GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 1998
352(497.4  Ivančna Goric«
m........ i...................„................... tSi
119980011.10
IS/
.NJI2NICA GROSUPLJE eva 15
	's tisc iy&   si c	
Številka 1 o                 letnik 4	decen	nber1998
EU
FOTO  •  VIDEO  • OPTIKA
1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573
Iz Jernejeve malhe
Spoštovani občani!
Ob Malhi se bomo v Klasju po vaši volji srečevali še naprej. Zahvaliti se želim za vaše zaupanje in podporo, ki ste mi jo izrazili za odgovorno funkcijo v naši občini. Kot župan bom na razpolago vsem; nikoli nisem bil in ne bom ekstremno političen, temveč bom iskal kompromise in dogovore na vseh nivojih izražanja. Prepričan sem tudi, da bo novi občinski svet deloval tako, da se bodo razreševali občinski problemi in da bo usmerjal razvoj občine. Gotovo je, da se bomo izogibali proceduralnim in administrativnim vprašanjem, da bomo iskali rešitev problemov in ciljno naravnanost, ustrezno ljudem, jih hkrati vzpodbujali, da bodo razmere dozorele, in šele z lastno iniciativo zainteresiranih dosegli cilj.
Želel bi, da bi bili svetniki občinski in krajevni, da bi ščitili interese občine in širše skupnosti. Predvsem moramo vsi tisti, ki nam je zaupano vodenje, imeti radi našo občino in naš kraj. Naše delo bo odmevno in zadovoljivo takrat, ko bomo znali stvari reševati v interesu krajanov, brez politične prevlade in z uravnoteženostjo v obsegu in času. Odgovornost je treba porazdelili na vse politične opcije, zato je nujno, da se v najodgovornejših občinskih strukturah srečajo različni pogledi.
V občinski svet smo izvoljeni ljudje, ki se med seboj bolj ali manj poznamo, zato sami po sebi še nismo izoblikovana skupina in je prav, da se spoznamo, poiščemo dobre strani drug pri drugem in storimo vse za dobro medsebojno razumevanje. Bolj bomo znali iskati dobro drug pri drugem, lažje bomo znali vnovčiti dostopnost v toleranci. Le tak občinski svet bo lahko dobro deloval.
Adventni čas prinaša optimizem in veselo pričakovanje. Praznični dnevi nas obogatijo in čustveno razbremenijo. Marsikateri stisk roke in dobra želja bo dala novo upanje. Naj ne bo vse samo v razkošnih in navzven bogatih praznovanjih. Naj bo v praznikih nekaj samo za nas, nekaj našega intimnega, mogoče več družinskega, zdravja na pretek, veselja v veliki meri... Približajmo se drug drugemu in bodimo ljudje.
Župan Jernej
GRADNJA AVTOMOBILSKE CESTE VIŠNJA GORA-BIČ SE JE PRIČELA
RAZMIŠLJANJE
Silvestrovo je edini primer menjave "staro za novo", ko ti ni treba takoj doplačati (večina podražitev je namreč šele po novem letu).
Po 50-ih letih IMOOS t> bančno Gorico!
Predstavljamo vam novoizvoljene svetnike občine Ivančna Gorica.
računalniški inženiring d.o.o. Cesta n. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041/612-923, 661-972
LaMaS
RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna
119980011,10
STRAN
TRADICIONALNO NOVOLETNO SREČANJE ZBIRALK IN ZBIRALCEV MLEKA V KMETIJSKI ZADRUGI STIČNA
Srečanja seje udeležilo veliko zbirnik in zbiralcev
i
Nagrajene zbirnike - Marija Piskule - zbiralnica Temenica, Marija ilabnik - najboljša družinska kmetija in Kralj Jožefa - zbiralnica Škofije. Na sliki manjka zbirnika Ko.šak Verona iz Gabrovice.
OBVESTILO KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE IVANČNA GORICA O DEJAVNOSTIH, KI JIH BO IZVAJALA V LETU 1999
Vse kmetovalce obveščamo, da v zimskem ciklusu izobraževanja pripravljamo predavanja:
Somatske celice - za kmetovalce, ki oddajajo mleko--v mesecu januarju.u.
Reja krav dojilj - za kmetovalce, ki pitajo govedo--v mesecu januarju.u.
Sadje in tehnologija pridelave -vabljeni vsi, ki vas zanima sadjarstvo. Davek na dodano vrednost -vabljeni vsi kmetovalci, novost v davčni zakonodaji. Novi trendi pri gradnji in prenovi hlevov - vabljeni vsi, ki boste gradili in obnavljali gospodarska poslopja. Gnojenje   in   mineralna gnojila,
Predstavitev hibridov koruze--
mesec februar.r.
Sklop predavanj - dopolnilne aktivnosti na kmetiji (turistična dejavnost).
Hkrati vas obveščamo, da bodo določene aktivnosti potekale skozi vse leto:
Testiranje škropilnic - marec, april Servisiranje molznih strojev - vse leto
Servisiranje silokombajnov - avgust Analize zemlje in krme - vse leto Sortni poizkus s koruzo, pšenico in herbicidi - sezonsko Rez sadnega drevja in tehnologija pridelave jagod - sezonsko Regijsko   tekmovanje   v oranju -avgust
Sodelovanje  na  kvizu  Mladi in kmetijstvo -marec Ponudba izdelkov na Jurčičevi poti Veseli december - prodaja peciva v Ivančni Gorici
Strokovne ekskurzije - organizira D P M - Kalček, Društvo podeželskih žena in Govcdorcjsko društvo v sodelovanju s KSS- Ivančna Gorica.
v   |anuat|u organiziramo OCENJEVANJA ŽGANI1	'K INA A 1 PIJAČ.
zato vabimo vse zainteres	rane. ki
želite oddati žuanic na ocenitev, da	
se priiavite v KSS Ivančn;	Gorica.
Ocenjevanje bo potekalo v	anuarju.
Želimo Vam takšen božič, kakršen naj bi bil - toplina sredi mrzle zime, žarek svetlobe v temi. Vse lepo v letu, ki prihaja, želi KSS Ivančna Gorica
Darja. Irma, Darka in Andreja
KROMPIR -NAJPOMEMBNEJŠA POLJŠČINA NA NAŠEM PODROČJU
1. DRUŠTVENA RAZSTAVA GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI
Kmetijska zadruga Stična bo v tem letu prodala Ljubljanskim mlekarnam več kot 4,4 milijona litrov mleka. Le-to se dvakrat dnevno /bere na 35 vaških zbiralnicah in pri 9 pridelovalcih, ki imajo lasten bazen.
Kot že nekaj let smo tudi letos, v petek. 18. decembra, imeli srečanje zbiralcev mleka, ki so se ga udeležili tudi vodilni delavci Ljubljanskih mlekarn. Pri kvaliteti mleka imajo poleg samih pridelovalcev zelo pomembno vlogo tudi zbiralci mleka, zato se zberemo enkrat letno, se pogovorimo o problemih in razglasimo tri najboljše vaške zbiralnice in najboljšo kmetijo, ki ima lasten bazen.
Krompir je na našem področju ena najpomembnejših poljščin. Za uspešno pridelavo krompirja je poleg priprave zemlje, časa saditve, nege nasada med rastjo in ustreznega kolobarja zelo pomembna pravilna izbira semena. Sadimo le potrjen semenski krompir, in sedaj je že skrajni čas, da si zagotovimo seme. Za pridelavo metkantilnega krompirja priporočamo domač semenski krompir - original. Izbirate lahko med različnimi sortami, ki so že dokaj znane in pri nas tudi preizkušene: sante, romano, bright, coneorde, agria.
Cena za domač original je 110 tolarjev za kg.
Količine elitnega semenskega krompirja iz uvoza pa bodo letos omejene in tudi cena bo višja: od 150 do 200 tolarjev za kg. Prednost pri nakupu elitnega semena bodo imeli pridelovalci semenskega krompirja. Letos smo v Kmetijski zadrugi pridelali 135 ton semenskega krompirja, v prihodnjem letu pa ga načrtujemo 150 ton.
KZ Stična Mojca Travnik, ing. agr.
Priznanje in nagrade so si med vaškimi zbiralnicami prislužile:
1. mesto zbiralnica Temenica, ki jo vodi zbiralka Marija Piskule,
2. mesto zbiralnica Škofije, ki jo vodi zbiralka Jožefa Kralj in
3. mesto zbiralnica Gabrovka, ki jo vodi zbiralka Verona Košak.
Med pridelovalci z lastnim bazenom pa je priznanje in nagrado dobil Anton Babnik, Male Vrhe.
KZ Stična Mojca Travnik, ing. agr.
Jesenje čas razstav malih živali, na katerih gojitelji pokažejo celoletno delo in uspehe pri vzgoji svojih ljubljencev.
Razstava DGPMŽ občine Ivančna Gorica je bila 14. in 15. novembra letos v kulturnem domu v Ivančni Gorici. Svoje živali je predstavilo 23 članov društva. Obiskovalci so si ogledali golobe (185 ), kunce ( 143 ), perutnino ( 23 ),papige ( 16 ) in eksotične ptice ( 29 ).
Razstavljene živali so ocenjevali 3 mednarodni in 4 republiški sodniki. Pohvalili so, da so živali v zelo dobri razstavni kondiciji. O tem priča tudi veliko število živali, katere so sodniki ocenili, da sodijo v sam vrh kvalitete in si s tem zaslužijo pokal. Rejce z največjim številom "prirejenih" pokalov bomo predstavili po občnem zboru društva v januarju.
Ob razstavi je bil tudi srečelov. Vsaka srečka je zadela, nad čimer so bili obiskovalci navdušeni. Iztržek srečelova bo porabljen za nadaljnji razvoj društva. V tujini bi radi nakupili nekaj dobrih živali in z njimi dvignili kvaliteto domačih.
Ob razstavi smo izdali tudi katalog razstavljenih živali, v katerem najdete tudi naslove rejcev.
V društvo vabimo vse ljubitelje malih živali. Radi bi, da se vanj vključijo še rejci drobnice in ostali. Društvo je že in še bo organiziralo strokovna predavanja strokovnjakov s področja reje in zaščite. Taka srečanja so pomembna, saj se člani
med seboj in s strokovnjaki pogovore o težavah in izboljšanju reje malih živali.
Za uspeh razstave pa se lepo zahvaljujemo OBČINI IVANČNA GORICA.
ZVEZI KULTURNIH ORGANIZACIJ, KS Ivančna Gorica,
podjetju DITROS d.o.o. ter vsem, ko SO kakorkoli prispevali pri ustanovitvi društva in pri naši I. društveni razstavi.
Milena Podobnik
f~-°~-"-—\
Leto se končuje, sreča srečo kuje, prejmite jo tudi vi, naj vas spremlja leto dni.
Strojni krožek KMETOVALEC želi vsem svojim članom in simpatizerjem zdravja in uspehov polno 1999.
V J
Najmlajši razslavljalec obiskuje 1. razred OS in je prejel pokal za svojey.ii lepotca goloba, ki ga drži v rokah.
Ustanovitelj časopisa KLASJE jc Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-prcdscdnik, Jurij Gorišck, Jernej Lampret, Gregor Kicko. Rim Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič. glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon liregar (šport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Vernic; Računalniška priprava: AMSET Maccdoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, daje glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
STRAN
r
mm
mm
SLS
Vsem volilkam in volilcem, ki ste se potrudili in prišli na volišče 22. novembra 1998 in oddali svoj glas za Slovensko ljudsko stranko, se iskreno zahvaljuje-
mo.
Hkrati zagotavljamo, da vas ne bomo razočarali in se bomo dosledno borili za uveljavitev predvolilnih stališč in programov SLS.
Upravni odbor Slovenske ljudske stranke Ivančna Gorica
V.
Hvala.
J
Q/sem občanka^ in občaKCM občine l\yaAa Gonita
blagostanjem in . D-eSeta dozlDeit božične p/iaznilee ta s/iečno, zdnaoo i k uspešno noDo tato 1999.
Slovenska ljudska stranka Podružnica Ivančna Gorica
J
t
Društvo podeželskih žena Sončnica Grosuplje želi srečno in uspehov polno novo leto 1999 DPZ Ivančna Gorica, predsednici ga. Erjavčevi, svetovalki Irmi Lekan, uredništvu Klasja in gospodu županu.
Naj v novem letu še lepše bo, kot v starem letu je bilo.
Predsednica društva Sončnica Stanka Ahlin
J
M-KMETUSKA ZADRUGA STIČNA ŽELI ČLANOM, ^
KOOPERANTOM IN VSEM KUPCEM V NAŠIH TRGOVINAH DOŽIVETO PRAZNOVANJE BOŽIČA TER ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN DOBRE LETINE V PRIHAJAJOČEM LETU.
NAJ NOVO LETO V DOBREM SODELOVANJU TRAJA
VSE LETO!
v _ /
J
Mercator Kmetijska zadruga Stična vam v svojih samopostrežnih trgovinah v Ivančni Gorici, Radohovi vasi, Zagradcu in na Muljavi nudi izredno ugoden predpraznični nakup buteljčnih vin, darilnih zavitkov, kave, suhomesnatih izdelkov, rozin in še in še.
Vse naše stranke pa še posebej lepo vabimo v obnovljeni trgovini v Radohovi vasi in nov bife na PLUSKI, kjer vas bosta Branka in Breda lepo postregli.
NAŠ STALNI KUPEC - VAŠA PREDNOST PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
M - KZ Stična
OD FUSARJA DO OBRTNIKA
IZDELOVANJE SVEC
Vprašanje:
Rad bi izdeloval raznovrstne sveče za prodajo, vendar me ne zanima toliko, kakšni so pogoji za pridobitev statusa s.p., kot to, kje bi se te »umetnosti« naučil.
Odgovor:
Najprej vam bom odgovorila tisto, kar vas ne zanima preveč, je pa tudi pomembno vedeti.
Za priglasitev obrti podobne dejavnosti, ki se uradno glasi »svečarstvo in medičarstvo«,morate imeti končano eno od poklicnih šol (veljajo vse smeri in stopnje). Kakšne so zahteve za poslovni prostor, vam bodo povedali na vaši upravni enoti.
To, kar vas najbolj zanima, pa ne bo tako enostavno. Umetnosti izdelovanja sveč bi vas lahko nauči! nekdo, ki to že dobro obvlada oziroma ki že več let opravlja to dejavnost. Vendar dvomim, da boste takšno osebo našli, saj izdajanje »malih skrivnosti velikih mojstrov« ni v navadi niti ni priporočljivo, saj konkurence nihče ne mara.
Tudi strokovne literature s tega področja ni. Obstajajo le članki,
izrezani iz tuje strokovne literature, ki morda sem in tja omenjajo tudi svečarstvo.
Na Obrtni zbornici Slovenije imamo strokovno komisijo, ki je zadolžena za preizkus znanja s tega področja.
Imamo srečo, da sta v komisiji tudi dva člana, z več kot 30 let prakse v svečami Ilirije Vedrog (sedaj je obrat za izdelavo sveč že dolgo preseljen v Lendavo). Kandidatom, ki pridejo na preizkus znanja, ki ga praktično nimajo, posredujeta dragocene napotke in tudi skrivnosti svečarske umetnosti.
Upam, da navedeno ne bo povzročilo gneva že obstoječih obrtnikov - svečarjev, češ da jim s takšnimi napotki ustvarjam bodočo konkurenco. Vendar, vsakdo ima pravico vedeti, izvedeti in se tudi kaj naučiti.
Vsem obrtnikom, bodočim obrtnikom in fušarjem, ki to ne bodo več dolgo, želim veliko smučarskih sposobnosti, da bodo lahko vozili slalom med predpisi in zakoni, ki jim jih nalaga država. Srečno.
Pripravila: Jelka Božič
VAJENEC IN NJEGOV DNEVNIK PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
Vajenec - učenec v dualnem sistemu - mora voditi v času praktičnega izobraževanja svoj dnevnik.
Dnevnik služi za temeljno evidenco o delu vajencev in vajenk v posameznem šolskem letu. Potrebno ga je voditi sproti in ga hraniti do konca izobraževanja, saj ga je treba priložiti prijavi k vmesnemu preizkusu in zaključnemu izpitu. Na ta način ima vajenec ob koncu triletnega šolanja tri dnevnike, za vsako šolsko leto po enega.
Za vajence obstaja dnevnik v obliki zvezka oziroma knjižice, ki se lahko kupi v Državni založbi Slovenije ali pa ga vajenci dobijo v svoji šoli. Dnevnik se piše tako za praktični pouk v šoli kot za praktično izobraževanje pri delodajalcu.
Dnevnik praktičnega pouka v šoli se vodi vsak teden, ne glede na število ur praktičnega pouka. V ta dnevnik se vpisujejo:
- podatki o šoli in programu, naziv poklicne izobrazbe, šolsko leto, letnik in oddelek
- podatki o učni pogodbi
- preglednica učnih mest za praktični pouk (to rubriko izpolni učitelj praktičnega pouka)
- evidenca opravljenih nalog in ur praktičnega pouka
- povzetek učiteljeve razlage naloge, ki jo je vajenec opravil samostojno.
