GLASILO B E
S KIH SLOVENCEV
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
ZAČASNO UREDNIŠTVO IN UPRAVA V ŠT. PETRU
OB NADIŽI
Lit. 15.—
ČEDAD, 17. OKTOBRA 1950.
Leto I — Štev. 2.
SE SMO TU!
Prav gotovo ni med nami, beneškimi Slovenci nikogar, ki bi se z grenkobo ne spominjal usodnega leta 1866. Dne 22. oktobra bo preteklo 84 let, odkar so se naši očetje in dedje izrekli s plebiscitom za Italijo. Upijanjeni od predplebiscitne italijanske kampanje so bili vsi trdno prepričani, da se jim bo bolje godilo pod liberalno Italijo od katere so pričakovali, da jim bo vrnila stare svoboščine kot pa pod takratno Avstrijo.
Da, resnično tragičen je bil za nas ta dogodek, kajti takrat je bilo konec svobode. Namesto obljubljenih pravic in svoboščin, ki nam jih je Italija zagotavljala. so nam vzeli še tisto malo pravic, kar smo jih imeli pod Avstrijo.
V tistih časih naš narod ni bil dovolj zrel, da bi mogel satn presoditi in odločati o svoji usodi. Prav zato se je dal zapeljati in je nasedel sladkim obljubam. Ne, naši očetje niso takrat volili samovoljno in niti ne »con la lingua del si« za Italijo, kakor so se takrat hvalili italijanski šovinistični krogi. Oni so takrat volili v svojem materinem jeziku in slovenskemu poreklu so ostali zvesti do danes.
Zelo nas je presunilo takrat, ko smo doznali, da smo bili na tako krut način ogoljufani za svobodo. Že takoj prve dni po plebiscitu je liberaina Iiatija skovala načrt, po kateri poti naj stopa, da bi nas čim preje raz-narodila. Takoj po plebiscitu, že pred 84 leti, so se vrgli na nas, skušajoč napraviti iz beneškega Slovenca janičarja. Začeli so iz-rinjati slovensko besedo iz cerkve, iz šol in uradov in jo nadomeščati z italijansko, preganjali so nas, ker smo se zavedali, da ne smemo zatajiti jezika naših prednikov, zapirali so nas po temnicah, ker so videli v nas zveste sinove slovenske zemlje. Celo na naše knjige so se spravili. Uničili so vse, kar jim je prišlo pod roke slovenskega. Stare zgodovinske listine ki so se hranile v arhivih so deloma zažgali ali prodali mesarjem v Gorico in Krmin za ovojni papir, kar je ostalo so pa zmetali na podstrešje vladne palače v Čedadu, kjer so bile izpostavljene vremenskim neprilikam in mišim. Leta 1867. so prekrstili tudi več krajevnih imen, ki so imela nadevck slovenski, kot na primr Šen/ Peter Slovenov, ki je glavni kraj beneške Slovenije, v Šent Peter ob Nadiži. S takim postopanjem so nas hoteli raz-naroditi in nam vcepiti, svojo takoimenovano dvatisočletno kulturo in civilizacijo.
To nasilno raznarodovanje pa se je še poostrilo za časa fašističnega režima. Od šovinizma podivjani fašisti so se zagnali na nas še z večjo silo, a ne s snopom žitnega klasja, ki pred stavlja blagostanje, temveč s snopom manganelov in sekire, s katerim so nas krvavo bičali. In tudi tedaj, ko so nas najbolj bičali, nismo klonili. Bili smo vedno močni. Vroča slovenska kri, ki polje po naših žilah, nam ni dovolila niti v tistih, strašnih urah, ko so nam grozili s smrtjo, da bi zatajili svoj materini jezik in svoj narod. Venomer smo se
zavedali, da moramo streti okove, ki nas teže, da mora pravica zmagati krivico in priti svoboda za tlačenjem in s tem geslom smo se množično udeležili na-rodno-osvobodilne borbe. Prelivali smo kri in umirali za naš jezik in za naše pravice, z žrtvami in s krvjo smo branili ta naš najdražji zaklad, katerega so nas hoteli oropati.
Dne 22. oktobra bo 84 let, od-
kar so nas začeli teptati misleč, da bodo z nasiljem uničili slovenski živelj. A naravi se ne more delati sile in zato smo še vedno tu. Še smo tu, ki čuvamo in branimo naš materini jezik in pripravljeni smo boriti se še naprej dokler ne dosežemo, da nam bodo zopet priznane naše stare pravice, da ne bodo na naši zemlji ukazovali ljudje iz drugih pokrajin države in nas izže-mali, ampak da bomo lahko sami in v našem lastnem jeziku upravljali svoje gospodarske, kulturne in druge zadeve.
