Le na obeh licih zidu in na rogalih so kamni obdelani (si. 12). Sedanja višina obzidja znaša po- Slika 11. Zidovi pri Sv. Pavlu (Foto Berce) vprečno 0,5 m. Na mnogih mestih pa so ohranjeni samo še temelji. Zidovje teče tik nad prepadi in se prilagodi elipsasti konfiguraciji Platoja. Na notranji strani zidovja je skalnat teren umetno splaniran, tako da nastane izza obzidja širok raven hodnik. Na nekaterih posebno izpostavljenih mestih se obzidje razdeli v zunanji in notranji zid. Pod strmim južnim pobočjem platoja je dobro ohranjen visok stolp-donjon. JNa sredi platoja je v zadnjem času sezidana majhna cerkev na ruše­ vinah stare cerkve, ki je bila v jožefinskem času opuščena. V severnem predelu platoja se dobro vidijo v terenu prečno potekajoče terase. Pri zidanju cerkvice so se našli lonci, nekje na platoju pa je bila leta 1944 najdena železna puščica. Puščica ima dolg nastavek v obliki 7-ožujočega se tulca, ki je proti koncu poševno kaneliran. Ostrina je trikotna, ploščata, z rebrom po sredi. Dolžina 8,5 cm, dolžina lista 2,0 cm. NM inv. št. S 426. SI. 13. 96 Slika 12. Zidovi pri Sv. Pavlu (Foto Berce) Slika 13. Puščica, Sv. Pavel (Risba Kubias) 97 Ш. Grobovi Gojače-Morlek Pol ure južno od vasi Gojače proti postaji Batuje leži pašnik z ledinskim imenom Mórlek. Pred led sta se tu našla dva skeleta in pri enem od njiju železen nož. Skeleta sta bila pokrita s kamni, kakor v nekakih grobnicah, iz suhega zidu. Sedaj je sredi pašnika izkopana velika peščena jama. Na robu jame smo našli v sipu fragmente člo­ veških in živalskih kosti, slabo ohranjen rimski bronast norec iz IV. sto­ letja ter drobce terre sigillate, terre nigre in pseudosigillate. Dalje smo našli fragmente svetlo rdeče amfore, temne, s finim peskom pome- v;«'- ,ST4 Slika 14. Uhani v grobu št 1, Gojače-Morlek (Foto Berce) šane grobe keramike, fragmente umazano sive keramike ter fragmente tanke bronaste rebraste zapestnice. Mnogo je fragmentov žlindre. NM inv. št. S 432. Na najbolj zahodnem robu peščene jame leži grob št. 1. To je grob odraslega skeleta^ v smeri zahod—vzhod z majhnim odklonom (16°) proti jugu. V peščenem terenu je izkopana jama s poševnimi stenami. Grob je zasut s prstjo in velikim kamenjem. Pod koleni se je našel košček žlindre, ki je prišel v grob gotovo že z zasipanjem, ker se žlindra tod pogosto najde. Dno groba tvori čist pesek. Dolžina groba na vrhu znaša 2,40 m, na dnu 2,10 m-, širino groba ni bilo mogoče dolo>- čiti, ker je izkop peska uničil vso desno stran groba in skeleta; globina znaša 1,0 m. Tik nad skeletom je bilo v zelo majhnih količinah sem in tja videti drobne sledove oglja. Skelet leži v iztegnjeni' legi, z levo roko 98 iztegnjeno ob trupu, desna pa ni ohranjena. Pri skeletu so se našli sledeči pridatki: a) V sipu groba nad kolkom, 0,40 m nad skeletom, drobec keramike iz temnorjave gline, mešane z drobnim peskom. Keramika ni glajena, stena je tanka. Velikost 1,5 X 1,0 cm, debelina 0,4 cm. NM inv. št. S 427. b) Pri levi podlahtnici, tik nad skeletom, drobec temnorjave kera­ mike, mešane s peskom. Velikost '1,0 X 0,7 cm, debelina 0,5 cm. NM inv. št. S 428. c) Na levi strani glave bronast uhan z dvema sklenjenima kvači- cama. Obod je na spodnjem koncu sploščen in razširjen v navzdol obrnjeno trikotno ploščico, ki ima stranice rahlo usločene. V trikotniku je ena luknjica za obesek, ki pa manjka. Velikost uhana 3,0 X 2,7 cm. NM inv. št. S 429. SI. 14 a. Slika 15. Igla v grobu št. 1, Gojače-Moriek (Foto Berce) č) Pod desno stranjo mandibule bronast uhan z dvema sklenjenima kvačicama. Obod je na spodnjem koncu sploščen v ploščico, ki je na spodnjem robu nazobčana. V ploščici so tri luknjice za obeske, ki pa manjkajo. Velikost uhana 3,7 X 3,4 cm. NM inv. št. S 430. SI. 14 b. d) V hipogastrični legi je ležala bronasta igla s konico na desno. Igla je okroglega preseka, na glavi je sploščena in uvita. Dolžina igle 9,6 cm. NM inv. št. S 431. SI. 15. Najdbe v Gojačah so prinesle v znanstveno evidenco nekatere prav zanimive momente. Kar se tiče naselbine, je plato Sv. Pavla ne­ dvomno prahistorični kasteljer, dasi zato še nimamo nobenega arheo­ loškega dokaza.1 Rimska poseljenost kasteljera je očitna.2 Zidovi, ki so ohranjeni, kolesnice na poti pred severovzhodnim vhodom in terase na severnem delu platoja izvirajo po vsej verjetnosti iz rimske dobe. Najvažnejša rimska cesta iz Italije na vzhod je vodila po vipavski dolini od Akvileje mimo Gradiške in Rubij (Ponte Sonti Ta Peut) ter Bukovice (Ad Fornulos It Hier) do Sv. Križa (FI. Frigido Ta Peut).3 Mimogrede naj omenimo, da od Akvileje dalje ta cesta ni imela naziva via Postumia, kakor misli po Kandlerju zopet Sticotti,4 in da podobnost 1 Primeri za kasteljere v Vipavski dolini C. Marchesetti, I castel- lieri preistorici di Trieste e della regione Giulia, Trieste 1903, 54 s. 2 J. B e г b u č, Na školji Sv. Pavla v Vipavski dolini, LZ 7, 1887, 594 do 397. 3 K. Miller, Itineraria Romana, Stuttgart 1916, 453 s. 4 Inscript iones Italiae, regio X, fase. 4: P. Sticotti, Tergeste, Roma 1951. 7* 99 slovanskega imena za kraj Postojna v tem smislu ničesar ne dokazuje.5 Cesta, ki je prišla od Soče po dolini Vipave, se je preko Prvačine in Dormberga morala dvigniti k Batujam in Selom, od koder je nato v glavnem potekala v istih višinah do Sv. Križa.6 V tem predelu se je verjetno cepila od nje gornja, vicinalna cesta, ki je šla proti Soči v predelu Solkana in se tu združila z alpsko cesto gornje soške doline. Ta vicinalna cesta je potekala neposredno pod Sv. Pavlom. Tudi v zgod­ njem srednjem veku je treba skoraj gotovo iskati na Sv. Pavlu tisto naselbino, kateri pripada nekropola z bronasto ostrogo. Res pa je, da ni doslej najdena nikaka sled te naselbine. Toda spričo dragocenosti ostroge in zaradi monumentalnega načina pokopavan ja je težko misliti, da bi mogla biti naselbina kje drugje, kakor prav na tem mestu, ki je nekropoli najbližje in za utrjeno naselbino najbolj ugodno. Nadaljnja usoda tega kasteljera s srednjeveško utrdbo in stolpom na podnožju je neznana. Druga skupina poselitve se nam kaže na terenu Morlek, južno od Gojač, kjer so se našli fragmenti rimske keramike. V tej zvezi bi bilo treba preiskati tudi teren Kózmac v neposredni bližini, na katerem stoje ruševine v jožefinskem času opuščene cerkve Sv. Kozme in Damjana. Še bolj južno in še globlje v dolini pa sta se pri Batujah našla dva kamenita fragmenta s pleteninastim okrasom iz 11. stoletja.7 Bolj jasni kakor v naselbinah so rezultati v obeh nekropolah, na Morleku, kjer je izkopan doslej samo en grob, in v Borštu, kjer jih je izkopanih deset. Kateri naselbini pripada grob na Morleku, za sedaj ni mogoče ugotoviti, grobovi v Borštu pa pripadajo kasteljeru pri Sv. Pavlu, kot smo že omenili. Časovno spadata obe skupini grobov v zgodnji srednji vek, le da je grob na Morleku starejši kakor grobovi v Borštu. Na Morleku imamo en sam grob. Verjetno pa je bilo že več grobov uničenih, teren ,pa tudi ni še docela preiskan. V grobu št. 1 so posebno važni uhani. Ta tip doslej v Sloveniji ni bil zastopan in v lite­ raturi tudi ne opisan. Ker se dobi v Srednji Evropi v alamanskih gro­ bovih, ga lahko za sedaj imenujemo »alamanski tip uhana«. Uhan z eno luknjico — kot naš levi uhan — mi ni znan. Uhan s tremi luknji­ cami paš desni uhan — pa se je našel n. pr. v alamanskih grobiščih Sindelfingen8 in Ergenzingen,9 oboje v Württembergu. V luknjicah so y Württembergu ohranjeni obeski, ki sestoje iz obročkov, na katerih je pritrjena masivna paličica. Enak uhan imamo v prav tako alaman- skem grobišču Schleitheim-Hebsack v vzhodni Svici, v grobu št. 50.10 Zaradi redkosti in netipičnega spremnega materiala je točnejše dati- 5 Pravilno P. Fraccaro, La via Postumia nella Venezia, Festschrift Egger I (1952), 275. 0 S. R u t a r, Rimska cesta » Aquileia—Siscia«, IMK 9, 1899, 27—30. 7 E. C e v e, Predromanski pletenini iz Batui, Arheološki vestnik 1, 1950, 136—145. 8 W. V e e c k , Die Alamannen in Württemberg, Berlin und Leipzig 1931. 53 s.; Taf. 55 B, 4. i 6 . 9 W. V e e c k , o. e. Taf. 35 B, 6. 