Dnevnik praktičnega izobraževanja pri delodajalcu se mora še posebej skrbno voditi. Poleg podatkov o delodajalcu, ki jih najdete na prvi in drugi strani registrirane učne pogodbe, se vpisujejo še:
- podatki o seznanitvi vajenca s
predpisi o varstvu pri delu (potreben je podpis vajenca in njegovih staršev oziroma zakonitega zastopnika)
- preglednica učnih delovnih mest za praktično izobraževanje pri delodajalcu (to rubriko izpolni vaš izobraževalec v obratovalni-ci)
- evidenca opravljenih nalog in ur praktičnega izobraževanja. Ta list bo tudi dokazilo o opravljenih nalogah, ki so določene v Katalogu praktičnega izobraževanja pri delodajalcu pripravljen za posamezni poklic.
- evidenca opravljenih nalog in ur praktičnega izobraževanja (navodila enaka kot pri praktičnem pouku v šoli)
-podatki o izpolnjevanju obveznosti vajenca za napredovanje po programu (to izpolni delodajalec)
- podatki o opravljanju vmesnega preizkusa praktične usposobljenosti (izpolni jih predsednik izpitne komisije pristojne zbornice)
Ostala navodila, kot so: kakšna pisava, katero pisalo, skica izdelka, delavniška risba ter še vse potrebno, vsebujejo Navodila za vodenje dnevnika praktičnega izobraževanja, ki so sestavni del vajeniškega dnevnika.
Zelo pomembno je vedeti in si tudi zapomniti, da vajenec brez dnevnikov praktičnega izobraževanja, in to za vse letnike, ne bo izpolnjeval pogojev za opravljanje vmesnega preizkusa in ob koncu šolanja za pristop k zaključnemu izpitu.
Pripravila: Majda Može
STRAN
Z AVTOCESTO DO MNOGIH
PRIDOBITEV
, poDPIS POGODBE' II AVTOCESTA
\t VfigAJORAjE
Do konca leta 1999 bo končan 11,2-kilomctrski avtocestni odsek Višnja Gora - Bič. 30 deviacij, 30 premostitvenih objektov - v Podsmreki počivališče, v Dobu cestninska postaja.
V letošnjem letu, ko poteka 40-letnica izgradnje t.i. dolenjske avto-
F00FB
.i&jACOM-BK-
štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom, voznimi in odstavnimi pasovi. Celotna širina avtoceste bo 26,6 metra. Potekala bo po obstoječi hitri cesti H-l. Na začetku se bo navezala na že zgrajeni odsek avtoceste pri Višnji Gori in se nadaljevala proti Biču z razširitvijo obstoječe ceste na
R7/
ceste, smo Dolenjci vendarle dočakali začetke gradnje avtocestnega odseka od Višnje Gore do Biča. Pripravljalna dela na področju viadukta Ivančna Gorica so se septembra že pričela, saj je DARS (Družba za avtoceste v RS) z izvajalci del - SCT. d.d. in GIZ Gradiš iz Ljubljane ter Primorje d.d. Ajdovščina - že julija podpisal pogodbo za izvedbo pripravljalnih del, pred dobrim tednom dni pa še /a gradnjo celotnega 11,2 kilometrov dolgega odseka.
Kot je zagotovil predsednik uprave DARS-a Jože Brodnik, bo odsek zaključen do konca prihodnjega leta. Nacionalni program gradnje a\ tocest pa za ta del predvideva skoraj 13 milijard tolarjev in dopušča največ 20-odstotno podražitev, kar pomeni, da odsek ne bi smel stati več kot 15.5 milijarde tolarjev.
Trasa avtoceste je zasnovana kot
severno stran. Pred viaduktom Ivančna Gorica se bo razširitev premaknila na južno stran obstoječe hitre ceste vse do Vrhpolja, kjer bo
znova prešla na severno stran in se po njej nadaljevala vse do konca. Na omenjenem odseku je predviden izvennivojski priključek Ivančna Gorica, ki bo povezoval območje Stične, Ivančne Gorice in Muljave preko regionalnih cest Šmarje -Trebnje in Ivančna Gorica - dolina Krke z avtocesto. Prehodi lokalnih in regionalnih cest ter železniške proge bodo izvennivojski.
V Podsmreki je predvideno enostransko počivališče (z bencinskim servisom) za oskrbovanje vozil in potnikov, in sicer na severni strani avtoceste. V Dobu je predvidena čelna cestninska postaja za odprti cestninski sistem s sedmimi kabinami. Na celotnem avtocestnem odseku bo treba zgraditi 30 deviacij: prestavitev regionalnih, lokalnih in krajevnih cest, dovoznih, dostopnih, gozdnih in poljskih poti v skupni dolžini 18,9 kilometrov, 30 premostitvenih objektov (1 viadukt, 9 nadvozov, 9 mostov in propustov, 11 podvozov, podhodov itd.) ter prestavitev komunalnih vodov. Direktor DARS-a Jože Brodnik je ob opisovanju gradnje omenjenega dolenjskega odseka dejal, da kar se prostorskosti tiče, ni bil problematičen, po zahtevnosti gradnje -potekala bo med prometom - pa bo izredno zahteven.
Predvideni so tudi ukrepi varovanja okolja, predpisan je nadzor na vplivnem območju za spremljanje morebitnih prekomernih negativnih vplivov na okolje v času gradnje in po izgradnji avtoceste (monitoring hrupa, zraka, vode, tal in indika-torskih rastlin, živali, dvoživk). Za varovanje okolja bo postavljena protihrupna zaščita v skupni dolžini 4 kilometre, odvodnjavanje meteornih voda z avtocestnih površin je kontrolirano preko zadrževalnih bazenov, s katerimi je predvidena preprečitev izliva škodljivih snovi v primeru razlitja, poskrbeli pa bodo tudi za vodnogospodarsko ureditev.
zavod za prostorsko, komunalno
in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o.
taborska 3, 1290 grosuplje
UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VAŠE
NEPREMIČNINE
- CENITEV NEPREMIČNIN
- SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE
- UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI
- ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS
- PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV
telefon:
(061) 763-078
(061) 762-246
ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV V LETU 1999 ZA OBČINO IVANČNA GORICA
Javno komunalno podjetje Grosuplje bo v letu 1999 odvažalo komunalne odpadke po že ustaljenem redu.
Krajane Ivančne Gorice in Višnje Gore ponovno pozivamo, da upoštevajo navodila, ki so veljala za ločeno zbiranje odpadkov.
V posode za papir lahko odlagamo le:
- časopise, revije, prospekte, listine, knjige, kataloge, pisma, pisemski in ovojni papir;
- kartonske škatle in embalažo za prehrambne artikle (riž, sol, testenine, otroška hrana);
- kartonsko embalažo pralnih praškov in
- valovito lepenko.
V posodo za steklo lahko odlagamo le prazne in čiste:
- steklenice,
- kozarce,
- votle steklene posode un
- razbite kozarce ter razbite steklenice.
V posodo za kovine in železo lahko odlagamo le:
- pločevinke,
- konzerve,
- pločevinasto posodo,
- doze od pijač (iz aluminija in bele pločevine),
- pločevinaste igrače in
- vse druge majhne kovinske odpadke (baker, aluminij, cink, bela pločevina).
V naselju Ivančna Gorica in Višnja Gora se bodo komunalni odpadki v letu 1999 odvažali v naslednjih dneh:
MESEC	Redni ikIvo/	1'iipir	Sleklo	Kovine
JANUAR	4.. S.. 6.. 7., IL. 12.. I.I.. 14.. 18., 19.. 20.. 21., 25.. 26.. 27.. 28.	8.. 22.	15.	29
FEBRUAR	L. 2.. .1..4.. 8.. 9., 10.. IL. 15.. 16.. 17., 18.. 22.. 2.1., 24.. 25..	5., 19.	12.	20
MARLC	L, 2...1..4., 8.. 9.. 10.. II.,	5.. 19.	12.	26.
	15.. 16.. 17.. 18..			
	22.. 23.. 24.. 25.. 29., 10.. .11.			
APRIL	L. 5.. 6.. 7„ 8.. 12.. 11.. 14., 15., 29.. 20.. 21.. 22.. 26.. 27.. 28.. 29.	2.. 16,. .10,	9.	2.1.
MAJ	.1.. 4.. 5.. 6.. 10.. 1 L. 12.. 13.. 17.. 18.. 19.. 20.. 24.. 25.. 26.. 27., .11.	14.. 28..	7.	21.
JUNIJ	L. 2...1.. 7.. 8., 9.. 10., 14., 15..I6.. 17.. 21.. 22.. 2.1..24.. 28.. 29.. .10.	1 L. 24.	4.. 17.	18.
JULIJ	L. 5.. 6.. 7.. 8.. 12.. 1.1.. 14., 15., 19.. 20. 21.. 22.. 26.. 27.. 28.. 29.	9.. 23.	2.. .10.	16.
AVGUST	2.. .1..4..5.. 9., 10.. IL. 12.. 16., 17.. 18.. 19.. 23.. 24.. 25.. 26.. .10.. .11.	6„ 20.	13.	27.
SEPTEMBER	L. 2.. 6.. 7.. 8.. 9., I.I.. 14., 15.. 16.. 20.. 21.. 22.. 23.. 27.. 28., 29.. .10.	3.. 17.	10.	24.
OKTOBER	4.. 5.. 6., 7.. IL. 12.. 1.1.. 14.. 18.. 19.. 20.. 21.. 25., 26.. 27.. 28.	L, 16., 29.	8.	22.
NOVEMBER	L. 2., .1..4.. 8.. 9.. 10.. IL. 15.. 16,. 17.. 18.. 22., 23.. 24.. 25.. 29.. .10.,	12.. 26.	5.	19.
DECEMBER	L. 2., 6.. 7., 8.9.. 13.. 14.. 15.. 16., 20.. 21., 22.. 23.. 27.. 28.. 29., .11.	10.. 24.	.1.. 10.. .10.	17.
Aktivnosti za izgradnjo nove deponije v Špaji dolini potekajo po načrtu, zato predvidevamo, da bomo odvoz kosovnih odpadkov lahko organizirali v jesenskih mesecih. O času odvoza boste pravočasno obveščeni.
Javno komunalno podjetje Grosuplje se bo izteku leta zahvaljuje uporabnikom za okolju prijazno ravnanje. Želimo si, da bi lahko še naprej skupaj skrbeli za čisto in zdravo okolje.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1999 VAM ŽELI
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE
STRAN
KLEPET Z MARKOM VIRANTOM
"Nekoč bi rad delal z ljudmi"
Začelo se je že novo študijsko leto in med mnogimi bruci, ki so se odloČili iti po znanje na ljubljanske fakultete, se je to leto znašel tudi Marko Virant iz Kriške vasi. Za njim je štiriletno šolanje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani in zelo uspešno opravljena matura, saj je od 34 možnih, dosegel odličnih 33 točk. To pa je bil tudi povod za moj obisk pri njem.
Sprejel me je nasmejan, kakršnega StnO bili Višnjani vajeni letošnje poletje, ko nam je raznašal pošto. Med kramljanjem sem lahko opazila, da so njegove misli, za pravzaprav še najstnika, neverjetno jasne in da ga ne morem zbegati z nobenim vprašanjem ali hudomušnim namigom. Na slednje je včasih najprej odgovoril s smehom, a mu je vsekakor sledila razlaga.
Kaj je zale predstavljala matura, še preden si jo opravljal?
"Na začetku srednje šole sem si jo predstavljal kot končni preizkus, ki čaka vse, ki se bomo zanjo odločili -nič posebnega, nisem se obremenjeval z njo. V 4. letniku so nas profesorji malo strašili, saj je bil naš razred naravoslovcev živahen in včasih tudi len, pa nas bistveno le niso spremenili in izkazalo se je, da smo bili kot razred zelo uspešni, saj nas je imelo kar 6 več kot 30 točk."
Kako pa si se pripravljal nanjo in kakšen je bil prvi občutek?
"Esej smo pisali že maja, intenzivno pa sem se začel učiti kakšen teden pred maturo. Česa novega se na koncu ne moreš naučiti, gre za preizkus v štirih letih pridobljenega znanja. V bistvu sem zadnje dneve SaiHO ponavljal.
Koje bilo konec preverjanja znanja, me je zelo skrbela matematika, saj sem imel zelo slab občutek. No, na koncu sem ugotovil, da nisem imel vzroka za skrbi, saj mi je tista ena točka zmanjkala pri slovenščini. Sploh pa nisem pričakoval tolikšnega števila točk. Ne rečem, da si potiho nisem želel kakih tridesetih, na kaj več pa nisem niti pomislil. V tistih dneh, ko smo imeli preizkuse, sem bil dobro razpoložen, ampak brez sreče gotovo ne bi tako uspel, saj čisto vsega nihče ne more znati!"
Katere misli predsednika države Milana Kučana so ti ostale najbolj v
spominu?
"Sam sprejem na Brdu je bil za nas, ki smo imeli več kot 30 točk, zelo dobro organiziran. Zanimiv se mi zdi stavek, ki ga je Milan Kučan izrekel takole: Šola je preveč resna slvar, da bi si jo smel kdo lastiti. Mislil je seveda na razne politične tokove."
Kam te bo pot znanja odpeljala zdaj?
"Odločil sem se za študij medicine' na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ta študij sem imel že kar dolgo v glavi, ampak me je bilo malo strah. Nekaj časa sem razmišljal o geodeziji in gradbeništvu. Ko smo pa pisali prijavnice, sem napisal kar medicino, saj gre vendar za poklic, ki ga bom opravljal vse življenje in teh nekaj let več, kijih bom porabil za študij medicine, ni vrednih nezadovoljstva na kakšnem drugem delovnem mestu. Rad bi delal z ljudmi in bil dober zdravnik, ki bo znal prisluhniti ljudem."
Kako preživljaš prosti čas?
"Ker imamo doma kmetijo, kar velikokrat pomagam pri opravilih, ki jih zahteva delo na njej. Z bratom se ukvarjava tudi z rejo zajcev, da zasluživa še kakšen tolar, saj imamo mladi velike potrebe tudi kar se denarja tiče in staršem bi bilo to v preveliko breme. S prijatelji se večkrat useelemo na kolesa in odpeljemo na kakšen izlet po Dolenjski ali pa proti Ljubljani. Rad igram tudi košarko. Na splošno lahko rečem, da mi v prostem času največ pomeni to,da sem lahko v družbi prijateljev."
Če bi ti nekdo ponudil brezplačno potovanje, kam bi šel?
"Verjetno kar po Evropi, ker je še ne poznam Do zdaj nisem potoval. Kasneje pa bi jo mahnil še na kakšno drugo celino. Zanimajo me tuje države in ljudje."
Z Markom bi lahko klepetala še o mnogih drugih stvareh, pa me je preganjal čas.
Ko sem pisala ta članek, sem iskala besede, da bi na koncu povedala še kaj o njem, pa mi je padlo na misel, da se je med pogovorom nevede opisal kar sam. Omenil je, da pri ljudeh ceni poštenje, preprostost, iskrenost ter dobrodušnost, no, in prav tak je on. S trudom in odgovornim delom mu bo gotovo uspelo tudi pri študiju, za povrh pa mu lahko zaželimo smo še veliko sreče.
Janja Omahen
Zaupanje
SDS
A
Sftial(lrmnkmixka strunkn Slovenije
Zupan Jernej Lampret in svetni-ki, izvoijeni v obiinski svet na Usti SDS, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam zaupali svoj glas na volitvah, skupaj s predsedstvom občinskega odbora SDS Ivanina Gorita pa želimo občanom obilne Ivanina
Gorica vesel božii, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in sreino v novem letu 1999.
SDS
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA VERSKEGA
MUZEJA NA DUNAJU
Mag. Nataša Polajnar Frelih, Slovenski verski muzej
V petek, 6. novembra 1998, je bila v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju otvoritev razstave Slovenskega verskega muzeja Friderik Irenej Baraga (1797 -1868): Svetost v dejanju. Gostovanje je finančno omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Slovenski kulturni center Korotan pa je prijazno odstopil svoje razstavne prostore. To je prvo gostovanje te razstave v tujini; pred tem je bila zaradi izrednega zanimanja že na ogled v Pokrajinskem muzeju Kočevje, v Knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu, v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Kulturno-izobražcvalnem centru Limbar - Moravče ter na 22. Baragovem dnevu v Logu pri Vipavi.