BREG V ZAPADNI BENEČIJI
Kakor preò tisoč leti
V kakšnih razmerah morajo živeti naši ljudje v XX. stoletju
NASI PRVI USPEHI
Nek časopis, ki trdi, da je neodvisno glasilo treh Benečij ter izhaja v velikem formatu na šestih straneh ter ima malo čitateljev in veliko domišljavost, je posvetil kar dva stolpca svoje prve strani obrekovanju in zalivkam na račun našega časopisa.
Mi se nismo spuščali z njim v polemiko in smo zapisali samo, da je g. Manzano šel iz svojega »umetniškega« vrta iskat ne-prililte v naše gore.
Ne borno omenjali obrekovanj, ki zadenejo le nje same, ne pa nas. Glede žaljivk pa naj omenimo, da so že stare in jih torej dobro poznamo. Ob tej priliki naj omenimo tem gospodom, da je nekdo nameraval objaviti seznam psovk, ki naj bi jih prepovedali v parlamentu. Dobro bi bilo če bi si preskrbeli en izvod tega dela, oziroma! se pobrigali, da bi čimprej izšlo. Tako bodo imeli večjo izbiro, kadar bodo govorili o nas.
Predvsem jim svetujemo naj si boljše ogledajo našo prvo številko- Tam je pod naslovom dovolj na veliko napisano, da je .»Matajur« glasilo beneških Slovencev, brez kakršnegakoli drugega pristavka. V članku pravijo dalje, da hočejo samo ' »obrambo italijanstva teh dolin, ki je ogroženo po raznarodovalnih spletkah Beograda«. Kako morejo kaj takega trditi potem, ko so malo prej zapisali: »tukaj vsi govorijo neko slovensko narečje, pri katerem vztrajajo in imajo v tem popolnoma prav. Saj je materni jezik drag kot srebrna nit reke Nadiže, kot greben Matajur-ja--«
Če je torej materinski jezik tega ljudstva slovenski, potem ne more imeti raznarodovalnih spletk drugi kot Rim. Vkljub temu pa nam odrekajo pravico, da bi smeli imeti sv0j časopis in šole v lastnem jeziku.
Sedaj imamo svoj časopis, vendar smo se morali zanj mnogo truditi. Preden smo dobili vsa potrebna dovoljenja od raznih oblasti za njegov tisk.... Prav ta časopis, ki sedaj poziva vso, naj nas bolj nadzorujejo in naj poskusijo, če bi se lahko preklicalo vpis našega glavnega urednika v novinarsko zbornico, v upanju, da bo tako naš list moral prenehati izhajati, prav ta časo-p.s je svojčas na zelo prikrit način opozarjal, da bi se lahko izvršil kakšen pritisk na tisto tiskarno, ki bi sprejela tisk našega glasila. Ali se vam zdi to malenkost?
V vsej naši deželi nismo našli niti ene šole v našem materinem jeziku, čeprav nam jo dobro poznana vsaka vas; zato pričakujemo, da nam bodo ti gospodje, ki pravijo da odkrivajo samo čisto resnico, povodali, kje se kakšna nahaja. Kar se pa jezika tiče, ali ni morda člankar pozabil na dve desetletji »Mussolinijeve dobe, ki jo zrasla na usodnih gričih fašističnega imperialnega in bojevitega Rima?«
Moramo pa ugotovili tudi nok.aj dobrega. Clankar prizna, da bi so morale oblasti pobrigati predvsem in v večji mor: za go-spoiJarskj položaj naše dežele. Dalje priznava »da so v teh dolinah nekateri problemi. ki so potrebni nujne rešitve, problemi, na katero, bomo morali v kratkem obrniti pažnjo javnosti.«
• Dobro, zolo dobro. Problemov je v res-
nici toliko, da jih ne moremo strpati vseh v naše skromno 14 dnevno glasilo..Če nam bo pri tem kdo pomagal, mu bomo iz srca hvaležni in pripravljeni smo preskrbeti mu mi sami že pripravljeno gradivo, ali pa tisto, ki ga je treba še obdelovati, ker ga nam ne manjka. Pač pa nam primanjkuje denar za dnevnik, ‘ki bi jih lahko vse objavil.
Veseli nas in ponosni smo na to, la je že naša prva številka, ki je izšla v tako skromni obliki; mogla opozoriti javno mnenje na probleme naše dežele. Zaradi tega vam odpuščamo tudi psovke in se vam zahvalimo za vaše zanimanje, ker nam je pri srcu predvsem to, da se reši problem bede tukajšnjega prebivalstva.
Beneškim Slovencem prav gotovo ni treba citati časopisa, dia bi iz njega izvedeli v kakšnih razmerah živijo sredi XX. stoletja. Vendar so nekatere vasi, v katerih je življenje tako težko, da skoraj ni mogoče verjeti. Zato smo se odločili, da bomo od Časa do časa opisali gospodarsko stanje te ali one vasi. S tem hočemo opozoriti nanjo oblasti, ki sicer ne bi smele čakati našega opozorila, če bi se količkaj brigale za probleme našega ljudstva Prav tako hočemo po možnosti pomagati pri reševanju teh problemov. Tokrat hočemo govoriti o vasi Breg. Predvsem naj omenimo, da delamo to v cilju, da bi se vsi beneški in goriški Slovenci seznanili z dejanskim stanjem našega ljudstva.