10 Neobjavljeno, muzej Schaffhausen. iOO rente teh uhanov težko, vendar se more zlasti po najdbi v alamanskem grobišču Holzgerlingen v Württembergu z veliko verjetnostjo postaviti ta .Sonderform«, kakor jo imenuje W. Veeck, v sedmo stoletje. Za to datacijo imamo se nekaj drugih dokazov. Alamanski grobovi v Würt­ tembergu prinašajo poleg tega »alamanskega uhana« kot glavni tip uhan s kocko. Najdene so razne variante teh uhanov, med njimi tudi srebrni uhani z votlo kocko in vloženimi ЉИеиш .P^fXIm" prirezanih vogalih, tako n.pr. v grobiščih Oetlmgen» m P^hlheim Ti uhani spadajo po Veecku v konec šestega in v sedmo stoletje m so imporîïanT. Enaki uhani, samo da so bronasti, so se našli na Bledu v srobu 261. S tem smo zopet v sedmem stoletju, tako da je za grob v Gojačah datiranje dokaj trdno, dasi ga ni mogoče podrobneje določiti. Druga najdba v grobu je bronasta igla. Ta je v grobovih zgodnjega srednjega veka precej pogost pojav. Iz panonskega področja mj^ nimo igle iz kraja Keszthely» in Lebény» ter podobno iglo iz kraja Szécsény.1" Tudi ta tip igle-stilusa s sploščemm m uviùm koncem pred­ stavlja poznejšo fazo enostavnega stilusa s splosceno m nekoliko zakrivljeno glavo. V Sloveniji imamo zgodnejši tip na Bledu v grobu št 236, v hrvatski Istri pa v Buzetu." Vendar še tudi ta zgodnji tip po spremnih najdbah z Bleda in iz Buzeta spada v 7. stoletje. Isto velja potem tudi za tip v Go jačah. ' Ce smo imenovali uhane iz groba št. 1 »alamanski tip«, pa s tem vprašanje etnične pripadnosti groba v Gojačah nikakor se ni reseno Vprašati se moramo, kateri etnični elementi so mogli prebivati ali se vsaj začasno muditi v sedmem stoletju v Vipavski dolini. Predvsem je v tem času langobardski limes že formiran onstran Soče m je Vipavska dolina pot, po kateri vdirajo v Furlanijo Slovani m Obri.18 Poleg tega historičnega momenta moramo upoštevati, tudi dejstvo, da nam iz lango- bardskih grobov Italije uhan »alamanskega tipa« ni znan dasi imamo iz sedmega stoletja večjo vrsto dobro raziskanih nekropol med njimi tako obsežne kot so Castel Traino in Nocera Umbra Grob v Gojačah torej ne more biti lagobardski niti po arheološkem niti po historičnem pretresu. Isto velja za Gote, ki že iz kronoloških osnov ne pridejo v noštev pa tudi arheološko nima uhan iz Gojac gotskega karakterja. Manj jasno pa je vprašanje Alamanov. Dejansko imamo v začetku 6. stoletja Alamane na slovenskih tleh, in sicer tisti del alamanskega plemena ki se je zatekel okoli 506 k Teodoriku ob Donavi v Noriku. u W. V e e c k , o. c. 53 s. " W. V e e c k , o. e. Taf. 35 A, 4. « W Veeck, o. e Taf. 37 A, 4a, b. "J Hampel, Altertümer des frühen Mittelalters in Ungarn, Braun­ schweig 1905, Bd. 1, 383, Fig. 1039. « J. Hampel, o.e. 1, 383, Fig. 1040. 19 I H a m p e 1, o. e. 1, 383, Fig. 1038. "K. Dinklage, Frühdeutsche Volkskultur in Kärnten und seinen Marken, Laibach 1943, Taf. 7. . . v 18 B. Grafenauer, Ustoličenje koroških vojvod in država karantan- skih Slovencev, Ljubljana 1952, 427. 19 B. G r a f e n a u e r , o. c. 412. 101 Po Zeissu m B. Grafenauerju se dajo tudi v Kranju poleg kasnejše langobardske arheološke ostatine in poleg gotske osnovne skupine ugo­ toviti tudi alamanske poteze.20 Ne da bi se na tem mestu spuščal v podrobno analizo tega problema, naj omenim le, da so »alamanskk elementi v Kranju ree vidni, vendar v zelo majhnem številu, kajti frankovsko-porenske fibule, ki so v Kranju precej dobro zastopane in vodilne, so se V sredini 6. stoletja širile po vseh srednjeevropskih in italskih germanskih naselbinah. S tem dobimo alamanske arheološke elemente v prvi polovici 6. stoletja na Gorenjskem. Ali ni mogoče, da je naša datacija groba v Gojačah pogrešena in da imamo opraviti tu z alamanskim grobom iz prve polovice 6. stoletja? Ali pa se je ala- manski element skupno z langobardskim držal na slovenskem ozemlju še v 7. stoletju, kakor za Langobarde trdijo mnogi znanstveniki? Ko bo grobišče v Kranju ponovno v podrobnosti obdelano, bo mogoče podati prepričljivo sliko trditve, da kranjsko grobišče ne sega preko časovne meje leta 600. To je posebno dobro vidno na S-fibulah, ki so vse brez izjeme delo sredine 6. stoletja in ki segajo v svojih frankovskih ele­ mentih še do okoli 575. leta. Če upoštevamo možnost, da so grobovi tudi nekaj desetletij kasnejši, moramo mejo