Na Dunaju se je otvoritve udeležilo večje število Slovencev in njihovih avstrijskih prijateljev, uradno pa je razstavo odprl veleposlanik Republike Slovenije Ivo Vajgl. Po uvodne m govoru direktorja Slovenskega kulturnega centra Korotan mag. Antona Levstka je spregovorila direktorica Slovenskega verskega muzeja Jana Cvetko. V svojem govoru je opozorila na bogat arhiv o Frideriku Baragi, ki ga hrani Slovenski verski muzej v Cislereijanski opatiji v Stični. Arhivsko gradivo, knjige in predmete je več let zbiral in urejal stiski rojak salezijanski duhovnik Karel Ceglar, leta 1991 pa je to gradivo velikodušno odstopil muzeju. Arhivom in muzejem iz Amerike. Rima, z Dunaja in iz Ljubljane, ki
hranijo zapuščino misijonarja Friderika Barage, se tako priključuje tudi Slovenski verski muzej v Stični, kjer si želijo, da bi to gradivo bilo dostopno čim širši, predvsem strokovni javnosti. Ob gostovanju na Dunaju je Slovenski verski muzej izdal tudi spremno gradivo v slovenskem in nemškem jeziku. Po besedah avtorja razstave Marka Freliha se Baraga s to razstavo simbolično vrača na Dunaj, v mesto, s katerim se je njegovo življenje pogosto prepletalo. Prav na Dunaju se je namreč med študijem prava odločil za duhovniški poklic, kasneje je dunajska Leopoldinina družba podpirala njegovo misijonsko delo, prav tako pa je pri dunajskem nadškofu Mildeju našel veliko razumevanja za delo v misijonih med indijanskimi plemeni Severne Amerike. Z Dunajem je povezan tudi njegov zadnji obisk Evrope, ko se je leta 1854 kot škof in predstavnik severnoameriških škofij udeležil cesarske poroke med Francem Jožefom I. in Elizabeto, znano      pod      imenom Sisi.
Mladoporočencema je njegova prisotnost veliko pomenila, po poroki pa sta ga tudi bogato obdarila za njegovo misijonsko delo.
Otvoritev razstave je z izbranim petjem popestril Vokalni kvartet Stična v sestavi Marko Okorn, Dušan Kamnikar, Alojz Kastelic in Jože Perkovič. Na ogled je tudi nekaj fotografij stiškega samostana, ki so delo patra Branka Petauerja.
Razstava o misijonarju in škofu Frideriku Baragi je bila v Korotanu na ogled do 2. decembra 1998. Kot je dejal avtor razstave, je na šestnajstih panojih prikazanih nekaj značilnih fragmentov iz Baragovega življenja, v vsakem izmed njih pa lahko zaslutimo odsev veličine človeka, ki je s svojimi dejanji obvladoval izjemne dimenzije prostora, lahkotno presegel čas in stopil na pot večnosti, ki ga vodi do cilja Svetosti.
Mag Nataša Polajnar - Frelih, kustosinja
Ob otvoritvi Baragove razstave Slovenskega verskega muzeja iz Stične v Korotanu na Dunaja.
PRVO LETO DELA RADIOKLUBA IVANČNA
GORICA
J
22. 11. 1998 mineva prvo leto od ustanovitve radiokluba. Na pobudo civilne zaščite in nekaterih radioamaterjev iz občine Ivančna Gorica smo ustanovili Radioklub, ki že šteje enaindvajset članov. Ustanovljen je bil, da bi promoviral naš kraj in z namenom, da sc njegove člane usposobi za pomoč pri morebitnih nesrečah, ko odpovejo vse oblike dejavnosti.
Dejavnost, opredeljena v statutu radiokluba, je, popularizirali tehniško kulturo, skrbeti za množičnost in popularizacijo radioamaterstva, še posebej med mladino, vzpostavljati radijske zveze in prijateljske odnose z. radioamaterji in radioamaterskimi organizacijami doma in po svetu, sodelovati s civilno zaščito, organizirati tečaje in prijateljska srečanja.
Kaj je RADIOAMATERSTVO?
Za nekatere je to nepoklicno ukvarjanje z radiotehniko, za druge pa teorija in praksa vzpostavljanja amaterskih radijskih zvez. Oboji imajo po svoje prav, vendar pa glede na svetovni pomen radioamaterskega gibanja in njegovo organiziranost drži naslednje: radioamaterstvo v ožjem smislu pojmujemo kot organizirano dejavnost, katere namen je izobraževanje, tehnično raziskovanje in vzpostavljanje amaterskih zvez med radioamaterji - ustrezno pooblaščenimi osebami, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko, izključno iz osebnih pobud in brez pridobilnišk-ih namenov. Radioamaterji morajo
po mednarodnih predpisih opraviti ustrezen izpit, kar pomeni, da imajo določeno tehnično (elektronika in radiotehnika) in operatersko znanje (pravila in predpisi za amaterske radijske komunikacije). Ce upoštevamo sodobne naprave in opremo, ki jih radioamaterji uporabljajo vsak dan, podnevi in ponoči, njihovo željo po eksperimentiranju, raziskovanju in proučevanju ter dejstvo, da radioamaterji uporabljajo praktično vse vrste radijskih komunikacij v širšem spektru frekvenc, dobimo pravo predstavo o znanju in sposobnosti množice ljudi, ki se s tem ukvarja. Ji) svoje znanje in sposobnosti so radioamaterji že neštetokrat dokazali, ko so med prvimi priskočili na pomoč pri zaščiti in reševanju človeških življenj ter materialnih dobrin ob elementarnih nesrečah in drugih nevarnostih. To je dokaz, da radioamaterska skupnost ni zaprta, zasnovana na osebnih interesih, temveč pravo svetovno gibanje ljudi z visoko moralo ter globoko privrženostjo principom humanizma, prijateljstva in pomoči med ljudmi vsega svela, ne glede na spol, starost, socialni položaj, raso, vero in politično pripadnost.
Zavedamo se, da gre čas hitro naprej, posebej hitro razvoj elektronike in elektronskih komunikacij. Naši člani nočejo zaostajati, saj so nekateri sposobni vzpostavljati zveze skoraj povsem svetu preko RTTY in PR (paket radio). To je brezžično računalniško omrežje. Dva računalnika povežemo med seboj preko radijskih postaj. Zveza je vzpostavl-
jena brez našega posredovanja. Še več: računalniki med seboj preverjajo sprejete informacije, zato je povezava zelo zanesljiva. Lahko se pogovarjamo s kolegom, če je navzoč pri računalniku, ali pa mu pustimo sporočilo oziroma preberemo, kaj je zapisano na njegovem disku, tudi če ga ni zraven.
Člani radiokluba pa uspešno tekmujejo v slovenskem VHF-UHF MARATONU, kjer jc udeležba tekmovalcev največja. V konkurenci klubov smo trenutno na prvem mestu, v kategoriji posameznikov pa je naš član trenutno na tretjem mestu. V lanskem letu jc naš član osvojil celo prvo mesto.
Načrti radiokluba so: pridobitev klubskih prostorov v Ivančni Gorici, postavitev antenskega sistema na lokaciji Obolno, nakup radijske postaje za 145 Mhz in 433 MHz ter pridobiti čimveč novih članov za delo na radijskih postajah.
Vsi zainteresirani pa se oglasite na sedežu radiokluba, Obolno 1, 1295 Ivančna Gorica (tel.: 0009/617-254. sobota, nedelja) in dobili boste vse dodatne informacije.
Ob tej priložnosti sc zahvaljujem tudi IMP Livarju, ki je odstopil prostor v sejni sobi za izvedbo tečaja za radioamaterje tretje kategorije. Prav tako pa sc zahvaljujem tudi občini Ivančna Gorica za denarno pomoč.
Predsednik kluba Marjan Bcrnik
STRAN
STOJI UCILNA ZIDANA... V ZAGRADCU
Leta šolanja so za vse, ki smo povezani s šolo, vznemirljiva. Skoraj vsako šolsko leto prinese kaj posebnega, nekatera pa ostanejo v zgodovini šole še posebej zapisana...
V Zagrađen sta bili taki leti leto 1873, koje iz stare mežnarije zraslo \eliko šolsko poslopje, in leto 1968, ko je bila zgrajena nova šola. Ta letos praznuje 30. rojstni dan. Slovesnost je potekala v petek, II. decembra. Starši, krajani, učitelji, ki so pred desetletji učili v Zagradcu, župan in drugi gostje so prisluhnili kulturnemu programu, si ogledali razstavo Stoji učilna zidana... in se pogovarjali o šolanju nekoč, danes in jutri.
Mladi raziskovalci zgodovine in mentorji so ob jubileju izdali knjižico o zgodovini in lepotah Zagradca in okolice ter o šolanju v Zagradcu nekoč in danes.
Šola v Zagradcu vsak dan sprejme 70 učenk in učencev od 1. do 4. razreda, trikrat tedensko pa še 17 malih šolarjev. Učiteljice, učitelj in vsi, ki vstopamo v to šolo, že na vhodu začutimo, da so v tej stavbi razigrani in zadovoljni otroci.
Marinka Piškur, OŠ Stična
V tej klopi je sedela tvoja babica
Nada Kovšek, Jožica Orel in Jože Smolje so podoživljali leta učileljevanja Zagradcu...
V začetku decembra so v Dobu spet pripravili lep in razkošen sprejem Miklavžu, ki se je pred gasilski dom pripeljal z vprežnim vozom, s svojim obveznim spremstvom. V čisto novi opravi, ves pomlajen in radodarnih rok je nagovoril već kol I (tli otrok te krajevne skupnosti, ki so s svojimi starši ali drugimi spremljevalci prišli pozdravit svojega Miklavža.
Otroci so pripravili krajši program , nato pa jih je nagovoril Miklavž, jim razdelil darila, se poslovil od njih za eno leto in se odpeljal v svoje domovanje.
V kraju Sušita pri Muljavi so letos že tretjič pripravili nuklavžcvanje. Udeležilo sc ga jc 66 domačih otrok in tudi otrok sorodnikov iz Ljubljane, lo. lahko rečemo žc tradicionalno prireditev, je s svojim obiskom počastil ležko pričakovani Miklavž, ki ga je spremljal dobri angel, in seveda tudi parkeljna, za vsak slučaj. No, pa sla bila le za napoto, saj porednih otrok m bilo in tako sta ostala brez dela.
Miklavž seje nato malo pogovoril z otroki, med vse razdelil darila, nato pa odhitel dalje, saj ga je v tem večeru težko pričakovalo še toliko otrok.
TABOR V BOŽIČIH, OKTOBER 1998
Spet smo se zbrali - pripravljeni na naše norčije, na delo in zabavo, na čas. ki ga zdaj tradicionalno preživljamo vedno v istem centru v Božičih, oziroma natančneje v Premančanu.
Vozil nas je tudi tokrat šofer grosupeljske osnovne šole Štefan, ki že leta potrpežljivo prenaša potovalno mrzlico naših otrok, vzncmirljenost prostovoljcev, naše potovalke, papirčke od malice, otroško radovednost in vožnjo navkreber.
To jesen nas je bilo še posebej veliko: več prostovoljcev in več novih otrok, skratka: kar nekaj takih, ki so šli prvič z nami. Malce nas je skrbelo za dva fantička, ki sta bila prvič zdoma, a se je kmalu izkazalo, da sta sama vsemu kos. Kmalu sta postala središče našega taborjenja...
Fantje so bili tokrat glavni: šef kuhinje in njegov pomočnik sta nas razvajala z izvrstno hrano, najbolj vznemirljiv prostovoljec s šarmant-nostjo, za razvajenost pa naša že omenjena fantička, ki smu ju lahko crkljali po mili volji.
Ni bilo vse idealno - že prvi večer sem morala na resen pogovor z nekom, ki je na način, ki ga pač pozna - z nasiljem - reševal konflikte. Opozarjali smo otroke na nenasilno komunikacijo, saj je nasilje pri otroku pogosto le klic po pozornosti, ki pa ga žal veliko ljudi ne opazi. Pozornosti pa smo vsem posvetili res veliko.
V petek je dan minil ob spoznavanju udeležencev, programa tabora in okolja: "udomačili" smo si sobe, našli soigralce v različnih aktivnostih, povečerjali, se lotili spoznavanja s pomočjo kitare in izvrstnih spoznavnih igric, ki jih je iz rokava stresal Andrej. Otroci so pred spanjem izumljali vedno nove načine, da le ne bi še šli spat, mi pa smo s čim bolj preizkušenimi metodami poskušali zagotoviti nočno tišino.
Sobota nas je čakala s paketi presenečenj: najprej plovba z ladjico po slovenski obali, za kosilo pica, zvečer pa slovesno praznovanje rojstnega
dneva in diplome s torto in darilci, ki smo jih karseda naskrivaj pripravljali ves dan. potem pa še izbor mistra in miss... Skratka: zvečer smo plesali, se smejali, tekmovali... in sc potem spet trudili, da bi vsi otroci zaspali.
Prav neverjetno je, kako poskočni so otroci zvečer, pa čeprav so ves dan skakljali naokrog: tekmovali v raznih športnih panogah... preživeli dan aktivno, kolikor sc je najbolj dalo. Ampak zvečer: kot da bi ves dan posedali in poležavali.
Tabor je spet zadovoljil tudi najbolj izbirčne: našli smo dovolj pozornosti za vse otroke, dodali nekaj novih aktivnosti - vse to z malo denarja in ogromno dobre volje vseh nas, ki še nismo obupali nad tem, da vsaj dvakrat na leto otrokom podarimo nekaj smeha, iger in torto... Zahvala za vse to pa gre socialnim delavkam Lili, Jožici in Erni, prostovoljcem, in seveda sponzorjem, ki nam vsako leto pomagajo.
Melita Garvas
DONATORJI
FOTO KRALJ, Ljubljanska 7, 1290 Grosuplje; FOTO TRAVNIK, Ciglerjeva 8, 1294 Višnja Gora; PEKARNA MIŠMAŠ, Krka 33, 1301 Krka; PEKARSTVO GORENC, Grintovec 30, 1294 Višnja Gora; GROTEX d.o.o., Taborska 15, 1290 Grosuplje; ABC TABOR, Adamičeva c. 14, 1290 Grosuplje; SADJE ZELENJAVA KUTIČ, Ljubljanska c. 4e, 1290 Grosuplje; TASJA APOTEKA -NATURA, Adamičeva c. 8, 1290 Grosuplje; MESARSTVO JAVORNIK. Adamičeva c. 20, 1290 Grosuplje; ULA d.o.o., Adamičeva 12, 1290 Grosuplje; SLOVENSKA KARITAS, Ciril Metodov trg 9, 1000 Ljubljana; MIZARSTVO MARINČIČ FRANCI
Najbolj prisrčni so bili najmlajši iz vrtcu..
Zopet je tu december, mesec pričakovanj, posebno za najmanjše oz. najmlajše člane naše družbe. V tem mesecu nas obiščejo trije skrivnostni možje, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Seveda ne pridejo sami. Spremljajo jih različna, predvsem pravljična bitja.
Prvi skrivnostni mož jc na večer pred godom sv. Miklavža z velikim košem daril obiskal tudi otroke v Stični. Prišel jc v spremstvu prijaznih angelov in strah zbujajočih peklenščkov.
Otroci so mu v polni kulturni dvorani v Stični priredili topel in prisrčen sprejem. Pevski zbor petja željnih veroukarjev je zapel živahne, hudomušne in našim ušesom nove pesmice. Verjetno jih je tudi sv. Miklavž prvič slišal, saj sta se Katarina in Darinka zelo potrudili pri njihovem izboru in izvedbi. Za ta večer je
tudi p. Janez lepo pripravil Miklavža in angelec, ki so po končani prireditvi delili darila. Otroci iz vrtca Miška so pod vodstvom vzgojiteljic Marte in Marice ter njihovih pomočnic Mojce in Anice pripravili pester
program, s katerim so v veselje in prisrčen, spontan smeh spravili vse obiskovalec. Najmlajši Polžki so povedali in zapeli o zimi, sneženem možu in pokazali, kako Hiba meša torto. Skupina Metuljev je pripravila glasbeno dramatizacijo Potovanja v deželo Balalaj in zapela nekaj pesmic. Program sla povezovali meluljči-ci Marion in Barbi.
Sv. Miklavž se je otrokom zahvalil za lep sprejem in trud, ki so ga vložili v lepo predstavo. Nagradil jih je z darili.
Sedaj pa otroci v vrtcu Miška nestrpno pričakujejo drugega skrivnostnega moža - Dedka Mraza. Ta jih bo obiskal sredi decembra, ko ga bodo na saneh, polnih daril, pripeljali severni jeleni z daljnega severa.
Judita Ljubic - Strmole
Otroci so bili navdušeni nad prijaznim možem, sv. Miklavžem.
STRAN
PISMO JAVNOSTI - O IMP LIVARJU DRUGAČE
Ob spremembi v vodstvu družbe IMF' Livar se v prihodnje ne bodo spremenili cilji družbe, morda le strategija za njihovo doseganje. Poslovni center v Črnomlju je v nadaljevanju še vedno predviden za proizvodnjo sive litine, le da bomo morali izboljšati strukturo ulitkov v višjem cenovnem razredu. Poslovni center v Ivančni Gorici pa bo tudi v prihodnje proizvajal nodularno litino.
Cilj, postati ena največjih livarn v tem delu Evrope in dosegati produktivnost na zaposlenega tako po količini kot vrednosti ter tako biti v sredini evropske lestvice, ostaja v naših poslovnih načrtih. Proizvodni program bo zajemal več industrijskih vej na slovenskem in evropskem trgu. S tem želimo razpršiti možnost pojavov hitrih kriz. Zavedamo sc, da bomo izredno težko ostali v evropskem prostoru, če ne bomo bistveno izboljšali kvalitete dobavnih rokov ter dosegli okolju prijazno proizvodnjo.