Breg tvori nekaj zaselkov, ki sc prilepljeni na brežine med 500 in 000 m višine. Vse hiše so zidane iz kamenja, ki ga v okolici prav gotovo ne manjka. Vendar s-o te hiše, bolj kakor človeškim stanovanjem, podobne hlevom in shrambam za orodje Namesto poda imajo kamniti tlak, ki širi vlago.
Le malo je hiš, ki so sezidane v zadnjem Času, vse ostale so stare nad sto let, zgrajene od ljudi, ki so skrbeli, da bi ikna ne bila dovolj široka, da bi človek lahko, vtaknil glavo skoz nje. Okna so pozneje za
Nekaj o vzgoji naših dijakov
Nekateri otroci z Brda bi zaradi pomanjkanja sredstev ne mogli študirati, čeprav so zato dovolj nadarjeni in jim tudi ne manjka dobre volje, ako bi se kdo ne po-brigal zanje. Zato so bili sprejeti v Dijaški dom v Gorici, da bi, tako mieli možnost obiskovati državne šole, to je tiste, ki jih kontrolira Degasperijeva dem »krščanska vlada. Če torej demokratična in krščanska vlada vzdržuje te šole in plačuje profesorje, pomeni, da niso hudičeve, niti ne izobčene in da niso niti v rokah brezbožnikov.
Nekateri ljudje so prepričani, da je dobre samo tisto, kar je napravljeno v imenu italijanskega imperializma in da mora t&ko dobro priti samo iz Rima. Tnkrat pa
Starši so z veseljem ugotovili, da so so otroci okrepili tako, kakor ije rasel Jezus telesno in duševno, v milosti pred Bogom in pred ljudmi« (Sv Lidia 2-52). V resnici so otroci postali večji in so tudi bolje opravljali svojo dolžnost napram Bogu, kar mislim, da je lahko ugotovil tudi g. župnik, ki jih je imel pri maši, jih je obhajal in o katerih je tudi vse ljudstvo ugotovilo, da so zelo lepega vedenja. Ali ni vse to res, prečastiti?
Naj pripomnimo še tole: čeprav se v cerkvi tako razburjate in delate isto tudi izven nje, je šlo, ali bo šlo letos v Gorico mnogo več otrok, kakor pa lani. To pomeni, da ljudstvo ni upoštevalo vaših besed. Ljudje vas spoštujejo kot božjega za-
m
Mmm
»PAR MIT0STE* — SV. K VIR IN
se je zgodilo, da je prišla na pomoč bra-tem iz Beneške Slovenije neka ustanova gor.ških Slovencev, da bi tako dvignila kulturno višino našega ljudstva.
To dejstvo je tako zmešalo misli častitega g. župnika, da je pomešal ideje o veri in politiki.
Besc-do tega duhovnika so bile v resn.ci nismieelne. Trije njegovi dobri farani so bili deležni že lansko leto gostoljubja v Dijaškem domu v Gorici in so tc poletje prebili počitnice doma. Ali je morda prečastiti opazil, da bi se bili ti otroci naučili preklinjati ali pa sovražiti vero?
stopnika na zemlji kadar ste pred oltarjem, no cenijo pa mnogo vašega osebnega nuztranja. To je zelo resna stvar, ker naše ljudstvo je verno. Zato bi nekdo storil zelo dobro če bi prisluhnil govoricam, ki krožijo o njem med ljudstvom preden bi se drzril izraziti pretirara mnenja na račun drugih, ne da bi jih poznal dovolj dobra ali vsaj prej govoril z njimi.
Gosp.-,d župnik je zaključil svoj bojeviti govor s temile besedami :	Bolje biti be-
dak v nebes,h, kakor pa učenjak v peklu t
Tudi mi ne želimo slabe; a svojemu bližnjemu; gre se le zato, kdo mu hoče v resnici dobro.
malenkost razširili. Vendar pa je treba za taka neznatna izboljšanja, ali za popravilo navadnega zida, napraviti prošnjo in do pred kratkim je bilo treba plačati še posebno takso. Verjetno večina ljudi še niti ne ve, da je bila ta taksa pred kratkim odpravljena.
Ker manjka tudi električna napeljava, so te hiše še bolj podobne brlogom. In vendar leži Breg v zgornji Terski dolini, kjer so že v začetku tega stoletja zgradili prve hidrooen trate v Italiji z jakostjo od preko 1.000 kvv. Elektriko so napeljali takoj do Podbrda, odkoder bi jo prav lahko potegnili do Brega, ki je v zračni črti oddaljen komaj 1 km. Toda vas je zelo revna in ljudje ue zmorejo sami za stroške napeljave, medtem ko jim nihče noče priskočiti na pomoč za to prepotrebno delo. Zato so ljudje še sedaj prisiljeni rabiti sveče in brlivke, medtem ko pošiljajo električni tok proti ravnini.