okoli leta 600 kljub temu iz arheoloških ozirov vzdržati. S tem pa odpade tudi možnost, da bi mogli alamanski element, ki je že tako v svoji prvi fazi v Sloveniji minimalen, potegniti še v 7. stoletje na naših tleh. Druga možnost, da bi namreč datacija uhanov bila pogrešena in da spadajo namesto v sedmo stoletje v prvo polovico šestega, pa iz primerjalnega gradiva v Svici in Würt­ temberg11 ne more priti v poštev. Četudi je pri tako izolirani najdbi zaključek nemogoč, moramo vseeno domnevati, da sta »alamanska uhana« v Gojačah iz sedmega stoletja in da njun etnični nosilec ni bil iiiti Langobard niti Got, pa tudi ne Alaman, temveč da ga moramo iskati pač v novih naseljencih teh krajev, torej v Slovencih. Vprašanje groba v Gojačah ne bi bilo samo po sebi tako važno, če ne bi medtem bilo izkopanih na Bledu sto grobov, ki pripadajo v glavnem sedmemu stoletju in ki imajo v svojem sestavu precejšnje število uhanov s kocko raznih variant. Prav ti uhani so v alamanskih grobovih sedmega stoletja tako v Württembergu kot drugod zelo po­ gosti. V Sloveniji ga imamo zastopanega še v Laški vasi pri Celju21 in v Smarjeti na Dolenjskem.22 Toda tako najbrž v Smarjeti,23 gotovo; pa na Bledu spremlja uhane s kocko uhan s košarico panonskega tipa (Also- pahok24 m Margarethen am Moos na Nižjem Avstrijskem v sodnem okraju Bruck a. L.25) ter na Bledu uhan reichenhallskega tipa, ki jih 20 B. Grafenauer, o. c. 412—415. A-, ,o \ Korošec, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji, Celje 1947, 4<, 48; J. Kastelic, Varstvo spomenikov 2, 1949, 59 s. 22 Neobjavljeno, Narodni muzej v Ljubljani med prahistoričnim inven­ tarjem, P 1071, P 1075, P 1076. "Fragment uhana, košarica izgubljena. Neobjavljeno, Narodni muzej v Ljubljani med prahistoričnim inventarjem, P 1073. т> ,24 A- ,ATlf.oldi> Der Untergang der Römerherrschaft in Pannonien, Berlin und Leipzig 1926, Bd. 2, Taf. V, 7. . 25 Neobjavljeno, Naturhistorisches Museum na Dunaju. 102 moramo nesporno datirati v 7. stoletje.26 V isto skupino grobov bo treba najbrž šteti tudi Gojače. S tem bi imeli v Sloveniji zdaj štiri grobne najdbe iz 7. stoletja, ki jih moramo pripisati po vsej verjetnosti Slo­ vencem, živečim v slovensko-obrski zvezi, in sicer Bled 1, Laska vas pri Celju, Šmarjeta na Dolenjskem in Gojače. Na ta način je seveda tudi zgrešena trditev J. Korošca, da je Bled I langobardski in da je skoraj identičen s Kranjem.27 Z gotovostjo moremo trditi vsaj to, da so po arheološki strukturi vse štiri najdbe »ne-langobardske« m da spadajo v sedmo stoletje. ' Druga gojaška nekropola — »v Borštu« —, ki pripada po vsej verjetnosti še neugotovljenemu naselju na Sv. Pavlu, pa spada v ka­ snejšo dobo. Uhanov ali obsenčnikov do sedaj v teh desetih grobovih ne poznamo. Najbolj tipičen predmet, ki se je našel, je bronasta ostroga z železnim trnom in zakovicami."* V Sloveniji poznamo do sedaj samo en fragmentaren primerek bronaste ostroge z Gradišča nad Basljem pri Kranju. Gradišče je deloma raziskano, objavljena pa je samo iC(-*r&.inikci Od ostroge je ohranjen samo trn in del enega kraka. Ostroga je vlita. Posebnost predstavlja trn, ki ima vlit bronast plašč in železno jedro. Trn je pritrjen z železno zakovico na trupu ostroge. Tako trn kot kraka sta ornamentirana. Trn ima obliko valja, ki se na koncu zožuje v kratko piramidalno konico. Val je na obeh krajih omejen z odebeljenim rebrom, ki je nato razčlenjen z granulacijo. Valj ima vtisnjen vzorec-šablono, ki se dvakrat ponovi. Vzorec je sestavljen iz dveh nekoliko podolgovato potegnjenih polkrogov ki sta simetrično obrnjena navzven. V obeh polkrogih se nahajajo koncentrično drugi polkrogi; skupaj so v vsakem sistemu po trije granulirani polkrogi v obliki nekake metope. Krak ima rombičen presek. Na vrhu romba teče neokrašen pas. Na obeh straneh pa je krak razdeljen v polja s prečnimi rebri, ki so okrašena z zarezami. V poljih se nahaja rebrast ornament v obliki razcepljene vejice, ki izhaja od trna navzven, ludi ta rebra in ostali deli polja so okrašeni z zarezami. Dolzma trna je 2,6 cm, dolžina ohranjenega kraka pa 4,0 cm. NM mv. št. S 433. SI. lo in 17 