Za ohranitev in pridobitev tržišča smo za oba proizvodna centra, takov Ivančni Gorici kot v Črnomlju, že pridobili certifikat ISO 9002. Poleg tega že imamo certifikat EAQF za [vančno Gorico, v decembru pa ga nameravamo pridobiti tudi za proizvodni center v Črnomlju. To so osnovne zahteve naših kupcev in predpogoj za nadaljnje sodelovanje.
Ravno tako, kot so nam pomembni kupci za naše delo in obstoj družbe ter posledično za vse nas zaposlene in naše družinske člane, pa je za nas pomembno tudi zunanje okolje. To ste Vi, sosedje, občani občin Ivančna Gorica in Črnomelj.
Če mi bo uspelo večino ciljev zaposlenih in občanov poistovetiti s cilji družbe, je uspeh zagotovljen.
Brez obojestranskega razumevanja bo meni kot direktorju delniške družbe IMP Livar zelo težko uresničiti vse naše cilje.
Livarji imamo dovolj razumevanja, posluha in volje, da poizkušamo probleme, ki izhajajo iz obremenitve
plinov kupolnih peči, nato je sledila zamenjava proizvodne opreme zastarelih formarskih strojev brez ustreznega odprašcvalncga sistema z novo sodobno avtomatizirano for-marsko linijo ASPA - 800, ki ima pri-grajen sistem mokrega vodnega filtra.
Ravno tako smo močno izboljšali delovne pogoje v talilnici litine, kjer je postavljen sistem odpraševanja
Od 25. oktobra letos je kot v.d. direktorja prevzel vodstvo IMP-ja - Livar, d.d. Ivančna Gorica, 54 letni Stanislav Osterman, dipl. oec.
Stanislav Osterman je doma iz Kamnika. Kot metalurški tehnik je končal Ekonomsko fakulteto in bil vodja TOZD-a Titanove livarne v Kamniku. Od leta 1993 je bil finančni direktor IMP Livarja.
Na vodenje Livarja je pristal le za 6 mesecev.
Osterman živi v Kamniku in se v Ivančno Gorico vsak dan vozi z avtomobilom, kar pomeni, da prevozi najmanj 180 kilometrov dnevno.
okolja zaradi delovanja naše družbe, čimprej odpraviti oziroma omiliti do take meje, da bo sprejemljivo tako za nas kot za okolje.
Lahko rečemo,da so bila v zadnjih nekaj letih opravljena ključna dela urejanja varstva okolja, tako po obsegu kot po kvaliteti. V tako kratkem času tudi nikoli doslej ni bilo vloženih toliko finančnih sredstev za varovanje okolja kot ravno v zadnjih nekaj letih.
Začnemo lahko z že dobro znanim instaliranjem sistema suhega vrečastega filtra za čiščenje dimnih
talilne indukcijske peči. Sistem odpraševanja deluje na osnovi suhega vrečastega filtra, ujeti prah pa je v glavnem sestavljen z ZnO, ki ga v Cinkarni Celje uspešno predelujejo v cinkove spojine.
V času investicij v opremo in objekte (skladiščni boksi, parking, rekonstrukcija livarne) so bili izvedeni še številni manjši posegi na kanalizacijski in vodovodni mreži. Nedavno pa smo vzorno uredili odlagališče neuporabnih livarskih peskov Suhi most Polževo.
Pred kratkim smo v Ivančni Gorici
začeli s projektom ekološke sanacije podjetja, ki bo zajemala zrak, vodo, hrup in odpadke. Vendar bomo že brez te študije z novo investicijo protihrupnih kabin reševali problem hrupa z novo investicijo. Podpisane pa imamo tudi pogodbe o predelavi filtrnih naprav za izboljšanje filtriranja zraka.
V proizvodnem centru Črnomelj bomo že v dveh mesecih najkasneje do 30. 1. 1999, sanirali odsesavanje v čistilnici in brusilnici. Izbran je tudi izvajalec za postavitev filtra kupolnih peči. V najkrajšem času bo rešena tudi deponija livarskih odpadkov. Ekološka sanacija v proizvodnem centru Črnomelj bo precej velik finančni zalogaj, tako da smo zaprosili Ekološki sklad za kredit in upamo, da nam bo le-ta v decembru odobren.
Naš nadaljnji in končni cilj je pridobitev certifikata iz standarda 14000, ki potrjuje proizvajalcu urejenost okolju varne proizvodnje in
konstanten nadzor proizvodnje, v smislu varovanja okolja.
Tovrstni certifikat pa je tudi vstopnica za proizvodnjo in prodajo izdelkov znotraj in zunaj Evropske skupnosti.
V Livarju smo sc odločili, da praktično vsa sredstva, ki bodo na razpolago v letu 1999, namenimo za izboljšanje pogojev dela v Livarju, predvsem pa za izboljšanje okolja naših sosedov. Sredstva za takšno reševanje so velika, zato prosim za strpnost tako sodelavcev kot Vas sosedov.
Še nekaj o zaposlitvah!
Glede na dejstvo, da naša delniška družba investira v naprave, ki zahtevajo kvalificirane delavce, smatramo, da bo sanacija družbe v prihodnje zagotavljala našim otrokom v tej "črni" industriji zanimivo delo v prijaznem delovnem okolju.
Stanislav OSTERMAN, dipl. oec. v. d. direktor d.d. Livar
REZULTATOV EKOLOŠKIH MERITEV V LIVARJU ŠE NI
V septembrski številki Klasja smo pisali o dogajanju na ekološkem področju v Livarju. Takrat smo se pogovarjali z gospodom Urošem Erjavcem, ki nam je povedal, da bodo kmalu zaceli z izvedbo sanacijskega ekološkega programa. Sanacijski program naj bi temeljil na ekoloških meritvah v Livarju in obljubili so nam, da bodo rezultate v novembru predstavili tudi bralcem Klasja. Pred kratkim smo ga zopet poklicali in izvedeli smo, da so meritve že izvedene, rezultati pa bodo objavljeni v naslednji številki Klasja. Kakršnikoli že bodo rezultati, tudi brez njih krajani vemo, da z okoljem nismo zadovoljni in da bomo zadovoljni le, če bodo v Livarju pristopili k sanaciji z vso resnostjo. Pravijo, da tokrat mislijo resno, saj so za saniranje ekološkega stanja že podpisali pogodbo s podjetjem E-Nct. (KM)
SLOVESNOST OB 50-LETNICI INDOS D.D. IN PRESELITVI V NOVE POSLOVNE PROSTORE V IVANČNI GORICI
Delniška družba INDOS, Industrija transportnih jn hidravličnih strojev, se ukvarja z razvojem, izdelavo in trženjem ožjega segmenta sredstev logistike, to je predvsem čelnih viličarjev v elektro, dizelski in plinski izvedbi, nosilnosti do 4000 kg. Izdelki so plod lastnega znanja in so konkurenčni svetovnim proizvajalcem, saj so ključne uporabljene komponente podobne kot pri vsej svetovni konkurenci.
Navkljub popolni liberalizaciji uvoza se podjetje INDOS, ki je trenutno edini tovrstni proizvajalce
v Sloveniji, bori s konkurenco za svoj tržni delež že 50 let, saj jc bilo ustanovljeno že davnega leta 1948. Po takratnem običaju je bilo 25. avgusta 1948 ustanovljeno z odlokom mestnega ljudskega odbora z združitvijo dveh manjših obrtnih delavnic Franca Brcarja in Jožeta Kramarja kot Mestno strojno podjetje. Prvi proizvodni program so bili stroji in naprave za mlinsko industrijo. V letu 1951 se jc s pridružitvijo bivše VVilmanove delavnice in Pajkove livarne usmerilo v strojno industrijo, K), junija 1954 se je preimenovalo v Strojno podjetje
Ljubljana, 22. oktobra istega leta pa v INDOS - Industrija obdelovalnih strojev s programom obdelovalnih in preoblikovalnih strojev. Leta 1955 je bil narejen že tudi prvi prototip viličarja, leto pozneje pa je stekla redna proizvodnja.
Svojo kulminacijo jc podjetje doseglo leta 1986, ko je 513 zaposlenih izdelalo 2151 viličarjev in 263.499 kosov nadomestnih delov. Trendi povpraševanja so se potem zaradi izgube trgov in delno tudi monopola začeli zmanjševati, kar traja tudi še danes, ko ima v septembru 1996 ustanovljena delniška družba trenutno 160 zaposlenih in letni promet v višini 1.480 milijonov tolarjev.
Vsa zadnja leta se je družba obdržala zaradi zmanjševanja stroškov, predvsem pa se bodo efekti zmanjšanih stroškov pojavili po letu 1999, saj so se v letošnjem decembru z nakupom bivšega lesnopredelovalnega podjetja SINOLES preselili z drage lokacije na Industrijski c. 3 v Ljubljani v prijetno okolje kmetijsko-obrtniško-industri-jske občine ivančna Gorica, kjer je sedanjim potrebam primernejša lokacija.
V rekordnem času treh mesecev so bila opravljena vsa pomembnejša vlaganja v spremembo namembnosti zaradi spremenjene dejavnosti, pri čemer so sc med drugimi posebno izkazali izvajalci in obrtniki ter dobavitelji opreme, saj je bila preselitev  ciljno  usmerjena   tudi v
posodobitev tehnologije in ustvarjanje pogojev za boljšo organizacijo.
Slavnostni govornik, predsednik gospodarske zbornice RS Jožko Čuk, jc 11. 12. 1998 ob otvoritvi novih poslovnih prostorov in začetku poskusne proizvodnje poudaril predvsem smelost in učinkovitost preselitve, kajti kmalu bo imel INDOS več posnemovalcev; posebno težka je namreč situacija v kovinskoprede-lovalni industriji, ki v celoti še ne beleži trendov izboljšanja, v naslednjih letih pa bo postavljena pred pogojevanja globalnega trga, ki predvideva zniževanje cen za 5 do 8
odstotkov, kar pomeni, da bodo stroški šc pomembnejši dejavnik v poslovanju.
Slovesnost ob 50-letnici, združena z otvoritvijo novih prostorov družbe INDOS na Stantetovi 9 v Ivančni Gorici, nagovori direktorice INDOS-a Viktorije Vehovčevc, Jožka Čuka in sekretarja iz MLOR Antona Grabelška. posebno pa vzpodbudni pozdrav in dobrodošlica župana Ivančne Gorice, Jerneja Lampreta naj bodo popotnica uspešnemu poslovanju podjetja INDOS.
BOŽIČNE ZVEZDICE
VOLITVE '98
Otroci pevskega zbora Marjetica, otroci Čnirljeve (6 - 7-letni) in Metuljeve skupine (5 - 6-letni). vsi pa iz vrtce ve enote Marjetica iz Ivančne Gorice, so za božično-novoletni čas pod vodstvom vzgojiteljic Majde Adamič in Jožice Pevec ter pianista Igorja Adamiča pripravili prijetno igrico s petjem Božične zvezdice. Pripravili so jo predvsem kot praznično presenečenje za starše vrtčevih otrok, igrico pa so ponovili še za starejše krajane Ivančna Gorica. V predstavo so bili vključeni vsi. prav vsi otroci, in glede na to, da med najmlajšimi v zimskem času krožijo najrazličnejši virusi in s tem bolezni, moramo vzgojiteljicama dati vse priznanje. Otroci so bili pravi mali igralci, pevci, suvereno so nosili svoje kostume in obvladali inštrumente. Pričarali so nam pravo božično-novoletno vzdušje, ki so ga
še posebej ozaljšale "zvezdice" s svojimi lampijončki, prijetna osvetlitev odra, Igorjeva klavirska spremljava, petje... Starši v dvorani so bili lahko ponosni na svoje otroke, starejši občani, tri dni kasneje, pa so dobili pravo darilo za dušo. Povezava mlade in starejše generacije v pred-novoletnem in božičnem času jc pomenila tako na konkretni kakor tudi na simbolični ravni lepo potezo vzgojiteljic Majde in Jožice in s tem vrtca, še posebej, ker je bilo sporočilo igrice tako, da si moramo med sabo pomagati, se zabavati kljub težkim časom in se obdarovati. Morda so nam poleg igrice otroci ob koncu tudi zato podarili nekaj okusnih piškotnih zvezdic, starejšim pa kar prave zvezdice in srca iz mod-elirne mase za prijazen spomin na ta dan. (KM)
Volitve so za nami. Razpoloženje volivcev in rezultati so na dlani. Eni so bolj, drugi malo manj zadovoljni. Najbolj pa so seveda zadovoljni tisti volivci, ki so pomen volitev pravilno dojeli; da bi bila namreč velika škoda tratiti tako dodatno energijo kakor dodatna sredstva za ponavljanje volitev. Dosedanji in novi župan je kljub nekaterim nizkim udarcem protikandidatov volivec prepričal, da jc mož, vreden zaupanja še za štiri leta. Verjetno se tudi sam zaveda tega, da bo-župan vseh občanov v dobro celotne občine Ivančna Gorica. Res da je za prenekaterega preprostega volivca volilni sistem za občinski svet kompliciran in nerazumljiv pa vseeno, kot rečeno, je za nami.
Poglejmo pa si malo pobliže npr. primer KS Krka v tretji volilni enoti s petimi volišči, s 770 volivci. Veljaki KS Krka so si, pravo ozadje take odločitve poznajo le sami, zamislili in ustanovili, in to hvala bogu edini v občini "Listo neodvisnih". Seveda so bili ti ljudje še včeraj še kako ideološko prepričani, danes pa ustanovijo Listo neodvisnih, ali kot rečejo domačini. Listo za Krko. Krškim veljakom jc moralo že vnaprej biti jasno, da po sistemu, ko ima tretja volilna enota, to so KS Krka, Zagradcc in Ambrus, možnost, da sc izvoli v občinski svet
skupno le pet mandatov, oni nimajo niti minimalne možnosti stopiti v občinski svet. In kaj so s svojo idejo dosegli krški veljaki, ki so sposobni in bi ob pravilni odločitvi nedvoumno lahko veliko več dosegli za kraj v neki stranki, kot pa da ga izločijo z odcepitvijo. Sedaj je na dlani, kakor je bilo tudi pričakovano. Od 770 volilnih upravičencev v KS Krka jih je za njihovo ideologijo glasovalo vsega skupaj I 13, po moje zavedenih volivcev. Sprašujem se, zakaj niso, če so resnično želeli nekaj narediti za svoj kraj, krški veljaki podprli katero koli njim koristno resno politično stranko, saj bi si v njej gotovo tudi KS Krka priborila mandat v občinskem svetu in tako lažje uveljavljala svoje idejne projekte. Volivci pa so, upam tudi lahko spoznali, da so bili nesporno zmanipulirani; zakaj, pa vedo samo idejni projektanti za listo. Upam, da se tudi sami zavedajo, da so s tem KS Krka naredili slabo uslugo, ko so jo s takim projektom sami, mogoče celo zavestno, takorekoč osamili. Pa bo kar držal star pregovor: Kamor oven zdirja, mu tudi del zaslepljene črede sledi.
Prav tako je zanimivo, zakaj se volišče št. 14 ne postavi v hribovitem Korinju. Pa ne da bi strategi že vnaprej poznali razpoloženje volivcev Korinja in Lazov. Po zatrje-
vanju domačinov bi bilo volišče na Korinju verjetno zaprto že do 14. ure in tudi tem 41 volivcem od 90 se ne bi bilo treba izpostavljati vremensko težkim razmeram, da so opravili svojo z zakonom zajamčeno pravico in tako izrazili svojo voljo. Odgovorne sprašujem: bi bilo res težje tričlanskemu odboru s članom komisije oditi na Korinj, kot da pride 90 pretežno ostarelih Korinjcev na krško volišče? Tu upravičeno lahko slutim nekorektnost do volivcev ali pa je bila v ozadju mogoče celo kakšna manipulacija, da se iz teh hribovskih krajev volitev udeleži čim manj volilnih upravičencev?
Sam pa se sprašujem, kako bi izgledala občinska sestava, če bi sc vsak večji zaselek v občini odločil ustanoviti svoje vaške "Liste". Zame je to paradoks brez primere, razen če za vsem tem ni politična strategija, čim bolj razbiti volilno telo resnim strankam, kar pa je zame tudi skrajno neresno in neodgovorno od pobudnikov takih idej. Očitno se strategi takih idej dobro zavedajo, kako je, na žalost, šc vedno lahko zavesti del volilnega telesa. 'lega bi se morali zavedati tudi krajevni krški veljaki za dobro svojega kraja.
24.
199«, Milan Muhič
JESENSKE BODENEŽKE
SMEROKAZ V STIČNO
Ko v višenjsko dolino pride praznik in nedelja... vsak drugi te šofer na cesti terja -le kam naj se usmeri v Stično: zakaj ne zmoremo še smerokaza v svetovno znano to središče lično?