Skoraj edini pridelek vaščanov je seno. Vse senožeti skrbno pokosijo in znesejo seno na hrbtu navzdol v bližino vasi. Večino sena porabijo za prehrano živine, ki jim daje sredstva za nakup živeža in drugih potrebščin. Le malo sena ostaja za prodaj. Čeprav so bila storjena velika dela za izravnavanje zemljišča v bregovih, vendar je še zelo malo njiv za pridelovanje krompirja in fižola, ki komaj zadostujejo za najnujnejšo prehrano, medtem ko morajo ljudje v celoti kupovali koruzo, kakor ves drugi živež, kot n. pr. pasto, olje, riž, sladkor itd.
Vaščani imajo tudi nekaj lesa, vendar ga lahko zelo malo prodajo, ker ga ie treba prenesti na ramah po več km daleč prodno ga lahko naložijo na vozove. Iz tega se vidi, da je mnogo težav tudi zato, ker še vedno ni vozne poti od Podbrda do Brega. Najmanj 30 let že leži v predalih Tehničnega urada (Genio civile) načrt za to cesto, vendar so nihče ne briga m njegovo izvedbo. G. prefekt prav gotovo sploh ne ve za obstoj te vasi in tem manj za njene potrebe; oblasti v Rimu pa menda sploh ne vedo za obstoj Beneške Slovenije in ne za njene potrebe. Država sama pač ne potrebuje te ceste, ker ljudje plačujejo svoje davke v Tarčentu.
Iz zgornjega so vidi* da je v takšni vasi kot je Breg, ki ima zolo‘pičle pridelke in sploh nobene trgovine, glavna skrb vaščanov ta,j kako bi si priskrbeli denar, ki jim je potreben za plačevanje precej visokih davkov in za nakup najnujnejših potrebščin za življenje.
Dekleta morajo iti služit, da lahko pridejo do malo denarju. Moški so dobri gozdarji, zidarji in so prilagodijo tudi vsem drugim delom, vendar le s težavo dobijo zaposl tcv. Višek ironije pa je, da sploh ne dobijo podpore za brezposelne, ker jih smatrajo zn majhne posestnike, kakor da bi bil dovolj nemaren brlog in košček zemlje za preživljanje številne družine.
Tudi glede cerkvenih zadev niso mnogo na boljšem. Na nekom vzvišenem robu stoji cerkvica, ki so jo s skupnim delom zgradili vaščani in izgloda precej ljubko v zeleni samoti. So pa brez duhovnika, ker so vaščani preveč ubogi, da bi mogli še njega preživljati.
Upravno spada vas Breg pod občino Flajpan. Vaščani pa so zaprosili, dia bii jih priključili k občini v Brdu, kamor bolj spadajo po svoji zemljepisni legi, ker ja ta v terski dedinj in tudi njihova cerkvica spada pod vikarijat v Podbrdu. Pokrajinska uprava pa doslej še ni ustregla tej želji, čeprav bi za tak prehod ne bilo nobenih stroškov. Menda pa je že navada, dia sc noče ustreči upravičenim željam gorskih prebivalcev.
Stran 2
»MATAJUR«
Štev.2
ČENEBOLA
Ta s oddaljene Amerike nam je pr’šla novitet’ ki je globoko žalostne naše ljudi pustila u cjeli vasi an okolici. Smart je zadela našemu dragemu rojaku Lovisa Marko ki od davnega se je izssliu u A-meriko. Lansko ljeto potem k' je biu s s L no vitim djelam svoje zadeve v red spravil, je stuoru prit’ k sebi njegovu dragu an pridlnu zaročnicu, tud’ ona od naše vasi. Naspruoti deštin je odkrjezu u začetku in pred kratkim srečnu zvezu dvjeh bitnosti’.
PROSNID
Skuor Albert in Melisa Avelina su bli razvesejeni zarad rojstva lepega an zdravega dečka ki so mu diali za ime Jurce. Tud' Filipič Fabio an Rina so imjel nu lepo dekliču katero so krstili za Ljdjo.
GORJANI (Montenars)
Kedor je že biu u Sv. Juriju, ki spada pod naš komun, je prau sigurno okusu tudi’ fimu pitnu vodu tam pr’ izviru »Sedam fontan« an je tud’ sam pr’ sebi mislu, da maju use vasi tako dobro pijača. Ta izvir je ziarjes velik an b’ lahkuo dajau za-dost vode prau usemu komunu. Pa nije tako. Ta izvir spada h našemu komunu, a ga nam je uzel Rtinjski komun, ko je zgradil svoj akvedot. Iz »Sedam fontan« so napeljali uso vodo, k' je naia, u svoje vasi an mi smo restali brez vode, ker druzih
Pisma Matajurju
99
Dragi »Matajur«.