c. v. v • • i Ker je ostroga tako slabo ohranjena, ne moremo reci, ah je imela zakovice ali ušesca. S tem nam odpade ena možnost za natančnejše datiranje, ker so ostroge z ušesci navadno starejše od onih z zakovi­ cami. Ker se Gradišče nad Bašljem razteza skozi več stoletij in ima morda kontinuiteto vsaj od propada antike, nam tudi ostale najdbe ne morejo služiti za točnejšo datacijo. Vendar pa je ornament na ostrogi precej zgovoren. Značilno je že to, da ima ostroga tudi trn oblečen 28 T K a s t e 1 i c , Varstvo spomenikov 2, 1949, 57 ss. 27 T Korošec Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega sred­ njega veka, Ljubljana 1952, 276, o. 40; J. Korošec, Arheološki vestmk 2 1951, 138—139; J. Korošec, Glasnik zemaljskog muzeja u Sarajevu, n. s. 7 И.'Ј Kast eli c, Arheološka istraživanja u Sloveniji, »Jugoslavija«, Tesen 1950 (št. 3), 83; J. Kas telic, Varstvo spomenikov 2, 1949, 87 s. «KLožar, GMDS 20, 1939, 195—200. 103 v bron, kar je pri vseh znanih ostrogah tega časa edina izjema. Poleg tega je zelo važna tehnika okrasa. Opraviti imamo z vlito grobo granu- lacijo. Ta se pojavlja v Alpah v ketlaškem kulturnem krogu na robovih lunastih uhanov vlitega tipa, n. pr. na Bledu29 ali v Krunglu.30 Še izrazitejša granulacija, ki je tudi mnogo bolje izdelana, nastopa na pašnih sponah v Hohenbergu. Fazo s pašnimi sponami moremo v Но^ henbergu datirati v 8. stoletje pred fazo ketlaške variante Krungl— Hohenberg—Bled.31 Granulacija ostroge z Gradišča nad Bašljem pa je že zelo degenerirana in jo moramo zato postaviti že v ketlaško dobo' ter jo vaporediti z izdelavo vlitih lunastih uhanov. To bi nas privedlo v deveto in deseto stoletje. Ostroga z Gradišča nad Bašljem se v nekaterih detajlih ornamenta — granulacija prečnih reber na trnu, de­ litev v polja na krakih — zelo' pribli­ žuje starohrvatskim bronastim ostro­ gam iz Biskupije v Dalmaciji. Posebno močna je ta podobnost z ostrogo iz Biskupije, ki ima na trnu ornament križa.32 Sorodna pa je tudi češkim ostrogam iz Kolina n. pr. v tem, da ima ornament motiv dveh polkrogov,, ki sta nameščena .simetrično z odprtima koncema navzven v obliki metope, Gradišče nad Bašljem na trnu, Kolin pa na osnovi trna.33 Za sličen primer metopnega razvrščanja polkrogov navajam še ploščico iz grobišča Brno-Malomerice.34 ^ Bronasta ostroga iz Gojač ni čisto sorodna niti oni z Gradišča nad Bašljem, niti dalmatinskim in ne češkim ostrogam. Še najbolj je po­ dobna ostrogi iz Würzburga na Bavarskem, ki jo R. ZschiHe in R. Forrer postavljata v deveto stoletje.35 Provenienca ostroge iz frankovsko- alamanskega teritorija je s tem.zelo verjetna. Na drugi strani pa je ostroga po svojem materialu, velikosti, masivnosti in dekorativni učin­ kovitosti skupaj s fragmentom ostroge z Gradišča nad Bašljem vendarle blizu starohrvatskim ostrogam iz Dalmacije in ostrogam iz Kolina na Češkem. Dalmatinske ostroge pripadajo devetemu stoletju, ostroge iz Koljanov v Dalmaciji pa so, ker imajo ušesca, še starejše.36 S teritorija Slika 16. Ostroga, Gradišče nad Bašljem (Risba Kubias) 29 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu, Ljubljana 1950, 33 s 30 O. Fischbach, ArchaeologiaiErtesitö 17, 1897, 142, Tab. 5, 1—3. von Krungl und 31 J. Kastelic, o. c. 31—32; E. Diez, Die Funde Hohenberg, Jahrbuch d. Zentral-Kommission, N. F. 4, 1, 1906, 201—208. 32 J. Strzygowski, Die altslawische Kunst, Augsburg 1929, 177, Abb. 162. 33 J. Schrânil, Die Vorgeschichte Böhmens und Mährens, Berlin und Leipzig 1928, Taf. LXV, 5—6. M J. P o u 1 i k , Staroslovanskâ Morava, Praha 1948, Tab. XLI, 1. 35 Navajam po spominu, ker mi knjiga R. Zschille-R. Forrer, Der Sporn in seiner Formentwicklung, Berlin 1891, ta čas ni dostopna. 38 L. Karaman, Iz kolijevke hrvatske prošlosti, Zagreb 1930, 127 s.; J. S t r z y g o w s k i, o. c. 175—178. 