PROTIHRUPNA ZAŠČITA
Kar štirideset let brez hrupne smo zaščite,
pretresajo nas tudi tovornjaki iz Podsmreke,
dolinci višenjski postali dolgoletni smo junaki
in spadamo že kar med mučenike.
(Zdaj z lučjo iščemo može, ki bi uredili te
dolge).
VIŠENJSKI TURIZEM
Turistične rožce lepo bi cvetele - tudi pri nas, če hrupa in praha več ne bi imele: še v druge bi kraje ponosno duhtele in zbirale ljudstva - tudi pri nas.
CIGLERJEV SPOMIN
In še pisatelj Cigler tu med nami nima sreče, še zdaj se v Višnji Gori ime mu ne leskeče, le s stare temne tam nagrobne plošče nas ogovarja kar pekoče. Bo v novi šoli nov njegov spomin nastal? Bo rodu novemu kdaj lik svetal?
Mihaela Zaje
LICENCA ZA PREVOZE ZA LASTNE POTREBE
V zvezi s spremembo zakona o prevozih v cestnem prometu, Uradni list št. 4«, z dne 30. 6. 1998,
morajo pridobiti licenco tudi prevozniki z vozili do 3.500 kg in prevozniki s specialnimi vozili, ki so predelana za poseben namen. Pri prevoznikih, ki opravljajo javne prevoze, pa je licenca potrebna ne glede na nosilnost ali skupno največjo dovoljeno maso. Vsi, ki dejavnost že opravljajo, morajo licenco v skladu z zakonom pridobiti do .31. marca 1999. Fizične osebe, ki želijo pridobiti status samostojnega podjetnika in opravljati avtoprevozniško dejavnost, pa jo morajo pridobiti pred priglasitvijo pri pristojnem republiškem organu.
Vse zainteresirane kandidate obveščamo, da sc bodo predavanja pričela v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Vse dodatne informacije pa lahko dobite na telefonu 7«5-5«3 po 19. uri. Prijavite se lahko vsak ponedeljek od 14. do 16. ure na sedežu ZŠAM Ivančna Gorica.
ZSAM Ivančna Gorica
DOBILI SMO NOVE, MLADE VOJAKE
Od 17. do 19. novembra 1998 jc na Izpostavi za obrambo v Grosupljem potekal nabor naših fantov, ki bodo kmalu oblekli vojaško suknjo. Dogodek je prav gotovo pomemben mejnik za naše fante. Vojaško službo bodo opravljali v naši vojski širom Slovenije in v različnih enotah, kamor so bili na naboru kategorizirani.
V dneh nabora so bili seznanjeni z marsikaterimi področji, ki jih doslej niso poznali, ogledali so si tudi priložnostno razstavo orožja in spoznali svoje prijatelje, s katerimi bodo preživeli vojaški rok. Prepričani smo, da bodo svoje naloge naši bodoči vojaki dobro, vestno in odgovorno opravljali.
J
VESELE IN PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO, ZMAVJA POLNO IN NAJLEPŠE LETO 1999 MM ŽELI
OBČINA IVANČNA GORICA ŽUPAN JERNEJ LAMPRET
\
J
LOKALNE VOLITVE SO ZA NAMI, IZVOLJENI SO NOSILCI ODGOVORNIH NALOG, TAKO NA RAVNI OBČINE KOT V KRAJEVNIH SKVPNOST1H. PREPRIČAN SEM, DA BO NAŠE DELO V MANDATU KI STE GA SPOŠTOVANI VOL1LC1 PODPRLI, VSPEŠNO IN DA BO PREDSTAVLJALO POMEMBEN KORAK V NAŠEM SKVPNEM RAZVOJ V IN
SODELOVANJU
OB TEJ PRILIKI SE ZAHVALJVJEM VSEM ZA VOLILNO PODPORO
VAŠ ŽUPAN JERNEJ LAMPRET
\
Območno združenje borcev, udeležencev NOB Grosuplje, želi vsem članom srečno, uspešno, predvsem pa zdravja polno leto 1999.
OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB GROSUPUE
J
Vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1999 voščimo vsem krajanom Šentvida, še posebno članom TD, Turistični zvezi Ivančna Gorica in vsem društvom v občini Ivančna Gorica.
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTVID
V prihajajočem letu 1999 želimo vsem našim strankam in občanom veliko zdravja in osebne sreče.
AVTOSERVIS BLATNIK s.p.
Vodotučinc 7 1295 Ivančna Gorica
S
i
TADEJA MEDVED s.p.
v
Sentpavel na Dolenjskem 20
v
1296 Šentvid pri Stični tel.: 061/785-243
vam nudi naslednje storitve:
- računovodstvo za samostojne podjetnike in manjša podjetja,
- svetovanje pri uvedbi davka na dodano vrednost in
- izpolnjevanje dohodninskih napovedi.
Vošči vsem svojim krajanom srečen božič, v prihajajočem letu 1999 pa obilo zdravja, uspehov ter kar največ medsebojnega razumevanja in osebne sreče.
Enako voščilo pa pošiljamo tudi naši najstarejši krajanki Angeli Berdajs v dom starejših občanov Grosuplje.
Vaš predsednik in svet KS Temenica
ZAHVALA
Svet KS Temenica se ob koncu leta in izteku svojega mandata zahvaljuje vsem krajanom za pomoč, predvsem pa Občini Ivančna Gorica in njenemu županu Jerneju Lampretu. Svet KS limenka pa se tudi zahvaljuje vsem volivkam in volivcem za podporo na volitvah in Čestita gospodu Jerneju Lampretu za ponovno potrditev na župansko mesto ter se mu priporoča še vnaprej za dobro sodelovanje. Enako velja tudi gospodu Vinku Blatniku in gospodu Tonetu Jerebu ter vsem zaposlenim na županstvu.
Krajevna skupnost Temenica
FARMER D.O.O. Šentvid pri Stični 3A 1296 Šentvid pri Stični Tel/Fax: 061/785-074
ŽELITE UREJENO RAČUNOVODSTVO?
Nudimo:
- računovodske in knjigovodske storitve za manjša podjetja -vodenje poslovnih knjig za zasebnike - enostavno in dvostavno knjigovodstvo.
Za vas smo na tel.: 061/785-074
FARMER d.o.o. Šentvid pri Stični 3A
1 O STRAN
DRZNE   IN LEPI
Gledališka skupina iz Stične pospešeno pripravlja novo predstavo
NOVA SEZONA 1998/99
"Drzne in lepi" je novo ime gledališke skupine iz Stične, ki pa ima tudi svojo pomensko veljavo.
Drzne: Tanja Jurečič. Jana Zupančič, Ana Fieko in lepi: Matej Lampret, Klemen Vovk, Miha Genorio, Roman Miklavčič. Gašper Genorio, Sašo Pore rita, Gregor Medved ter Mik Lampret sodelujejo v njej kot igralci, pa tudi mnoge druge drzne in drugi lepi, brez katerih gledališča ne bi moglo biti, sc jim pridružijo.
Novo pa ni le ime skupine, ampak tudi igra. ki jo ta hip pripravljajo in bo luč sveta zagledala predvidoma konec februarja. Gre za delo Evalda Risarja: Kaj pa Leonardo?, tragikomedijo v dveh dejanjih, ki bo odgovarjala tudi na vaše vprašanje o tem, kako reševati probleme, kako iskati srečo, kako ohraniti duševno zdravje in se pri tem zabavati. Je zgodba o življenju, v tej igri postavljena med bolniške zidove, vpeta med dva zdravniška koncepta o zdravljenju, ki pa sta odraz in prispodoba vsakdanjega življenja, lastnih iskanj in odnosov med ljudmi. Naj že sedaj velja povabilo na ogled, verjamemo.
zelo zanimive predstave.
NA OBISKU TUDI ZARADI SPONZORJEV
"Drzne in lepi" so povabili Klasje na obisk. Tudi zato, so dejali, da bi pridobili sponzorje za svojo novo predstavo. Vsem, ki so jim pri dosedanjem delu že pomagali, se zahvaljujejo, hkrati pa si v bodoče želijo še več sponzorskih sredstev. Sponzorji, pozor in posluh torej! Ob obisku pa smo se zatopili tudi v daljši pogovor o njihovem delu, načinu dela in njihovih uspehih.
Skupaj so namreč že četrto leto in v tem času jim jc uspelo kar nekaj dobrih uprizoritev. Spomnimo se Sumljive osebe, Plešaste pevke, Videokluba, Halštata, tudi Ptice v zenici sonca. V en glas zatrjujejo, da je vse to zasluga skupnega dela in njihovega režiserja Igorja Grudna, saj zna iz njih izvleči tisto najboljše. Igorja je, kot smo izvedeli, v Stično pripeljal prejšnji režiser stiskih iger, Mihael Glavan, saj sam ni imel več pravega časa za to. Takrat se jc takoj izoblikovala mlajša skupina igralcev, ki se je odločila, da se bo predvsem
poizkusila igralsko izobraziti in potem odigrati tudi kakšno zahtevnejšo vlogo in zahtevnejšo igro. S pomočjo Zveze kulturnih organizacij so res lahko izpeljali nekaj igralskih seminarjev z igralko Simono Zore - Ramovš, sami pa so si organizirali tudi obiske v drugih gledališčih, pogovarjajo se o svojem delu, skupaj iščejo primerne načine nastopanja, se učijo relaksacije in koncentracije pred nastopom, opazujejo obnašanje drugih ljudi in življenje okoli sebe, berejo strokovno literaturo ipd. Pravijo, da predvsem iščejo energijsko uskladitev v skupini, in ko jim to uspe, jih nič več ne ustavi v tem, da bi bili dobri tudi v predstavi.
ŠE O ENERGIJI
Verjetno je to tudi tista energija, ki jih vsak konec tedna vedno znova posrka skupaj na vaje v Kulturni dom v Stični. Presenetilo meje namreč, da med dvanajstimi člani ni manjkal niti eden. Resno so sedeli za svojim novim tekstom in se tudi resno pogovarjali o njem. "Zaradi nikogar igra ne sme trpeti," je njihovo geslo. Energija, ki vlada med njimi, je verjetno začarala tudi selek-
HALŠTA T. Od leve proti desni: 'linija Jurečič, Jana Zupančič, Mik Lampret, spredaj: Gregor Medved
torja na letošnjem tekmovanju osemdesetih igralskih skupin, saj jim je uspelo priti med deset najboljših na Linhartovem srečanju. Ob tem je treba vedeti, da je veliko drugih izbranih skupin imelo profesionalne voditelje. Igorju in ostalim gre torej zelo dobro. Zelo dobro. So akumulator, ki se sam polni z energijo. In ker
je imajo trije od njih že preveč, jo bodo poskusili sproščati tudi na avdiciji na Igralski akademiji. Nam. gledalcem, pa v želji za čimvečji obisk njihovih predstav pošiljajo še tole energijsko sporočilo:"Naj vaše navdušenje zavlada, to naša bo nagrada!"
Ksenija Medved
GLEDALIŠKA SKUPINA IZ STIČNE, KI ZE DVE LETI IGRA POD REŽIJSKO TAKTIRKO IGORJA GRUDNA, JE VSE BOLJŠA
Njihova druga predstava E. Ionesca PLEŠASTA PEVKA s Halštatom pomeni zagotovo korak v svet čisto pravega teatra. Usklajenost igralskega ansambla, izdelani detajli pri vsakem izmed igralcev, pravi poudarki v tekstu so samo znak. daje beseda sama po sebi prazna, če ni podložena s pravo notranjo vsebino. Ta je univerzalna z vsakim novim igralcem, seveda, če jc ta svoje delo dobro opravil. Obojega je bilo v predstavi veliko. Vsak izmed igralcev seje neizmerno zabaval ob odlični igri in duhovitem tekstu. Da so uživali tudi igralci, je bilo očitno. In to jih je umestilo med deset naj predstav ljubiteljskih gledališč v sezoni 1997/98 v Sloveniji.
Tik pred zapisom tega teksta sem dobila informacijo, da imajo novo ime. DRZNE IN LEPI . Želim vsem, režiserju in igralcem, da si v novi sezoni vzamejo šc več gledališke drznosti, saj potem lepota dobi povsem nove dimenzije. Ni tako minljivo zemeljska.
Simona Zore Ramovš, gledališka igralka in avtorica
Čudež   na vasi
Stiska gledališka skupina jc presenetljiv in neobičajen pojav. Na podeželju bi pričakovali vse kaj drugega. Vsekakor nekaj bolj tradicionalnega. Nekaj, kar sledi vzorcu nedeljske maše, gasilske veselice in pustne zabave. Tako bi bilo vse lepo prav in po vrsti. V našem primeru pa ni tako, a jc zato še bolj prav.
Ker gre za interesno skupino mladih, radoživih, dejavnih in ustvarjalnih deklet in fantov na čelu z mladim režiserjem Igorjem Grudnom, jc seveda naravno in smiselno, da svoje delo gradi iz sebe, iz svojega doživljajskega sveta. Tu sta utemeljena tudi njihov repertoar in njihova gledališka estetika. Veselje in užitek je gledati, kaj in kako so ti mladi ljudje sposobni izraziti ob dramskih predlogah, ki jih neobičajno pogumno in suvereno uporabljajo kot osnovo, ne kot dokončno predlogo, ki bi ji
epigonsko sledili. Strah, da nc bi bili komunikativni in odzivni, seje izkazal za praznega. Vsaka publika dobro sprejme iskreno igranje, tudi čc gre včasih za modernistično podobo ali na videz, absurdno situacijo. Sveža inovativnost je dobrodošla tudi pri nas. Seveda pa ni v lasti samo mladih in najmlajših, lepo bi sc vključili tudi malo in veliko starejši. Enako velja za besedila. Tudi klasiko je mogoče dobro in sveže uprizarjali.
Gledališka predstava jc dogodek, vselej nov in neponovljiv, čeprav vnaprej pripravljen in skrbno premišljen. Stiska skupina žc pripravlja novega. Komaj čakamo.
Mihael Glavan
LIKOVNIKI SE ZDRUŽUJEJO NA SLOVENSKI RAVNI
Pred kratkim je Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični sodelovalo pri ustanovitvi Zveze likovnih društev Slovenije. Svečana ustanovitev je potekala na Velenjskem gradu. S pozdravnim nogovorom jo je odprl njihov župan, ustanovitelji pa so potem podpisali pogodbo o ustanovitvi zveze in statut. Za prvega predsednika zveze so izvolili mag. Alojza Capudra. Med ustanovitelji je bilo šc trinajst drugih slovenskih društev, šc deset pa jih je v procesu pristopa k likovni zvezi. Člani kulturnega društva likovnikov Fcrda Vesela od zveze pričakujejo vsestransko sodelovanje, tako strokovno in organizacijsko kot tudi finančno.
UČENCI GLASBENE SOLE SO OB ZAKLJUČKU KOLEDARSKEGA LETA POKAZALI, KAJ ZNAJO
V četrtek, 10. 12., so se v Kulturnem domu Ivančna Gorica zbrali učenci Glasbene šole, da bi pokazali, kaj so sc naučili, kakšno znanje so pridobili v tem koledarskem letu. To je sicer žc ustaljen način predstavljanja glasbene šole, le da je bil tokrat praznično obarvan. Mogoče se je tudi zato dvorana v Ivančni Gorici
napolnila do zadnjega kotička s starši, starimi starši, prijatelji in znanci tistih, ki so ta večer nastopali. Ravnatelj šole Franci Korbar je vsern prisotnim zaželel srečno novo leto, nastopajoči pa so to seveda naredili z glasbo. Nekaj točk je bilo še posebej praznično obarvanih, tako tudi nastop zbora dečkov pod vodstvom Tanje Tomažič, ki jc na
koncu res z občutkom zapel dve božični pesmi. Sicer pa so se predstavili šc varovanci glasbenih pedagogov Irene Gorišek, Jasne Jerič, Bojane Kek, Martina Strela. Vladimira Škileča in Staneta Černc-ta.
Dostavek: V dvorani je bilo razveseljivo toplo in tudi udobno v novih stolih. (KM)
Mag. Lojze Capuder, prvi predsednik Zveze like društev Slovenije.
vnih
STRAN
11
ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVA LIKOVNIKOV FERDA VESELA IZ ŠENTVIDA PRI STIČNI SO SE PREDSTAVILI NA KOČEVSKEM
Člani kulturnega društva likovnikov iz Šentvida pri Stični in M KG Hotel Valentin iz Kočevja so skupaj pripravili obsežno razstavo, ki so jo odprli 6. II. 1998 v prostorih I lotela Valentin v Kočevju. Na ogled so postavili, kar so ustvarili na različnih srečanjih likovnikov v poletnih in jesenskih mesecih, in prejeli tudi več nagrad. Razstavljajo: Vlado in Slavko Cencel, Damjana Bijek, Ksenija in Tone Drab, Brane Gabrovec, Helena Indof, Dana Herman, Boris Klemenčič, Saša Sadar, Jožef Trontelj, Angelca Voden, Gordana Vesel, Marija Tratar, Tina Zajec, I lelena Kotar in Boris Ribarič.