Večkrat slišim al’ berem po džornalah an bukve besjedo genocidij (genocidio); gled’u sem zo po useh vokabolarjeu, a je njesem mogel nikamor ušafat’, da b' mogel pravilno zvjedat’ ta pravi pomen te besjede. A m’ vješ kaj ti povjedat’?
A. Podreka - Špjetar.
Rjes je, da njeste mogel ušafatj u voka-bolarju to besjedo, za to ker je nova, začeli so jo rabit’ sada u modernih časih. Genoeidij ima pomen preganjati an zatirati male populje z deportaeinn;, s političnim pritiskom, z likvidiranjem koštumou an navad an z znaciomlizacijo. Uzamimo adan konkretni primjer: taljanski governo on vršuje prestopke genociJija proti po-puljo naše slovenske Benečije, za to ki nejče nam priznati naše pravice kol manjšina slovenska,'a naspruot nas tudi zna-eionalizira, za to ki nam nejče da*-’ šol u maternem jeziku; nas preganja za to ker se zavedamo da smo Slovenj itd.
Dragi »Matajur«.
Nar’dila san domando za pasaport, da bi Šla mojega sina gledat k’ je u estero. '»'o
IZ ZAHODNE BENEČIJE
dobrih izvirov njemamo. Med nami an Rtinjci se je vnela prava lota, zatuo ker so nam uzeli glauni izvir. Naši ljudje muor’jo rabit dežeunico an še te pr’man-kuje kadar je suša. Pr’ Sv. Heleni je adna fontana, a nima dosti voda za toliko ljudi.
Naši možje na komunu so šli že večkrat to n Vidan h Prefektu, da b’ nam rešolvu ta problem, a njesu maj neč ote-njili. Anjek smo uapraveli 'dan drug pro-džet (načrt), da b’ napejali vodo iz izvira, ki je pa precej deleč an b’ bluo treba dosti mječu. Naš komun je pa reven an use pari (izgleda), da bo šou tud’ ta prodžet falit, čei b’ pa napeljali ia »Sedam fontan« b’ pa lahko z malo denarja krili use stroške (špeze).
TER
U Teru so prčjel’ z djetom, gradiju nou most, ke veže komunalmu cjestu Ter - Če-zirje s provincjalnu, ke pelje po dolini.
Istočasno djelajo tud’ u škuole materne ONAIR, kjer bodo divignili to hišu še za 'dan pian. Tq ljepo djelo bo dalo pošibili-tadf, da bodo otroci ljeuše sistemarli.
Muormo pa nardit’ ’dno oservacjon, da je Roma dala soude za škuolu maternu, a ne da b’ koštruila škuolu elementare ke je njemamo. Naši otroci hodjo enjele u škuolu u mlekarne an u gostilnu, ker drugih hiš nje boj adatih an zatuo b’ imjel’ veliku potrebu po 'dnem šolskem poslopju.
ZAVRH
Far don Pietro Cher je zapustou našu vas, ker se je prešeliu druham. Med nami je uživa u velike simpatije, ker je biu do-bar oratòr an dobar dlušni pastir. Ta novi far je že pršou an smo ga sprejel’ z veseljem.
PODBRDO
Tomasino Marcellino, sin Jožefa, star 23 ljet je biu rikoveran to u ošpedlau Tol-meČa, ker je imeu apendicidu an ulčeru. Operacjon je rjčšila ljepo, an po ’anem mjescu ošpedala jie mogu prit’ te hiše.
Tomasino Evarito, sin Izidorja, star 18
ljet, se je ponesreču pr’ djele u boške. Na srečo ne gre za veliku disgračiju, a naj povjemo ,da se je ta sin to-ljeto že dvakrat ponesreču pr’ djele, ta prvi bot se je usekau u desno nohut an je biu rikoveran u ošpedal’ 50 dni.
BRDO - SEDLIŠCE
Naši ljudje so začjel’ odhajat po svjet’. Auštralija an Aržentina bodo nove dežele naših emigrantom
Nekaj emigrantou je že partilu, ta drugi pa šnje čakaju, na partencu. Želimo jim srečno rajžu an bujšo sistemacjon an da ne pozabiju svojo staru dtomaču vas.
ZA NAŠE DELO
IZ VZHODNE
BENEČIJE
ČEDAD
Preteklo nedeljo, dne 8. oktobra so praznovali četrt stuletja szistence zadružne mlekarne. Ob tej priTki pa je b’la tud’ otvoritev! nove 'inštalacije, ker so mlekarno uso prenovili. Stari lokali an stare nta-kine za predela vat’ mljeko niso mohle več cdhovarjat potrjebam, kajti producjon n-ljeka, se je posebno zadlna Ijeta močno dvignila. Pred 25 ljeti, koi so zgradili mle-karnu je b’la dnevna producjon komaj Iri kvintale mljeka, danes pa je večja ku 30 kvintalou. Naj še povemo, da je čedajska mlekarna edina u tej občini an tud’ u usem okraju (mandamentu).