104 Jugoslavije moramo med okrašenimi ostrogami omeniti še ostrogo iz Sultanovićev v Bosni, ki se datira pač v karolinško dobo.37 Ostroga iz Gojač se potemtakem uvršča v doslej znane bronaste ostroge Srednje Evrope in Jadrana in pripada devetemu stoletju. S temi ugotovitvami imamo na eni strani podano zvezo bronastih ostrog, najdenih na slovenskem teritoriju, z Dalmacijo: Biskupija, Gra­ dišče nad Bašljem, Gojače. Na drugi strani pa imamo zvezo zahodnih, framkavsko-alamanskih ostrog z našim materialom: Würzburg, Gojače, Slika 17. Ostroge, Gradišče nad Bašljem (Foto Nučič) Biskupija. Tretja zveza pa obstoji v črti : Kolin, Gradišče nad Bašljem, Biskupija, Gojače. Iz stilnih razlogov moremo z gotovostjo trditi, da so dalmatinske ostroge krajevni izdelek, dočim je za najdbo v Gojačah pač najbolj verjeten import iz Bavarske. Za ostrogo na Gradišču nad Bošljem pa bi bila provenienca iz Dalmacije možna, dasi ni gotova. Vse ostale ostroge v Sloveniji, razen iz Gojač in z Gradišča nad Bašljem, so železne in predstavljajo torej preprostejši tip ostrog. Take so ostroge na Ptujskem gradu, kjer se jih je našlo enajst.38 J. Korošec misli, da so ptujske ostroge vplivane verjetno od dalmatinskih preko belobrdske kulture, vpliv zapadnih tipov pa da ni mogoče določiti. Po datiranju celotnega grobišča v enajsto stoletje bi spadale tudi ostroge v to dobo. Vendar moremo za nekatere pač trditi, da spadajo v deseto stoletje, ker se datacija grobišča nemara sme raztegniti tudi v to sto­ letje.39 V ostalem misli J. Korošec, da se ostroge v slovanskih grobovih začenjajo pojavljati v devetem in desetem stoletju.40 37 I. Čremošnik, Nalaz staroslovenskih mamuza iz Sultanovića, Glas­ nik zemaljskog muzeja u Sarajevu, n. s. 6, 1951, 311—321. 38 J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1950, 100—103. 38 J. Kastelic, ZC 5, 1951, 357 s. 40 J. Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega sred­ njega veka, Ljubljana 1952, 246. 105 Poleg ptujskih ostrog imamo v Sloveniji še dve železni ostrogi z Gradišča nad Bašljem, ki ju tu objavljam, ker sta dober spremni ma­ terial za datacijo bronaste ostroge: a) Železna ostroga. Trn je zelo dolg in se končuje s piramidalno konico. Kraka sta trikotnega preseka in se proti koncu tanjšata. Konec kraka je razširjen v ploščico, ki ima tri prečno postavljene zakovice. Površina ploščice je ornametalno razčlenjena. Dolžina ostroge. 13,0cm, dolžina trna 3,0 cm. En krak je odlomljen. NM inv. št. R 7062. SI. 17 a. b) Železna ostroga. Trn je kratek, štirioglat, končuje se z ostro piramidalno konico. Trup trna se zožuje in je s prečnimi kanelurami razdeljen v tri dele. Na ostrogo je pritrjen z zakovico. Krak ostroge je v zgornjem delu ploščat in širok. Okrašen je s prečnimi rebri. V spod­ njem delu pa krak z ostrim prehodom preide v polkrožni presek. Na koncu se razširi v ploščico', ki je polkrožno zaključena in ima eno za­ kovico. Dolžina ostroge 9,5 cm, dolžina trna 1,3 cm. En krak je od­ lomljen. NM inv. št. R 7072. SI. 17 b. Prvi tip je znan iz Ptuja,41 čeprav je ploščica na koncu kraka ne­ koliko drugačna. Drugi tip pa v Sloveniji ni znan. Popolnoma pa ustreza ostrogi iz kraja Stelčoves na Češkem.42 Tudi te železne ostroge spadajo v deveto do enajsto stoletje in so s tem še en dokaz za to, da pripada bronasta ostroga iz Gojač karolinški dobi. Poleg ostroge se je verjetno v istem grobu našla bronasta dvodelna pašna spona. Jeziček spone ima svoje analogije v frankovsko-alaman- skem področju, čeprav z njimi ni identičen.43 Predvsem se od njih razlikuje po tem, da njegove stranice od zakovic potekajo ravno, dočim so tam konkavno usločene, kar je zadnji ostanek imitacije povsem stili­ zirane živalske glave, ki naj jo tak jeziček predstavlja. Jeziček iz Gojač pa je to predstava v stilizaciji popolnoma izgubil, ohranil je le še formalni element členitve svoje ploskve na dva dela. Prav ta dvo- delnost pa v zapadnih primerih manjka. Četudi je jeziček iz Gojač po svoji docela nestilizirani obdelavi različen od zapadnih analogij, pa je vendarle še vedno tem soTodnejši, kakor pa popolnoma drugače zasno­ vanim obrskim, kestelskim jezičkom za pas. Zato je treba njegovo provenience iskati pač tam, kjer je nastala tudi ostroga. Ostale najdbe v Gojačah-Borštu so manjšega pomena. Trije noži, ki so najdeni, nimajo nobene posebne poteze. Poudariti je treba samo, da je zlasti eden precej velik in močan. V ostalem, pa se ti noži v ničemer ne razlikujejo od splošno razširjenih nožev zgodnjega sred­ njega veka. Omembe vreden je tudi glinast prstan za prejo, ki potrjuje ugotovitev, da gre v Gojačah za nekropolo nekega naselja in ne morda za kake slučajne pokope. Najdbe v Gojačah-Borštu ne vseibujejo nobene poteze, ki bi mogla za trdno pojasniti njihovo etnično pripadnost. Po svoji vsebini pred- 41 J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1950, 101. 