Že septembra so se pričeli prvi pogovori o sodelovanju, ki so v začetku novembra postali resničnost. Vodstvo M KG Hotel Valentin iz Kočevja je znalo in želelo prisluhniti ponudbi članov Kulturnega društva likovnikov I-erda Vesela iz Šentvida pri Stični in tako je nastala obsežna razstava, ki jo je 6. 11. ob 19. uri odprla direktorica hotela, gospa Miriea Dimitrijevič. Na razstavi sodeluje sedemnajst likovnikov, ki so samorastniki pa tudi akademiki, ljudje v zrelih letih, ki že desetletja ustvarjajo na likovnem področju, pa tudi rosno mladi, ki komaj stopajo
na pot likovnega ustvarjanja in se še izobražujejo na srednjih in visokih šolah.
Kot je povedala gospa Dimitrijevič, to ni prva razstava v prostorih hotela, saj so z združevanjem gostinsko-turistične ponudbe in kulture pričeli že takoj po temeljiti obnovi hotela. Zdelo sc jim je, da bi v obnovljene prostore lahko dali več vsebine, povečali ponudbo, tako pritegnili več gostov, pa tudi nadomestili kulturno dejavnost, zlasti razstavno, ki je ne uresničuje Likovni salon v Kočevju, ki svoje prostore namenja tudi nenamenskim dejavnostim. Izkazalo seje, daje pot prava, saj na njihove razstave prihaja vse več obiskovalcev. V letošnjem letu je tu razstavljala tudi Irena Polanec, ki je bila razglašena za Slovenko leta. Tako večkrat na leto pripravijo odprtja razstav, ki jim pridružijo še nekaj glasbe in nastane prijeten kulturni dogodek, ki se prelije v družabno srečanje.
Če se vabilu kot sponzor odzove še dobavitelj dobrega primorskega vina iz Vipavske doline, je dobre volje še več. ,
Tudi tokrat je bilo tako. Povabilu na odprtje razstave likovnikov iz
Šentvida pri Stični se je odzvalo veliko povabljenih, ki so si z zanimanjem ogledali obsežno, raznoliko in domiselno postavljeno razstavo. Gostje so namreč razstavili poleg akvarelov, risb in oljnih slik tudi vitraže in malo plastiko. Tako so popestrili izgled prav vseh prostorov v hotelu in tudi z raznolikostjo privabili veliko obiskovalcev. Kot je v pozdravu povedala predsednica Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, Antonija Novak, je razstava odsev njihovega videnja tega našega prelepega sveta in dela so sledi, ki jih
njihovo slikarsko orodje pušča na listih papirja, platnih, steklu, svili in glini. Prijatelji podobe in barve smo bili veseli in zadovoljni, da smo skupaj preživeli prijeten večer, večer kulture, dobre gostinsko-turistične ponudbe, večer prijetnih pogovorov ob slikah in dobri volji.
Tudi direktor podjetja Mercator kmetijsko gospodarstvo Kočevje, gospod Žlindra, je povedal, da bo hotel Valentin, ki je njihova enota, z organizacijo kulturnih srečanj nadaljeval, saj vidijo v tem načinu obogatitev svoje ponudbe, ki so jo strnili
mm
v slogan "od njive do mize" in tO ji tako dodali še kulturno vsebino. Vsem bodočim obiskovalcem Kočevja in njihovega hotela tako sporočajo, da so se tako odločili predvsem zaradi gostov.
Razstava je odprta vsak dan, do sredine decembra tega leta. in glede na številne obiskovalce v prvih dneh pričakujemo, da si jo bo ogledalo še veliko ljubiteljev likovne umetnosti.
Ive A. Stanič Kočevsak Reka 65
Mi otvoritvi razstave V hotelu Valentin Kočevje.
STISKI KVARTET Z NOVO UMETNIŠKO VODJO V NOVO LETO
Za fanti iz stiškega kvarteta je že letošnji 121. nastop. Pred kratkim so se vrnili z Dunaja, sodelovali so na treh koncertih Klic dobrote, nastopali v diskoteki Center, peli na drugi obletnici POP-TV-ja, na novoletnih koncertih in šc in šc. Zadnje čase jim radi pritegnejo tudi politiki, nazadnje Borut Pahor in Lojze Peterle.
Kljub veliki zasedenosti pa pravijo, da še niso utrujeni in imajo veliko novih zamisli za novo leto. Mogoče jim bo pri tem pomagala tudi nova umetniška vodja Vesna Fabjan. Stiski kvartet se je namreč razšel z Loreno Mihclač, ki jc zelo zaposlena. Ob tej priložnosti seji fantje zahvaljujejo za ves njen trud.
Za nas pa imajo tudi nekaj daril
Najprej je tu darilo za vse Stičane, ki jim že osem let stojijo ob strani. Iz pozabe bodo namreč obudili staro Stisko himno. Potem bodo podarili samostanu videospot ob njihovi obletnici, in sicer O moj Bog, odpusti mi. Neke vrste posvetilo občini bo njihov videospot Moji zvonovi, ki naj bi ga posneli v več naših krajih. Vsem nam pa bi radi podarili tudi kaseto, ki jo snemajo v sodelovanju z ansamblom Mi trije. Končno pa so šc meni podarili kapo z napisom Stiski kvartet.
Ko fantje skupaj zdaj stopimo in vsi se skupaj veselimo, saj iz Stične smo doma, kjer kraj najlepši jc sveta...
OBVESTILO
Center za socialno delo Grosuplje sporoča, da je sredstva, namenjena za novoletne čestitke, namenil za humanitarne namene.
V KNJIŽNICI
Imeli smo kulturni dan. Sli smo v novo knjižnico, ki je v Ivančni Gorici. Notri je zelo lepo. Imajo tri računalnike in zelo, zelo veliko knjig. Sli smo tudi v pravljično sobo. To sobo obiskujejo otroci od 2. do 9. leta.    Knjižnico   obiskujejo tudi
odrasli. Namenjena je čisto vsem generacijam. Ko prideš v knjižnico, ti prijazne knjižničarke pomagajo poiskati knjige. Čepa ne gre drugače, pa jih poiščeš na računalniku. V knjižnici je mir, zato lahko tam knjige beremo veliko časa. Knjigo moramo vrniti, ko smo jo prebrali oziroma v roku enega meseca. S knjigo moramo ravnati zelo lepo, da ni počečkana alt
pa celo brez listov. Ob vpisu moraš povedati svoje ime in /trti/nek, naslov, datum rojstvu, šolo itd. Ko to poveš, ti knjižničarka da kartonček, s katerim moraš priti v knjižnico, če želiš prebrati uit vzeti knjigo. V knjižnici si lahko sposodimo več knjig. Knjiga je našu prijateljica, zato jc dobro, če hodimo v knjižnico.
Živa Lesjak, 5. d
PRVA URA PRAVLJIC V KNJIŽNICI V IVANČNI GORICI
Sponzor prireditve Pekarna Grosuplje
Teče že drugi mesec, odkar jc bila odprta knjižnica v Ivančni Gorici. Knjižnice naj bi poleg izposoje izvajale tudi nekatere oblike knjižne vzgoje. Najbolj znani so literarni večeri s prcdstvljanjem knjižnih novosti ali knjižnih posebnosti za odrasle in ure pravljic za otroke. Ker literarnih večerov ni mogoče izvajati zaradi prostorske stiske, smo za začetek v pravljični sobici pripravili uro pravljic. Na obisk smo povabili našega stalnega ljubega gosta Stena Vilarja, tokrat s Čudežno skrinjico. Prireditev je omogočila Pekarna Grosuplje, za kar seji iskreno zahvaljujemo. Odziv je bil velik, Sten pa nagrajen z velikim aplavzom najmlajših. Odslej bo ure pravljic vodila knjižničarka Ana Pulko vsako prvo sredo v mesecu ob 17. uri. Otroci bodo v pravljični sobi sodelovali brez staršev. Vabljeni so otroci od 5. do 9. leta starosti. Če bo odziv zelo velik, se bo do otroci verjetno razdelili v več pravljičnih skupin, tako kot v matični Knjižnici Grosuplje. (KM)
Podatki o knjižnici
Knjižnica Grosuplje - enota Ivančna Gorica
Cesta II. Grupe odredov 17
1295 IVANČNA GORJCA
(v bivših prostorih Traiga)
TEL: 061/778-121
e-mail:ksenija&gro.sik.si
http://www.gro.sik.si
ODPRTA:
pon. in sre. od 13. do 18. ure tor. in čet. od 12. do 17. ure pet. od 11. do 16. ure
BIBILIOTEKA K KI: Ana Pulko Petra Boljka
DODATNE DEJAVNOSTI:
- ura pravljic, igralna ura s knjigo
- medbibliotečna izposoja
- poizvedbe po Inernetu
- zbirke podatkov na CD-romih: Slovenska bibliografija. Britanica, Zgodovinski časovni trak...
- likovne razstave: potekala likovna razstava Jožeta Trontlja na oddelku za odrasle in likovna razstava četr-tošolcev podružnične šole Stična z naslovom Zimska pravljica.
IN ŠE:
- knjižnično gradivo v Ivančni Gorici si lahko izposojate z grosupeljsko člansko izkaznico in obratno.
12
STRAN
SPOMINI • SPOMINI • SPOMINI • SPOMINI
S potekom mandata občinskemu svetu je potekel mandat tudi vsem njegovim odborom in komisijam. Tudi uredniškemu odboru Klasja. Morda to, zadnjo letošnjo številko, delamo na črno. No, naredili jo bomo.
Na zadnjem sestanku, na katerem smo pripravljali božično-novoletno številko smo se tudi dogovorili, da bo vsak od članov uredniškega odbora »šel malo vase« in skušal obnoviti tiste dogodke oziroma občutke, ki sijih je v preteklih letih najbolj zapomnil.
Nismo določali ne vsebine ne obsega. Naj se vsakdo pač nekaj spomni in to pove vam.
Dogovorili smo se tudi, naj bi vsakdo priložil fotografijo. Dobil sem prispevke, vendar večino brez fotografij.
Maja Ficko
KAKO JE (DO)ZORELO KLASJE
(Spomini na preteklost. Napisati intervju s samim seboj je pa res težko! Posebno, če si se znašel v uredniškem odboru časopisa, ki šele nastaja in išče svojo podobo.
Vedno si v škripcih! Saj ne veš. kako bodo ljudje sprejeli novi časopis. Konec koncev je časopis za ljudi in ne zaradi samega sebe... Takole iz dneva v dan premišljuješ! Razmišljaš, kako bi iz Novičarja naredil Klasje. Iz prinašalca skopih, uradnih novic narediti nekaj, kar hrani in rodi stoteren sad kot žitni klas.
V uredniškem odboru sem od vsega začetka. Mnogi nekdanji sodelavci so odšli. Nekaj pa nas še
sedanjost in prihodnost)
vedno vztraja. Moram reči, da naše Klasje zori v prijateljstvu, sodelovanju in strpnem dogovarjanju. Zato tudi lepo uspeva, čeprav naš urednik od časa do časa obupuje nad nami. Ko nc bi bilo njega, bi bilo naše Klasje bolj klavrne sorte. Sedaj jc najhujše že mimo, vsaj tako se mi zdi. S tem, da smo Klasje posejali in ga negovali skozi vsa štiri leta, smo vendarle naredili nekaj koristnega za občino. Ljudje so Klasje sprejeli za svoje in, kot pravijo neuradne ankete, ga kar radi berejo.
Občinsko glasilo naj bi povezovalo ljudi med seboj. Pa nc le to. Sama menim, da naj bi tako glasilo povezovalo ljudi tudi z njihovo pretek-
lostjo in prihodnostjo. Samo tako človek požene dovolj globoke korenine. To je tista prava realnost, nc pa romantika, kot smo imeli priliko prebrati v eni od kritik na naš račun. Strinjam pa sc, da bi lahko več pisali o naši prihodnosti. Če pa bi hoteli pisati o prihodnosti naše občine, bi v resnici morali imeti mnoge podatke iz sedanjosti, do katerih pa nam ni dano vedno in pravočasno priti. Da v tem zamujamo, ni vedno in samo naša krivda.
In kaj naj zaželim Klasju ob novem letu? Da bi zorelo in dozorelo ter obrodilo stoteren sad. Tako bi si vsak njegovih bralcev lahko odškrnil košček, s katerim bi si nasitil nc le radovednost, ampak tudi dušo in srce. Zato želim vsem bralcem ljubeznive božične praznike in prijazno novo leto.
M. FICKO, Stična
Simon Bregar
KAKO SEM DOŽIVLJAL KLASJE V PRETEKLIH ŠTIRIH LETIH
Minila so štiri leta. Klasje pa še ni tako dozorelo, kot bi si v uredništvu želeli. Vedno je šc kaj, kar bi radi dodali ali izboljšali, čeprav sem osebno z njim zelo zadovoljen. Mislim, da ga bralci - naši občani - radi prebirajo, saj se velikokrat »obregne« prav ob njih.
Glede športa lahko povem, da me je za vlogo urednika športne strani pred slabimi štirimi leti povprašal glavni urednik g. Agnič in jaz sem jo takrat z naklonjenostjo sprejel. Želel sem si namreč, da bi bili občani obveščeni o tem, kar se v športu pri nas dogaja. Predvsem sem si želel pisati o športnem dogajanju v šolah, saj so mladi športniki - šolarji - še posebej veseli, čc jih kdo omeni v kakšnem glasilu. In če sem kdaj komu pripravil veselje žc s tem, da je lahko svoje ime ponosno prebral v Klasju, sem svoj namen dosegel.
Simon Bregar
Ksenija Medved
Gotovo smo z našo žetvijo klasja v teh letih naželi tudi kaj plevela. Vendar sem prepričana, da smo kljub plevelu iz Klasja za vsakega od vas vsaj ščepec moke pridelali. Če pa si je kdo od vas lahko spekel celo žemljico, pa toliko bolje.
ALI VESTE, DA...........................?
V letošnjem letu smo v Klasju objavili vrsto člankov, ki so govorili o zgodovini in pomenu stiškega samostana. Marsičesa nismo mogli omeniti. Ne vemo, ali je Klasje preredko izhajalo ali pa je bilo leto prekratko. O tem odločite sami.
Mi pa smo vam ob novem letu pripravili malo zabave. Pazljivo preberite naslednje trditve, POLOVICA (6) trditev NE ustreza resnici. POIŠČITE JIH! Tisti, ki bodo poslali najbolj pravilne rešitve, bodo nagrajeni. Nagrade naj ostanejo za sedaj skrivnost.
Na dopisnico vpišite ŠTEVILKE TRDITEV, ki sc vam zde NERESNIČNE, in jih pošljite na naslov uredništva Klasje, 1295 Ivančna Gorica, Sokolska 9, do 5. 1. 1999, s pripisom "za jubilejni vprašalnik".
Torej POGUMNO na delo!
ALI VESTE
1. Da sveti Bernard ni več doživel ustanovitve stiškega samostana.
2. Daje bila gospa Virida, znamenita "gospa s Pristave", italijanskega rodu.
3. Da so v stiškem samostanu živeli vedno samo menihi slovenskega rodu.
4. Da je bi Ernest Železni, zadnji vladar
notranjeavstrijskih dežel, ki se je dal ustoličiti po starem karantanskem pravu na Gosposvetskem polju, sin gospe s Pristave.
5. Da so se stiski menihi posvečali predvsem molitvi.
6. Daje bil stiski menih tudi znameniti Anton Tomaž Linhart.
7. Da je bil cesar Jožef II., ki je razpustil stiski samostan, sin cesarice Marije Terezije.
8. Da stiski samostan med prvo svetovno vojno ni hotel sprejeti goriških beguncev.
9. Da pa je med drugo svetovno vojno stiski samostan gostoljubno sprejemal Slovence, ki so se pred Nemci zatekli v Ljubljansko pokrajino.
K). Da je v samostanu našla zatočišče pred Nemci tudi pesnica Vida Taufer.
11. Da so med drugo svetovno vojno stiski samostan napadla nemška in italijanska letala in ga hudo poškodovala.
12. Da so med drugo svetovno vojno zavezniška letala bombardirala stiski samostan in ga poškodovala.
Sprašuje vas M. Ficko
Andrej Agnič
Ker pa že obujamo spomine, mislim, da bi bilo vseeno dobro, da bi se svojim bralcem predstavili tudi s fotografijo. Da se morda nc bi zgodilo kaj podobnega, kot se je meni pred dobrim letom. Prodajalka trgovine, v katero sem redno zahajal, me je nagovorila z »gospod Sever«. Nekaj časa nisem vedel, ali naj sc ji predstavim ali pa jo pustim, v svoje dobro seveda, njenemu osebnemu poznavanju mož Klasja.
Pravzaprav sem hotel povedati nekaj drugega.
Ne da bi me to posebej prizadelo, ampak kako nekaterim predvolilni »boj« zamegli spomin.