Marsikaka vas želi, da b’ mjela svojo mlekarnu, ke bi jim pr’nasala dobiček, a pousode manjka dobre iniciative. Tud' če-dajrani' so duho časa oklevali, Ker «o se bali zlesti u dolgove, a eo mjel dobro vo-
SKUPINA PLESALCEV IZ REZIJE V N ARCDNIH NOŠAH, KI JE NASTOPILA NA LJUDSKEM TABORU V S0V0DNJAH PRI GORICI
več ko adan mjesac k san čakala Ja bo rješena moja domanda, so mi rekli, da v i ne muorejo dat pasaporta, dokle ne pokažem s cartami (richiamo itd.) o moji urdženti nečesidade vjača u estero. A imam ja dirit al’ ne za ’mjet pasaport.
Simac Te ezjja - Čedad.
Vi 'mate ves dirit ’mjet pasaport an. Če
b’ z vami drgač' raunali b’ bluo ilegalno, zatuo ke rifjutati dat pasaport eitadinu, ke 'ma use dokumente, ke jih predpisuje leč (zakon), je tud’ protiustauno. Articul 16 republiške ustave prav’, da je usak cita-din liber iti ven iz Republike an se vrniti nazad, sanino če ga ne tratenuva kak diug poseben leč.
ljo in danes imajo Ijepu in modernu mlekarnu.
Pr’ tej cerimončji so b’ii zdraven usi predsedniki zadružnih mlekaren nadiiiie doline an dositi reprezentantou obl’si.
PODBONESEC
Dost’ so se začudili usi, ku so xvjec'eli, da so pred nekaj dni odprli blok u Stup-ci u nadiški dolini na konfinu Italije an Jugoslavije. Guardjj-e ne konfin so u pre-senci dosti ljudi raztrgali bodečo žira an teko narfedile prosto pot italjanskim ka-mjonom, da so lahko nadaljevali po asfaltirani cesti u Slovenijo. Dež je liu ku iz škafa ku so odpirali blok, a u nas je prau u tem momentu posijau 'dlan žarek upanja, da se bo uresničilo bratsko sožitje med tema dvema državama.
Pet ljet je minulo, odkar je biu usta-vjen ves promet po ejesti, ki hre skoz’ Štupco u Slovenijo, danas pa je .spet use živo. Na podlagi komerčjalne pogolbe, ki st-a jo naredile Jugoslavija in. Italija letošnjo pomlad, se bo od sada naprej vršiu trgouski promet med obema državama. Zatuo ki je. Jugoslavija dosti bohata na ler su bo Ital'ja kupila dosti teha blaga. Les za rabu an za kurjavo je fine kvalitete an ima pr’ nas velik prježih. Plačujejo po sistemu »clearing« kakor je bluo to določeno med bankama obeh držau. Permese za targovanje izdaje začasno Camera di comereio u Vidmu.
Upamo, da bo targovanje utrdilu vez prijateljstva med obema državama in tuo bo korist, jugoslovanskega iln italjanskega ljudstva.
STUPICA
Smo tu u srjed’ jeseni Uredi bo pr'šu slab timp (vreme) an tuo je za nas pravi guaj. Ob usakem dežju vode Nadiže močno narastejo an nam mipačajo popla-vu. Dela se takuo velika škoda našim njivam an traunikom, pa tud’ hiše se kvarijo. U zadnem desetletju j© poplava poškodovala nad deset prčentualou orne zemlje an uničila sevjeda tud’ dost’ pr’cfelka. Dostikrat smo prosili aultoritade, da b’ napravili dan’ zid (nasip) ob bregu vodie Nadiže, posebno tam kjer je plitva struga-Ta zid b’ ne pustou, da b’ voda delala skodlo kadar pada dež an hre čez brehove. Do danes pa ni maj jedan uslišau naše prošnje an če bo šlo tuo tako napred bomo prišli tomai’ še ob tistu malega, ki imamo.
»Slovenjščina« - Slavia
( v kratkem opisu )
Slovenjščina je gorata deželica, položena na vzhodu Videmske provincije, malu severnu in severnu-vzhodnu od Čedada. Meji z Jugoslavijo, v kateru se vklinuje kot trikotnik. V ljetih nazaj e svojimi o-sem komunu je sestavljala edan sedemnajstih distretu Videmske provincije : »Distretto di S. Pietro«, katerega glavni o-kraj je biu Špjetar.
Po končanju prve svetovne vojske (lem 1914—1918), Slovenjščina je bi'a pr. kar-šČena »Vali; Natisnile« — sl. N ad iške Doline, ud rjeke »Nediža«, ki teče po večji dolini vinje? skaloviftih brezjeh v glaboki strugi ki v neštjetih stuoljetjeh sej’ sama i'.kopala. Za Furlane Slovenjščina je ostala ku prjed: imenovana »Sclavanije Sklavanije), in za rjes tako imenovanje Ruj priklaflnu kot Valli Natisone, polit č-nega namjena.
