FRANJICI V SPOMIN
Kajne, dragi Čitatcljčki, da vam veselja poskakuje in utriplje srce, zdaj ko je odstopila starka zima svoj prestol Ijubki vigredi ? — Saj sedaj skakljate in kram-Ijate brezskrbno po vrtovih in travnikih, trgajoč prve po-mladanske cvetice. In gotovo so vam najljubše skromnc in prijetno dehteče vijolice. Teh išče vaše oko in vaše srce. Saj je ponižna vijolica tudi res vsem priljubljena cvetica.
ln glejte, dragi čitatelji, taka duhovna vijolica je pa tudi vsak dober otrok, ki ljubi Boga, ki lepo moli in ki je prijazen in ljubezniv z vsakomer.
Zato poslušajte, Ijubi malčki! Povem vam o neki taki skromni vijolici, katero je nebeški Mladinoljub na večer zadnjega marca presadil iz zemskega vrta v božje svetišče, da bi se tam razcvitala v slavo Mariji in v čast božjo!
Ta skromna cvetka je bila Franjica Eržen, učenka 1. razreda Ijudske uršulinske šole. — Tudi o tej deklici lahko rečetno, da je rastla, kakor v starosti tako v modrosti in milosti pred Bogom in pred Ijudmi.
Njena vnanjost in Ijubeznivost sta jo prikupili vsakomur, ki je ž njo občeval.
Doma je bila angel miru in zadovoljnosti. Zato je bila ljubljenček svojih staršev. Njen oče pripoveduje o   nji  tako:   nKo  sem  prišel  domov,  me je  vedno
sa  70  vs.
prosila, naj ji povem kaj lepega o Ijubem Jezusu in o Mariji. To je bilo njeno edino veselje, slišati kaj o ljubem Bogu in o nebeški Materi. Za otroškc igre se ni dosti zanimala. Ako so jo vabili njeni bratci in njene sestrice na izprchod, je Franjica vsa zadovoljna in vesela ostala pri svoji ljubljeni mamici. Izpolnila ji je sleherno željo."
Najbolj srečna je bila, če je smela iti v cerkev k službi božji in poslušal besedo božjo. Zelo pa je bila vedno žalostna, če je niso poklicali zjutraj radi mraza, da bi bila šla z mamico k sveti maši. — Ljubezen do Marije, naše nebeške Matere, se je vtisnila Franjici glo-boko v nežno srce. Že kot triletno dete je pela Ijubko pesem v čast Mariji: ,,Veš, o Marija itd."
lmela je Franjica res prav lep glas. To se je po-kazalo posebno v šoli, kjer je smeia pcti naprej. — Sicer je bila mala sedemletna Franjica v vsakem oziru odlična učenka. Radi svoje bistroumnosti in ukaželj-nosti je prekosila vse druge svoje součenke. — Na sleherno vprašanje je vedela odločno in pravilno od-govoriti. Posebno se je odlikovala od drugih pri vero-uku. Vse podrobnosti je vedela povedati natančno, in , sicer prav tako, kakor se je razlagalo.
Ni čuda, da je božje oko s posebnim dopadje-njem zrlo na to deklico. On, ki se pase najrajši med lilijami, je čuva! nad njo, da bi ne zamorila slana greha tega pestrega cveta; zato je skrbel, da je ta krasna cvetka v kratkem času dozorela za nebesa. Položil jo je na bolniško postelj, kjer je tiho trpela z Ijubim Jezusom vse bolečine.
Čez teden dni je Franjica ozdravela. Toda ozdra-vela le navidezno. Vsa vesela je prihitela zopet všolo. Kmalu pa so se pokazali znaki, da je pri mali muče-nici zapustiia bolezen hude posledice.
Prihajala je le še teden dni v šolo. V tem kratkem času je tudi res prav posebno dozorela za nebesa. — S povzdignjenimi ročicami je nekoč prosila svoje drage starše, da bi ji dovolili darovati Ijubko cvetico v po-sodici in svečo v čast Mariji, žalostni Materi božji.
Plemeniti in vzorni starši so ji to tudi prav radi do-volili. — Z velikim veseljem je to prinesla Mariji v dar.
SJ   71    PS
In dasi je bila vedno vsem drugim vzor pri molitvi, je te zadnje ure življenja še prav posebno lepo molila. Pri tem je zatisnila oči, da bi je nobena stvar ne motila pri občevanju z Bogom Bila je na njenem obličju začrtana nadnaravna lepota. — Bila je res angel v Človeški podobi.
V tihem tednu, 29. marca, je iznova zbolela, in sicer za srnrt. — Ljubosumno je gledal Jezus malo, prijetno dehtečo vijolico.
Zadrhtelo je njegovo Srce po nji, in na večer zadnjega marca jo je res utrgal ter jo ponesel v ne-beški vrt — tjekaj med božje krilatce, kjer bo slavila na vckc svojega Stvarnika in svojo ljubo nebeško Mater.
»Radujte se, starši preblagi,        
saj Franjica šla je v nebo.
Za Jagnjetom božjim že hodi,
z njo angelci slavo pojol            
Blagrujem te, Franjica srečna,
že diči te venec krasan.
Vse nas priporoči Mariji,
prosila ne boš je zamanl"
N.S
•