Občinski svet je žc pred časom izglasoval sklep, da v Klasju ne bi objavljali prispevkov, ki bi blatili posameznike in stranke. O določanju kriterija za tako pisanje pa so pooblastili glavnega in odgovornega urednika. In ker so bili občinski svetniki pred začetkom izhajanja Klasja soglasni, da naj bi naš časopis povezoval in ne razdvajal prebivalce naše občine, smo se tega načela, kolikor se jc dalo, držali.
Pod novim vodstvom bo lahko vse drugače.
Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik
Leopold Sever
ŠTIRI LETA PRI KLASJU
"Štiri leta so minila in hauptman mi jc djal: Zavoljo zveste službe, urlavb ti bodem dal..."
Tako nekako poje stara vojaška pesem in zdi sc, da je nekaj njenega sporočila uglašenega tudi na naše "službovanje" pri občinskem listu. Tudi mi smo se štiri leta bojevali in pri tem namesto svetle sabljiee uporabljali pero - upam, da v koristne namene.
Med štiriletno hojo "po zemljici naši" sem zašel domala v vse vasi in zaselke v naši občini in oprezal za tem, kar bi utegnilo biti zanimivo in vredno ohranitve tudi za zanamec.
Vsem, ki ste me prijazno sprejeli, ko sem potrkal na vaša vrata, se lepo zahvaljujem, še posebej za vzpodbude, ki ste jih izrekli. Pozdravljeni, dragi prijatelji. Imejte se lepo in veliko sreče v novem letu.
Leopold Sever
Marjeta Glavan
ŠTIRILETNO "ČIŠČENJE" KLASJA
Verjetno sem ena tistih redkih bralk Klasja, ki ga preberem v celoti; noja, včasih urednik v zadnjem hipu nese kaj v tiskarno mimo mene, pa naj mu bo odpuščeno v tem božičnem času! Sicer pa po svojih najboljših močeh jezikovno popravljam prispevke bolj ali manj pismenih sodelavcev. Ker se uredniku vedno tako mudi, ostane kaj tudi spregledano. To nam, dragi jezikovni sladokusci, dobrohotno odpustite, prosim.
Mnogokrat se z nami pošali tudi neugnani jezikovni škrat in danes bi vam rada obudila spomin na njegovo najhujšo vragolijo. V deveti številki prvega letnika našega časopisa je bilo objavljeno pismo Miklavžu, v katerem jc pisa-lo:"Vcm, da tačas žc planeš v svoje celice," namesto "Vem, da ta čas že polniš svoje culice." Upam, da nam Miklavž tega ni zameril in da bo tudi občinske može navdahnil, ko bodo razpravljali o deležu za Klasje iz občinskega proračuna.
Sicer pa: vsem vam, dragi bralci, veliko užitkov ob branju, zdajšnjim in morebitnim novim sodelavcem pa veliko dobre in zanimive snovi za pisanje. Miren božič in srečno novo lelo
lektorica Marjeta Glavan
Milena Vrhovec
KMETIJSKA STRAN V KLASJU NOVEMU MANDATU NA POT...
Ko seje pred štirimi leti rojevala naša občina, se jc kaj kmalu pokazala potreba po občinskem časopisu. Po razpisu za ime časopisa, kjer seje pojavilo več kot šestdeset predlogov, jc bilo izbrano prav ime Klasje. Kljub pomislekom nekaterih se je ime lepo prijelo in ustrezna našemu okolju. Klasje jc vsa štiri leta lepo zorelo, brez neviht in toče, in seje razvilo v časopis, po katerem bi sc lahko zgledovala marsikatera občina. Največ zaslug za to ima gotovo glavni urednik.
Vsa štiri leta je bila v Klasju tudi
kmetijska stran. Upamo, da smo vas seznanjali z vsemi glavnimi kmetijskimi informacijami, nasveti, obvestili, poročili itd.
Želela bi, da se ta stran ohrani in da bo v bodoče, okrepljena z novimi sodelavci, še boljša in bolj pestra.
Naj bo KLASJE učinkovito in priljubljeno glasilo občanov občine Ivančna Gorica tudi v naslednjem štiriletnem mandatu.
Za kmetijsko stran Milena Vrhovec
STRAN
13
45 LET KRVODAJALSTVA
V SLOVENIJI
KRVODAJALSKA AKCIJA V IVANČNI GORICI
PODELITEV PRIZNANJ IN ZNAČK
V letošnjem letu mineva 45 let. odkar je organizacijo krvodajalskih akcij prevzel Rdeči kri/ Slovenije. To je jubilej, ki zasluži veliko pozornosti.
V ta namen je bila 18. 10. l'wsv ivančni Gorici proslava, na kateri so prejeli priznanja krvodajalci, ki so darovali kri več kot 4()-krat. Krvodajalci so bili i/ vseh treh občin: Ivančna Gorica, Grosuplje in Videm Dobrepolje.
V Kulturnem domu v Ivančni Gorici smo imeli 14. 11. 1998 odvzem krvi. Odvzema seje udeležilo 183 krvodajalcev. ,
Kulturni skupnosti Grosuplje in gostilni Pri Frenku v Ivančni Gorici se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za brezplačno uporabo prostorov na dan krvodajalske akcije-
Krajevna organizacija RK Ivančna Gorica
DAROVAL-A SEM KRI
S temi besedami se lahko pohvalijo krvodajalke in krvodajalci, ki so darovali kri v letu 1998 na krvodajalskih akcijah: v Ivančni Gorici dvakrat, Šentvidu pri Stični. Dobre polju in Grosupiju. Krvodajalske akcije je organiziralo Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, 29. aprila in od 24. do 27. novembra 1998.
Preproste besede daroval sem kri izražajo veliko dejanje. Darovati tlel sebe, tega ni moč meriti z denarjem. Vse premalo se zavedamo te resnice in dejstva, da bi veliko ljudi, morila celo naših najbližjih, ne bilo med nami, če bi ne bilo teh dobrih ljudi -krvodajalcev.
Organizatorji ugotavljamo, tla nekateri vodstveni delavci, predvsem novodobni zasebniki in podjetniki, nc dovolijo svojim delavcem, da bi se udeležiti krvodajalske akcije, iz dolgoletnih izkušenj lahko trdimo, tla zaradi udeležbe delavcev na krvodajalskih akcijah ni propatilo še nobeno podjetje, ampak so bili za tO drugi razlogi.
Na splošno smo imeli letos več krvodajalcev kakor lansko leto, predvsem v občini Dobrepolje, za karse krvodajalcem in delodajalcem še posebej zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem za  darovano  kri.   občankam in
občanom občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje pa želimo vesele praznike ter zdravo in srečno novo leto 1999.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE že tretje leto organizira vseslovensko akcijo zbiranja sredstev, ki je letos potekala pod sloganom Katlar boli življenje. Na ta način se je v Sloveniji /bralo 108 milijonov tolarjev. Rdeči križ Slovenije bo za ta denar pripravil 26.000 prehrambenih paketov oziroma 260 ton hrane in 26.000 enot (78 ton) pralnega praška.
Pripadajoči del prehrambenih paketov in pralnega praška bomo prejeli tudi na Območno združenje Rdečega križa Grosuplje. Material bomo delili socialno ogroženim družinam preko Krajevnih organizacij Rdečega križa, kijih imamo na našem območju 24.
Iz istega naslova zbrana sredstva so bila namenjena tudi letovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem Rtiču. Z našega območja je v zimskih počitnicah letovalo šest otrok po sedem dni.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLIE
r
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA IVANČNA GORICA
Vesel božič, pret/VsevH p* zovavo, z£oovo\\no m srečno novo leto 1999 vAm i cli
Upravni odbor RK Ivančna Gorica
J
OBDAROVANJU ŽELIMO OSTATI ZVESTI
Prišel je december in za naše krajane smo tudi letos pripravili pakete. Pomoči potrebne smo razdelili v več skupin:
-zelo potrebni pomoči (13 paketov po 4(100),
- manj potrebni pomoči (43 paketov po 2000),
- pozornosti nad 80 let (17 paketov po 1500),
- zelo bolni starejši (20 paketov po 2700),
- pomoči potrebni in prizadeti otroci (11 paketov po 4000).
Paketi so vsebovali predvsem prehrambene artikle, kot so: sladkor, makaroni, Olje, moka, sir, margarina, rozine, riž, kava, bomboni, piškoti, čokolada, nekateri med njimi tudi kratke ali dolge nogavice. Otroški paketi pa rokavice, zvezke, svinčnike in sladkarije.
Članice našega upravnega odbora smo pakete raznašale v času od 10. do 15. decembra, in sicer po vseh naseljih naše krajevne skupnosti.
V soboto, 12. decembra, smo obiskale tudi Dom starejših občanov Grosuplje. Pripravile smo 140 paketov, v katerih jc bilo 10 dag kave in 10 dag bonbonov. Ne glede na to, ali so občani naše krajevne skupnosti
Na sliki od leve:
Marjeti Pckolj - 5-kral ali 2 Hira krvi, Alojz Šeme - 25-krat ali 10 litrov krvi, Milan Markovič - 30-kral ali 12 litrov kr\<i, Marija Blatnik ■ 20-krat uli H litrov krvi, Jože Hrovat - 10-krat ali 4 litre krvi, Anica Kastelic ■ 25-krat ali 10 Ilirov krvi, Adelbert Sternad - 15-krat ali 6 litrov krvi, Nada Osvald - 5-krat ali 2 litra krvi.
Značke in priznanja pa so si pridobili še:
Marija Bizjak - 5-krat ali 2 litra krvi, Janez Globokar - 15-krat ali 6 litrov krvi, Alojz Hribar - 5-krat ali 2 litra krvi, Anton Kastelic- 10-krat ali 4 litre krvi, Vilko Lipušček - 20-krat ali 8 litrov krvi, Marjan Majer- 10-krat ali 4 litre krvi, Darinka Petek - 5-krat ali 2 litra krvi, Jože Švigelj - 10-krat ali 4 litre krvi.
13. 11. 1998 smo podelili priznanja in značke zvestim krvodajalcem, ki so kri darovali 5-, 10-, 15-. 20-, 25-in 30-krat. V sejni sobi občine Ivančna Gorica smo jim pripravili kratek kulturni program in manjšo zakusko. Povabili smo naslednje: Marijo Bizjak, Marijo Blatnik, Janeza Globokarja, Alojza Hribarja, Jožeta Hrovata, Anico Kastelic, Antona Kastelica, Velka Lipuščka, Marjana Majerja. Milana Markoviča, Nado Osvald, Marjeto Pckolj, Darinko Petek, Adalberta Sternada, Alojza Šcmeta in Jožeta Šviglja.
Od vseh povabljenih se je slavnostne podelitve udeležilo samo 8 krvo-dajalk in krvodajalcev.
Kri je bila že od nekdaj simbol življenja. Življenje bolnikov je večkrat   odvisno   samo   od te
dragocene tekočine. Zavedati se je treba, da bi bilo brez vas, krvodajalcev, brez vaše krvi, ogroženo prenekatero življenje. Včasih teče preredka, včasih pregosta, teče prepočasi, a izteka se PREHITRO.
Zavedajte se, da ste s to humanostjo plemenitejši, nesebični, širokosrčni darovalci življenjske tekočine. Ste ljudje z velikim srcem, pripravljeni dajati sebe, da bi sočlovek lahko preživel. Vaše edino plačilo je zavest, da ste storili nekaj dobrega.
V imenu KO RK Ivančna Gorica hvala vsem in vsakemu posebej s priporočilom, da nadaljujete s ponosom to humano poslanstvo še naprej. Za sedaj pa iskrena zahvala v imenu številnih, ki ste jim rešili življenja.
Predsednica KO RK Ivančna Gorica Lojzka Sevei
ali ne, smo paketke vsakemu posebej izročile in zaželele lepe praznike, dobrega počutja in predvsem bolj zdravo novo leto 1999. Vse naše krajane, ki se nahajajo v Domu, pa smo obdarile z večjimi paketi. Naš obisk jc trajal od 9. do 15. ure. Pet članic našega upravnega odbora si je vzelo čas, da smo z vsemi in vsakomur posebej pokramljale. Žalosti, ki jo doživiš v tem ambicntu, se ne da opisati. Vsa žalost je zastrta v stene sob. Kojih vprašaš, kako jim je. vsak po svoje zavzdihne, vsi pa imajo eno samo željo: da bi bili lahko doma. Ko to izrečejo, lahko opaziš, kako postanejo njihove že tako žalostne oči solzne.
V Domu že nekaj časa prebiva tudi gospa Lidija Zaje. Vso svojo ljubezen posveča trpečim bolnim, katerim kuha kavo ali jih nahrani. Skrbi pa tudi za vse prezeble siničke in vrabčke, mucke in kužke. To so njeni ljubljenci, zaradi katerih mora
vstati zgodaj, ostati zdrava, saj lahko le tako poskrbi za njihove prazne želodčke.
Denar, ki smo ga porabili za nabavo paketov, smo zbrali s članarino, ki jo med letom pobirajo naše članice UO. Potrebujemo ga samo za obdaritev v decembru, za težje primere pa tudi med letom.
Ob tej priliki bi se rada zahvalila vsem občanom, ki ste prispevali članarino, v imenu vseh, ki so pakete prejeli. S tem dejanjem ste mnogim polepšali žalosten trenutek osamljenosti in jim dali občutek, da niso pozabljeni. Istočasno pa želim, da naš članek preberejo tudi tisti, ki še vedno dvomijo, da denar, ki ga poberemo, ne damo v humanitarne namene.
Predsednica KO RK Ivančna Gorica Lojzka Sever
14
STRAN
Srednješolci našega šolskega centra tudi letos področni prvaki v badmintonu
Dijaki in dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice nadaljujejo tradicijo odličnih rezultatov v badmintonu iz prejšnjih let. Na področnem prvenstvu, kije bilo v Črnomlju 17. 11. 1998, so zanesljivo osvojili 1. mesto. V ekipi so igrali : Žiga Strmole, Maja Klemenčič, Uroš Skerbiš, Jasna Dulc in Dušan Skerbiš.
Ker je bila naša šola 1. nosilka na tem tekmovanju, sc ni udeležila predko-la, ampak je igrala neposredno v polfinalu.
Rezultati:
SŠ J. Jurčiča Iv. Gorica : SŠ Metlika SŠ Črnomelj : Gimnazija Novo mesto
Za 3. mesto :
SŠ Metlika : SŠ Črnomelj
3 : 0 2 : 3
0 : 3
Za 1. mesto :
SŠ J. Jurčiča Iv. Gorica : Gimnazija Novo mesto      3 : 0 Končni vrstni red :
1. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
2. Gimnazija Novo mesto
3. Srednja šola Črnomelj
4. Tekstilna šola Metlika
5. Srednja ekonomska šola Novo mesto
6. Srednja kmetijska šola Novo mesto
Velja še omeniti, da so naši igralci tudi med posamezniki dosegli velik uspeh, saj so tako med dijaki kot med dijakinjami dosegli dvojno zmago :
Finale dijakov :
Žiga Strmole (SŠ J.J. Iv. Gorica) : Uroš Skerbiš ( SŠ Ji. Iv. Gorica)
21 : 5
Finale dijakinj :
Maja Klemenčič ( SŠ J.J. Iv. Gorica) : Jasna Dulc ( SŠ J.J. Iv. Gorica ) 21:6
Simon Bregar
Najboljši športniki občine Ivančna Gorica za leto 1998
Predsedstvo ZŠO Ivančna Gorica je na svoji 15. redni seji izbralo najboljše športnike občine Ivančna Gorica po posameznih kategorijah :
Dečki: Jože Petek
Priznanja za odlične dosežke v tej kategoriji so dobili šc Sebastjan Šinkovec, David Kastelic, Gregor Jager in Rok Sadar
Deklice : Simona Okorn
Priznanji za odlične dosežke v tej kategoriji sta dobili šc Urša Ulčar in Špela Koščak.
Mladinci: Bogdan Vrhovec Mladinke : Vesna Kralj Člani : Marko TVatar
Priznanji za odlične dosežke pa sta dobila še Jože Gačnik in Janez Kralj
Najboljša klubska ekipa : Člani Strelske družine Sonja Vesel Ivančna Gorica
Priznanje za odlične dosežke je dobila še članska ekipa NK Ivančna Gorica
Najboljša šolska ekipa : Atletska ekipa OŠ Stična
Priznanji za odlične dosežke sta dobili še odbojkarska ekipa starejših dečkov OŠ Šentvid pri Stični in badmintonska ekipa Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica.
Več o svečani podelitvi priznanj in podrobnejše obrazložitve o nagrajencih pa v naslednji številki Klasja.
Balinarji Ivančne Gorice medobčinski viceprvaki
Končana je letošnja medobčinska balinarska trimska liga, v kateri so vidno vlogo igrala tudi moštva iz naše občine. Balinarski primat v naši občini se po dolgem času iz Šentvida pri Stični seli v Ivančno Gorico. Če bo to dolgotrajnejša selitev, se bo pokazalo žc v naslednji sezoni. Vsekakor pa bi se veljalo potruditi, da bi medobčinski naslov zopet prišel v "ivanško" last.