Nediža je glaven vodotok v Slovenjšči-ni, h nji* se prdruži hudournik Orbeč, ki tečč skuoz dolinu Sv. Ljenarta h kateremu evojkrat se prdružijo Rjeka, ki tečč skuoz
(ber
je
dolinu Klodiča im Aborna ki tečč skuoz dolinu SaVodnje. Iz tega jama izhaja de vsi vodoteki Slovenjščine, zbrani v edinu strugu! Nediže, od Muosta Sv. Korina naprej na južno-zahodlnu, tjekaju pruot furlanski rovnini skuoz edinu dolinu Nediže. Doline su odstranjene z gorat h podaljšanjih ki se ločiju od široke a hrbata ram.dalnega Matajura (vit. 1642 m.) stopnjama se znižuvaju gre te ki se odda-juvaju Matajura, prevzdignajoče v.-akan tarkaj če in sem kak greben. Večinoma gorovje v Slovenjščini s» ne kaže skalna-tu, golu in puščavnu kakor v drugih deželah, n. pr. v Karniji,
Naši preštarši su zmjerani šp štuval’ Slc-venjščinu kot svoju pravu, edina Domovin u.
V svoji esienzji ima deželjca oku '20.000 prebivalstva, skor popunama slovan.-kega plemena in višnu jugoslovanskega vrha.
Prebivalstvu v svojim domačim izražanju, guori slovenski djalekt. Od zgodovine je potrdjenu de Slovenj su se naselil’
Pl-
in
v sedanj kraj oku polovice VI. stuoie tj a, tuo »:© prav že	od	1400	ljet. Dejtvu ki
nepomembnost	števila laškega	elementa
prebiva v Slovenjščini, al’ pa neumna zahteva: »Koder	je	Ital ja	vsi su	Taljani«,
ne mor’ potrut’	in	tajit’	resnicu	ki n,eie
podajaju eminentni zgodbvinari, pa tud’ realna otnografiška doba Slovenjščine, ki je postala lntaktnu ohranjena po 1400 ljet. Zastonj se burjju hudobna sile taljanske-ga šovinizma in pod svojo podpuoro zahrbtnost nekakega slaboumnega domačina z zaupanjem de boju vdlušdi to dobu Slovenjščine: »Slovenjščina bo ostala kot o-stala je po štjernajstih stuoletjeh".
Današnjdan Slovenjščina obsega sedem komunu: špjetar, Podbonjesec, Sovodnje, Sv. Ljenart, Grmek, Srednje, Dreka. Enkratni komun Tarčetdri, malu časa po prvi svetovni vojski, je biu prkjučen h Pcdbunješkemu. Naj po dolinah, r.aj po gtičjch in guorah vsakega komuna, su raztresene številne vasi in vasčine.
Najvažnejša in ena mi j večjih vasi Slo-venjščirtiO je Špjetar (Sv. Peter al’ Šempeter). Do 1807 Ijieta sej imenuvu Sv. Peter Slovenov al’ po lašku S. Pietro degli Slavi. V istim ljetu su spremenil’ v S. Pietro al Natisone kukar po končanju prve sve-
tovne l'vojskè su spremenili Slavia italiana v Valli Natisone. Špjetar je na glasu zarad’ učetil/jšča, ki je vstanovjenu ljeta 1876, sevjè samuò z namjena m. za pote-ljanščit’ Slovec.jščinu. Učitelijšče v sedemdeset ljetih je oskrbovalu skor 1400 učitelju, bi se, mogluò imenovat’ »Tvornica š°-vinižma za stvaritev strupd s katerim bi se tjelu) muoriti Slovenjšiinu«.
Pa pujmu naprej z opisani Spjetra: Vas leži mi čeinpami (levi) obal’ rjieke Nediže, v kredu dbline, preprečena s široko asfaltirano potjo, ki iz V,dma peje skuoz Nedišku Dolinu v Kobart in naprej v Soške dolbe od Jugoslavije. Špjetar je oddajen Vidima 22 km,., od. meje z Jugoslavijo po Nedeški dolin’ 10.5 km, Vkup tujcu ki začaanu stanuvaju, šteje 1000/1100 prebivalcu. Ima l čuo hiše, velike' poslopja in zarad’ svojih različnih targovin, gost ln, kavarn, idt., nude aspjekt malega mjesla. V Špjetre je tud’ sedež »Demokratične Fiorate Slovencu« za Italju, ki šteje veliku številu aderentu iz cele Benečije. Prež (brez) dvuoma se mor’ potrdit’ de Špjetar jo najbuj e volutili (razvit) punkt Slovenj-ščine, ki zarje.s izvaja velik vpliv na druge vasi svoje okuoljščine.
(Konec prihodnjič.)
Sadla kopate krompir. Želim vam, da t>i blo dosti pardelka an obenem uzamem priliko, da vam dam nasvet, ki se mi zdi potreben.