42 J. S c h r a n i 1, o. e. Taf. LXX, 11. 43 M. Franken, Die Alamaimen zwischen Hier und Lech, Berlin 1944, Taf. 16, 6—18; Taf. 17, 10—34. 106 stavljaj o nekako koiné osmega in devetega stoletja za Srednjo Evropo. Nimamo uhanov ali obsenčnikov, nimamo keramike. Toda poi analogiji z Gradiščem nad Bašljem, ki ima poleg bronaste in železne ostroge tudi obilico slovanske keramike, smemo z ozirom na čas, kateremu najdbe pripadajo, z veliko gotovostjo govoriti o slovanskem nosilcu najdb, to je o Slovencih. * i Izvajanja, ki sem jih tu podal, so v mnogočem dokaj negotova in se gibljejo večkrat v svetu domnev bolj kakor na trdnih dejstvih. Toda fragmentarnost arheoloških virov za Slovensko Primorje v zgodnjem srednjem veku je vzrok, da ugotovitve ne morejo biti bolj izrazite. Najdbe v obeh nekropolah v Gojačah pa so kljub temu dovolj važne. Prinesle so dozdaj najbolj kvalitetno ostrogo v Sloveniji, ki je poleg fragmenta z Gradišča nad Bašljem hkrati edina bronasta ostroga na Sloven­ skem. Našel se je nov tip uhanov, ki je načel zanimivo problematiko datiranja in zvez z alamanskimi predmeti v sedmem stoletju. Gojače so istočasno tudi prvo do zdaj znano znanstveno evidentirano najdišče slovanske kulture v Slovenskem Primorju. Toda videti je, da se bodo najdišča še pojavila. Najdba staroslovenskega lonca z valovnico na Kortini uhan Tolmin pri Sv. Antonu nad Koprom spomladi leta 1952 se je (Rjsbä Kubias) Gojačam pridružila. Lonec je iz temnorjave gline po­ mešane s peskom, na vratu ima valovnico, ustje pa je razširjeno in močno poudarjeno. Delan je z vretenom. Spada v dobo okoli leta 1000. Muzej v Kopru.44 V zadnjem času se je našel pod sedanjim pokopa­ liščem v Tolminu, nekoliko severno od cerkvenega presbiterija, pri kopanju groba v globini 1,5 m lunast uhan. Uhan je vlit, emajlni vložki so izgubljeni, po ornamentu pa ustreza ptujskemu uhanu iz groba 7945 oziroma Komendi pri Kamniku.46 Zanka uhana ni ohranjena, velikost lunice je 3,5 X 1,8 cm (si. 18). V istem grobu sta se našla dva obsenčnika, nesklenjena, s stožčastim zaključkom, ki ima dve kaneluri. Premer obsenčnika 6,1 cm. Po svoji velikosti ustrezata obsenčnikom iz Žirov­ nice im z Bleda. Končno se je našel še tretji obsenčnik, prav tako ne­ sklenjen, stožčastega zaključka z eno kaneluro. Premer obsenčnika 3,2 cm. Grob je izrazito Itetlaškega tipa in se veže preko Bohinjske Srednje vasi na gorenjsko skupino. Z grobiščem v Mengšu, Komendi, Ljubljani in Črnomlju pa ima skupno to, da spada gotovo v sistem grobišč okoli cerkve, v nasprotju z Bledom, Bohinjem in Ptujem. Grob spada v deveto ali deseto stoletje. Predmeti so v Muzeju za Tolminsko v Tolminu. V listinah se Tolmin prvič omenja med leti 1063 in 1068.47 44 V. Š (r i b a r), Arheološka raziskovanja v Istri. Slovenci ob Jadranu, .Koper 1952, 17—19. 45 J. K o r o š e c , o. c. barvana tabla po str. 336, si. 2. " W. Schmid, Carniola 1, 1908. Taf. II, 22. 47 F. K o s , Gradivo III, št. 227. 107 Z najdbami iz Gojač, Kortine in Tolmina se arheologiji na Pri­ morskem postavljajo nove naloge. Pokrajina, ki je tako bogata s histo­ ričnimi podatki o Slovencih v zgodnjem srednjem veku, je dobila prve arheološke dokaze o slovenski kolonizaciji. Razumljivo je, da so te najdbe zaradi svoje maloštevilnosti ter časovne in krajevne razmak- njenosti še zelo nejasne v podrobnostih in svojih historičnih koneksiru Kljub temu pa morda niso docela neprimerne, da jih objavljam v počastitev zgodovinarja slovenskega srednjega veka, ki ga je rodila, primorska zemlja. LES DÉCOUVERTES DE L'ÉPOQUE MÉROVINGIENNE À GO JACE PRÈS DE GORICA Résumé Près de Gorica dans le Littoral Slovène se trouve le village Gojaée à l'altitude