Ker morate že pri izkopavanju krompirja prekopat vso zemljo, zakaj ne izko-rjstiite tn usejete takoj kakšno dobro vrsto sena, za prihodnjo pomlad?
Lahko bi sejali oves ali rdečo deteljo (trifoglio incarnato). Ta vrsta detelje/ raste hitro in se prav’ »incarnato«, ker njeni lisi i postanejo lepi debeli kakor, da bi bili nadevani s prošutom. Za veliko noč ali sak’ to potem, če je letni čas ljep, bo detelja že zdrela, oziroma pred seboj bosi e. videli krasno zeleno preprogo, posejano s kot kri rdečimi cvetovi. Imeli boste dve koristi: pridelek dobrega sočnega in svežega sena, medlem ko bodo na travni1'ili diuge trave (erba medika itd.) komaj pričele poganjati in ker se bo vaša njiva izboljšala. Korem.ne detelje gredo pri pomladanskem oranju pod zemljo in jo tako pognoje in delajo rahlo. Če se vam zdi potrebno pustiti to njivo za travo, ni treba da spomladi ponovno orjete: v lepem času posejte med rastočo travo še seme detelje.
To delo lahko napravite tudi potem, ko ste pospravili siierk. To ekar boste pridelali, vam bo plačilo za vaš trud, ker «te orali.
To bi bilo zelo dobro, kajti teren pr/de dvakrat izkoriščan. Na ta način boste imeli na razpolago več sena, kar pomeni toliko zdravja več za vašo ž/vino in večjo proizvodnjo mleka. Če imate dosti sena, vam ni treba poleg te priinešavati nobenih vrst otrobe.
Petar Matajurac
( prauca )
Biu je Pétar, Matajurac, velik inak, de ha (ga) je blou strah! videt’. Kar je hodù, se je zemja tresla pod njeha nogam’. Vse čeče so ga radè videle, takuò je biu ravan, an vsi so ha radi par djele iniièT, takuò je biu brdàk. Pa tud, kai se mu je zdie-lo, je poležii, ant obedan ha niè mu (mogel) parsilt, de bi, se ta’ z-hòrkehà siena uzdihnu. Z’ nò bcsiedo: takuò mu je šlo dobrò, ku (kak0r) tiejacu, ki veseu od vejce do vejce u sončnem blisku farli, an dok se mu zdi, na vsakj posedla. Pa veste, da vse dobro vzame na svjeie ankrat ko mio. Tud Petra je čakalo tarplienjjb: Klican je biù m sudata. Se vič, de kapitanih, kat-er jih je zb.oru, nilč teu pustit’ takega inàka ta dioma. Iti je muoru tadà naš Petar u Vidam, an se pardružit’ vidamske-mu rahumènitu.
še adan, Balent Piskerju z Matajurja, je stopu tu tist rahument. Pa ku sta parJLa Pčtar an Balent v Vidam, so| jih hitro ločil’. Petar je pršu med Lahe an B-alènt ravno takuo. Se vie, da je, biu Petar med njimi, ku zuonac brez žuenkejna. Zavòjo tehà mu je bluo težkuo par srce. — Nijè tarpielo dùho časa’ pa su jih peljal’ u Benetke. Tu Mestre su jih diel’ tu barko. Potar diè videu pried tu Matajurju, s,e za-stòp ne barke ne velike uode. Ku zahle-da barko, njemu neznano rječ, sklikne vas začuden: A Ježuš parpopomajte, kaka vin-tula je! — Stop’ tadà tu to-le vintuolo, ari se peje c.j a p0 uodi. Buj ku se bliža Benetkam, buj se Sir’. Petar zjà, starmi, an debelo lileda, ku uca, kar ve lice ha piša za-hleda- Na’ nkrat se mu usta rastehraejo, an z nj.h te-le besjede: A Ježuš, kak potòk je!
Z Benetak je paršu za’n miesac u Grade na Štajerskem. Tam je ču le niemšk med ljudmi, an lašk tu ruhumentu. Hodit’ je muoru u mrazu na vahto po nocj an po draev’. Ustajat je muoru, kar so mu ukua-zoval’, an iti ležat, kar eo druhi tjel’, an duor n,è buhu, j© biù uklenjen, an še ce-luò tepen. Kar je Petar tuo le videu an občutu, je ratàvu vsak dan buj žalostan. Za niieki časa zahleda na ejest’ Balenta Pis-kerjòveha, ki je steu na ti druhi kozarni. Hitro se mu bliža in se mu začne p-trtože-vati. Na zadnje prav’: O muoj Balent! Buoh me parnes’ še 'nkrat živeha, hoù (gor) v Matajur, cja demù. Takuò bom veseù Bohù hva’ežan za to lo zaželjeno dobruoto, ali bruman, de še mački por’čem »Vi«.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR
Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica
dovoljenjem videmskega sodišča St. 47