de 191 mètres du niveau de la mer. Au pied du village mentionné passait la route romaine Aquileia-Emona, et le village Gojaée lui-même se trouve entre les stations Ad Fornulos H Hier et FI. Frigido Ta Peut. Sur ce territoire ont été trouvé des vestiges de l'époque mérovingienne. Il s'agit de deux nécropoles: a) la nécropole Gojače-Boršt, où 10 tombeaux furent dé­ couverts et b) la nécropole Gojače-Morlek, où un tombeau fut déterré jusqu'ici. Au dessus du village, le castelliere Sv. Pavel, se trouvant 525 mètres à l'alti­ tude du niveau de la mer, fut exploré. Etant fortifié avec de fortes murailles, le castelliere jouit d'une position très favorable. Pour le moment, il n'est pas possible de voir des vestiges préhistoriques, quoiqu'on puisse les supposer. Probablement, la muraille ainsi que les terrasses en terre à l'intérieur du castelliere datent de l'époque ro­ maine. Il est très probable qu'à l'époque mérovingienne le castelliere était le site habité auquel appartient la nécropole Gojače-Boršt. Le tombeau Gojače-Morlek contenait près du squelette, orienté vers l'est, deux boucles d'oreille et une épingle en bronze. En Slovénie, ces deux boucles d'oreille sont d'un type jusqu'à aujourd'hui inconnu, mais elles correspondent aux boucles d'oreille dans les cimetières alamanes à Württemberg (Sindel­ fingen, Ergenzingen) et en Suisse (Schleitheim-Hebsack). W. Veeck place la date de ce type de boucle d'oreille au septième siècle, éventuellement à la fin du sixième siècle et l'appelle «Sonderform». Cette datation nous force à re­ fuser la possibilité dii porteur ethnique alamane de notre découverte. Car, le vestige ethnique alamane qui existait au commencement du sixième siècle dans l'État de Théodorique, avait disparu complètement au temps des Ostro­ gotes et plus encore à l'époque des Langobardes. Il est probable qu'à Gojače nous avons à faire déjà avec la nouvelle colonisation de Slovènes qui ont adopté le type de boucle d'oreille qu'on portait en ce temps-là dans l'Europe centrale La question est importante par rapport à la nécropole de Bled, où au groupe Bled I sont représentées la boucle d'oreille à dé et la bouicle d'oreille à corbeille. Les deux types de boucle d'oreille de leur côté sont liés dans les tombeaux alamanes à la boucle d'oreille du type nommé ci-dessus. De cette manière*, l'aspect de Bled I, en ce qui concerne la datation au septième 108 siècle est plus évidente et il est certain que Bled I est «non-langobardien>, comme certains archéologues ont supposé. Les tombeaux Gojače-Boršt sont orientés nord-sud ou au sens contraire et sont d'habitude d'une profondeur considérable; les squelettes sont couverts avec de fortes dalles. Sans doute, la découverte la plus importante dans les tombeaux c'est l'éperon en bronze avec une épine en fer. Selon le type, l'éperon correspond à l'éperon de Würzburg, et il ressemble aussi à l'éperon de Gradišče nad Bašljem près de Kranj en Slovénie centrale, de Kolin en Tchékoslovakie et à ceux de Biskupija en Dalmatie. C'est la première dé­ couverte de l'éperon en bronze en Slovénie. Et par le style et par le fait que sa parallèle à Gradišče nad Bašljem fut trouvé liée aux éperons en fer qui, de leur côte ressemblent d'une certaine manière aux éperons de Ptuj en Slo­ vénie du Nord, de Biskupija en Dalmatie et de Stelčoves en Tchékoslovakie, nous pouvons placer l'éperon de Gojače au neuvième siècle. Les tombeaux proviennent de la période de la colonisation slovène et peuvent être attribués aux Slovènes. Jusqu'à l'époque récente les découvertes de Gojače étaient, malgré les riches sources historiques que nous avons de cette région, le seul document archéologique de l'époque mérovingienne slovène dans le Littoral Slovène. A présent cependant, un pot céramique à ligne ondulée du type slave fut trouvé à Kortina près de Sv. Anton au-dessus de Koper (Capodistria) et une boucle d'oreille avec émail en creux du type Köttlach à Tolmin sur la Soča supérieure. Ces découvertes indiquent déjà les problèmes d'une investigation Archéologique future de l'époque mérovingienne dans le Littoral Slovène. 109