Rezultati drugega dela lige in končna lestvica :
10. kolo :
Mravljica 2 : Ivančna Gorica 0 : 6
Opt. Erjavec : Mravljica 1 1:5 Gradnja : Mladinska pekarna 4 : 2
BK Grosuplje : BŠK Šentvid 2 : 4
DU Iv. Gorica : DU Optimist 4 : 2
12. kolo :
Mravljica 2 : Mravljica 1 0:6
Iv. Gorica : Ml. pekarna 4 : 2
Opt. Erjavec : BŠK Šentvid 2 : 4
Gradnja : DU Optimist 2 : 4
BK Grosuplje : DU Iv. Gorica 5 : 1
14. kolo :
Ml. pekarna : Mravljica 4 : 2
Iv. Gorica : DU Optimist 4 : 2
Opt. Erjavec : DU Iv. Gorica 2 : 4
Gradnja : BK Grosuplje 4 : 2
Mravljica 1 : BŠK Šentvid 3 : 3
16. kolo:
Mravljica 2 : BŠK Šentvid 4 : 2
Ml. pekarna : DU Optimist 1 : 5
Iv. Gorica : BK Grosuplje 2 : 4
Opt. Erjavec : Gradnja 2 : 4
Mravljica 1 : DU Iv. Gorica 6 : 0
11. kolo:		
DU Iv. Gorica : Mravljica 2	6	0
DU Optimist: BK Grosuplje	1	5
Ml. pekarna : Optika Erjavec	6	0
BŠK Šentvid : Gradnja	4	2
Mravljica 1 : Ivančna Gorica	0	6
13. kolo :		
BK Grosuplje : Mravljica 2	6	0
DU Iv. Gorica : Gradnja	4	2
DU Optimist: Opt. Erjavec	6	0
BŠK Šentvid : Ivančna Gorica	2	4
Mravljica I : Ml. pekarna	6	0
15. kolo:		
Mravljica 2 : Gradnja	4	2
BK Grosuplje : Optika Erjavec	6	0
DU Iv. Gorica : Iv. Gorica	0	6
DU Optimist: Mravljica 1	2	4
BŠK Šentvid : Ml. pekarna	6	0
17. kolo:		
Mravljica 2 : Opt. Erjavec	0	6
Gradnja: Iv. Gorica	0	6
BK Grosuplje : Mravljica 1	4	2
DU Iv. Gorica : Ml. pekarna	1	5
DU Optimist: BŠK Šentvid	4	2
18. kolo :
DU Optimist: Mravljica 2 : 5
Ml. pekarna : BK Grosuplje 1
Iv. Gorica : Optika Erjavec 5
BŠK Šentvid : DU Iv. Gorica 2
Mravljica 1 : Gradnja 4
KONČNI VRSTNI RED ZA LETO 1998
1. BK Grosuplje	18 krog.,	14 zrn	, 0 rem.,	4 por., r	iz. v igrah 76	32,	+ 44, točk	42
2. Ivančna Gorica	18	13	0	5	76	32	+ 44	39
3. Mravljica 1	18	12	1	5	66	42	+ 24	37
4. BŠK Šentvid	18	9	1	8	56	52	+ 4	28
5. Ml. pekarna	18	9	0	9	53	55	-2	27
6. DU Iv. Gorica	18	8	0	10	47	61	- 14	24
7. Gradnja	18	7	0	U	49	59	- 10	21
8. DU Optimist	18	6	0	12	43	65	-22	18
9. Mravljica 2	18	6	0	12	36	72	-36	18
10. Opt. Erjavec	18	5	0	13	39	69	-30	15
Za ekipo Ivančne Gorice, ki je osvojila 2. mesto, so nastopali : Valentin Zupančič, Lado Hočevar, Janez Kralj in Bojan Zupančič.
Simon Bregar
NOVICE IZ NK IVANČNA GORICA
Člani NK Ivančna Gorica so tudi v zadnjem jesenskem kolu zmagali, tako da pred spomladanskim nadaljevanjem prepričljivo vodijo v 3. državni ligi - center s prednostjo 9 točk. Kljub temu pa nameravajo še okrepiti svoje vrste, tako da jim napredovanje v drugo državno ligo res ne bi smelo uiti.
Za prijatelje nogometa in nasploh športa pa je še zanimivejša novica, da je priprava ustrezne dokumentacije v zvezi z izgradnjo nove tribune s pripadajočimi klubskimi prostori pri koncu. To pomeni, da se bo ob nogometnem stadionu, ki bo naslednje leto imel lepšo igralno površino, kmalu začela graditi tudi tribuna.
Simon Bregar
ELhN
alpina
MONT
iski
▲A
GORRfRA
ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
OLIMPIC-ŠPORT/Kolodvorska 2/GrosuplJe/tel: 061 772 336
STRAN
15
Kremenčkovi zasluženo medobčinski prvaki, Gradnja Šentvid pa drugič zapored občinski prvak v košarki - trojke
Rezultati jesenskega dela lige in končna lestvica /a leto 1998 :
Da je košarka vse bolj priljubljena tudi v naši občini, priča vse večje število ekip, ki sc udeležujejo občinske lige v košarki, kjer se igra 3 : 3 na 1 koš z nekoliko prirejenimi pravili.
Letošnje lige, ki je bila tretja zapored, se je udeležilo K) ekip. Tekmovanje je bilo razdeljeno na spomladanski in jesenski del, najboljši dve ekipi na koncu pa sta dobili možnost igranja še na medobčinskem prvenstvu, kamor se poleg naših dveh uvrstita še po dve najboljši ekipi iz občin Dobrepolje in Grosuplje.
V ivanški občinski ligi je naslov prvaka drugič zapored osvojila ekipa Gradnja Šentvid, ki je igrala v sledeči postavi : Lojze Košir, Boštjan Košir, Jaka Volkar, Zoran Matic, Gregor Pajek, Simon Bregar ter pokojni Zdravko Košir, ki je po pomladanskem delu tragično preminil v prometni nesreči. Prav on pa je bil najbolj zaslužen, da ekipa spomladi ni doživela nobenega poraza, zato največje zasluge za letošnji naslov soigralci pripisujejo prav njemu.
Drugo mesto je tako kot lani osvojila ekipa Kremenčkovi iz Stične, ki pa je očitno odlično tempirala formo, saj v jesenskem delu lige ni doživela poraza, prav tako pa ne zatem na medobčinskem prvenstvu. Ekipa je igrala v postavi : Jože Baranašič, Janez Erčulj, Matic Erčulj, Klemen Baranašič, Igor Kokotee, Danilo Baranašič in Robert Baranašič.
Tretje mesto v ligi jc prvič osvojila ekipa Slemenic z Muljave v postavi : Jože Čandek, Robert Bregar, Jože Blatnik, Iztok Erjavce, Borut Zaje in Janez Skubic.
Gradnja Šentvid : Stična	21	: 8
Stična boy : ŠD Josipa Jurčiča	15	: 21
Stična : Slemenice	17	: 21
Gostilna Klanček : Studenek	21	: 20
Studeitek : Kremenčkovi	1!	: 21
Slemenice : Kremenčkovi	K)	: 21
Studenek : Podgane Podgane : Stična boy	8 :	21
	21	: 15
Stična boy : Gostilna Klanček	18	: 21
ŠD Josipa Jurčiča : Podgane	17	: 21
		
Stična : Studenek	21	: 16
Gradnja Šentvid : Slemenice	21	: 8
Kremenčkovi : Podgane	21	: 12
Kremenčkovi : Stična boy	21	: 14
Podgane : Gostilna Klanček	13	: 21
Stična boy : Stična Gradnja Šentvid : Studenek	21	: 18
	21	: 7
Gostilna Klanček : Kremenčkovi	11	: 21
Slemenice : Stična boy	21	: 16
Podgane : Gradnja Šentvid	15	: 21
Stična boy : Gradnja Šentvid	19	: 21
Podgane : Stična	21	: 15
Stična : Gostilna Klanček	8 :	21
Kremenčkovi : Stična	21:	10
Slemenice : Podgane	20	: 21
Studenek : Stična boy	12	: 21
Kremenčkovi : Gradnja Šentvid	21	: 15
Gradnja Šentvid : Gostilna Klanček	21	: 16
Gostilna Klanček : Slemenice	15	: 21
Končna lestvica za leto 1998
1. Gradnja Šentvid 18 tekem,
2. Kremenčkovi 18
3. Slemenice 18
4. Gostilna Klanček 18
5. Podgane 18
6. Stična boy 18
7. Stična 18
8. Studenek 18
9. Športni forum 18
10. ŠD Josipa Jurčiča 18
17 /mag, I poraz; točk
16 1 I 10 10
6 6 3 5 3
2
7
8
8
12
12
15
13
15
35, 34 29 28 28 24 24 19 14 12
koš raz. 334 :: 331 : 271 : 285 : 293 : 296 240 182 146 160
136 + 98, 201 + 130 262 + 9 272 + 13 304 - 11 : 329 - 33 : 317 -77 : 296 - 1 14 : 152 - 6 38
198
Ekipe so za zmago dobile 2 točki, za poraz 1 točko, za neigranje ( ali ekipe ni bilo ali pa je igrala z neprijavljenimi igralci) na tekmi pa 0 točk. Če določene ekipe ni bilo, je nasprotnik zmagal z 2 : 0. Ekipa Studenek ni odigrala 2 tekmi, ekipa Športni forum 9 tekem ter ŠD Josipa Jurčiča 9 tekem. Zaradi tega tudi malo nenavaden izračun točk za te ekipe.
22. 11. 1998 pa je bil v Grosuplju odigran zgoraj imenovani medobčinski turnir, kjer so zablesteli igralci ekipe Kremenčkovi, saj so osvojili pivo mesto in s tem naslov medobčinskega prvaka. Poglejmo vse rezultate : Predtekmovalna skupina A : Šmarje bulls : Kremenčkovi 14:21 Koma 750 : Šmarje bulls 16 : 21
Kremenčkovi : Koma 750 21 : 19
Predtekmovalna skupina B :
Gradnja Šentvid : Pizzcria Adam 16:21
TNT : Gradnja Šentvid 21 : 18
Pizzcria Adam : TNT 21 : 15
Polfinalni tekmi :
Kremenčkovi : TNT 21 : 19
Pizzcria Adam : Šmarje Bulls 21 : 19
Tekma za 3. mesto : Šmarje Bulls : TNT
Tekma za 1. mesto : Kremenčkovi : Pizzcria Adam
21 : 20
21 : 18
Fantje iz ekipe Gradnja so zmago v občinski ligi posvetili spominu na nekdanjega nepopustljivega soborca v ekipi Zdravka Koširja.
Kremenčkovi so nastopili v isti postavi, kot so igrali v občinski ligi : Janez Erčulj, Matic Erčulj, Jože Baranašič, Klemen Baranašič, Igor Kokotee, Danilo Baranašič in Robert Baranašič.
Simon Bregar
STRELSTVO
Strelska tekmovanja v sezoni 1998/99 so v polnem razmahu. V ospredju so predvsem tekme s serijsko in standardno zračno puško.
Strelsko društvo Sonja Vesel iz Ivančne Gorice ima v tem orožju zelo močno zastopstvo, saj tekmuje z dvema pionirskima ekipama, z eno ekipo mlajših mladincev ter ekipo članov. Veseli nas, da ravno najmljaši tekmovalci dosegajo najboljše rezultate. Tako so se že po 3. kolu tekmovanja državne lige za Pokal prijateljstva, ki seje odvijala 14. novembra v Kranju, vrnili doniov s pokalom za osvojeno 3.
mesto med 22 ekipami.
Ista ekipa je v postavi Blaž Gorjanc, Matej Hrovat in Ludvik Koščak zmagala tudi na uvodni tekmi ljubljanske mestne lige. Na vprašanje, kaj jim je pri tej zmagi najslajše, so družno
odgovorili:"Premagali smo našega največjega konkurenta - ekipo Olimpijc iz Ljubljane!"
Ko govorimo o uspehih naših pionirjev, ne smemo prezreti uspešnih nastopov naše pionirke Špele Koščak - udeleženke državnega prvenstva, nosilke 3. mesta na državnem šolskem prvenstvu, in kar je verjetno najpomembnejše - EDINE tek-
movalke v svoji kategoriji z območja Dolenjske.
Ekipa mlajših mladincev ima najtežjo nalogo, saj tekmuje prvo leto v višji kategoriji, kjer mrgoli odličnih strelcev. Osmo mesto ekipno (Rok Hodžič, Matjaž Stcklačič in Marko Vcncelj) v 2. kolu državne lige in sedmo mesto (Matjaž Steklačič) pri posameznih (med 50 tekmovalci) pa dokazuje, da je samo vprašanje časa, kdaj se bodo tudi ti fantje prebili v sam vrh slovenskega streljanja.
Zaželimo jim mirno roko!
M.D.
Ko obmiruje bela žogica
Ko obmiruje bela žogica, se ponavadi bliža novo leto in njemu pripadajoči prazniki. Tudi letos ni nič drugače. S svojim rekreiranjem so namreč za kratek čas zaključili igralci, ki igrajo v medobčinski namiznoteniški ligi. Kljub temu, da ekipe iz občine Ivančna Gorica niso krojile samega vrha končne tabele, pa se lahko pohvalimo, da imamo kar štiri med sedmimi ekipami, kolikor jih nastopa v 1. kakovostni medobčinski ligi. Tekmovanje je potekalo v dveh delih : spomladi in jeseni. Rezultate jesenskega dela in končno lestvico imate pred seboj :
Šmarje Sap : Šmarje veterani	7 :	3	Lesc : KGG Krka	2	8
Dobrepolje : Muljava	6 :	4	Šmarje veterani : Opt. Erjavec 9		: 1
KGG Krka : Šmarje-Sap	4 :	6	Muljava : Lese	10	0
Opt. Erjavec : KGG Krka	1 :	9	Lese : Dobrepolje	1	:9
Šmarje Sap : Muljava	6 :	4	Muljava : Opt. Erjavec	8	2
KGG Krka : Šmarje veterani	5 :	5	Dobrepolje : Šmarje-Sap	5	•5
Šmarje Sap : Lese	10	: 0	Opt. Erjavec : Dobrepolje	1	9
Šmarje veterani : Muljava	8 :	2	Lesc : Optika Erjavec	0 :	hi
Dobrepolje : Šmarje veterani	8 :	2	Muljava : KGG Krka	5	:5
Optika Erjavec : Šmarje-Sap	4 :	6	Šmarje veterani : Lese	9	: 1
KGG Krka : Dobrepolje	2:	8			
KONČNA LESTVICA ZA LETO 1998 :
1. dobrepolje
2. šmarje sap
3. šmarje VETER.
4. kg o krka
5. muljava
6. optika erjavec
7. lese
12 tekem. 9 zmag, 3 remiji, 0 poraz.. 21 točk, raz. v nizih 83 : 37
12 12 12 12
8 8 5 4 2 0
2 5 7
i 12
19
18 12 9 5 0
73 : 47 77:43 65:55 58:62 42:78 22:98
+ 46 + 26 + 34 + 10 •4 -36 -76
Simon Bregar
3. SAN KUKA I DRŽAVNO PRVENSTVO
Tudi letošnji oktober je bil za ivanške karateiste v znamenju priprav na državno prvenstvo. Osemnajstega v mesecu pa je prišel za nekatere težko pričakovani dan. V Domžalah se je zbralo okrog 200 tekmovalcev, med njimi tudi 16 članov KK Ivančna Gorica.
Predtekmovanje so začeli najmlajši, ki so bili kategorizirani po spolu, teži in starosti. Večina jih je bila prvič na tekmovanju, zato so imeli sodniki še večjo odgovornost, saj so se morali kar najbolj potruditi, da so najmlajše tekmovalce tudi zaščitili. Pri najmlajših kategorijah ni bi dovoljen noben dotik, kontakt telesa. Barve KK Ivančna Gorica so v kategorijah mlajših dečkov (10 do 13 let) zastopali Matic Glavan, Dejan Mandič, David Čož in Martin Sever v lahki kategoriji ter Primož Kastelic v težki kategoriji. Fantje so bili pred tekmo dobro razpoloženi, vendar pa tudi tokrat ni šlo brez treme. Prvič je le prvič. Matic in Primož sta zmagala vsak po eno borbo, kar pomeni dovolj optimističen začetek njune tekmovalne poti. Najmanj sreče pri žrebu je imel Dejan, saj je že v prvem krogu dobil za nasprotnika državnega prvaka in izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Najbolje se je odrezal Martin Sever, saj je premagala dva nasprotnika, v tretjem krogu pa je moral priznati premoč državnega prvaka. Zasedel je 5. - 8. mesto. Pred začetkom tekmovanja se morajo vsi tekmovalci stehtati pred komisijo. David je bil pretežak za kategorijo, v katero se je prijavil, zato ni smel tekmovati.
Primož Čučuk in Mitja Cencelj, nosilca oranžnega pasu, sta se borila v skupini starejših dečkov (13 - 16 let). Primož je svojega nasprotnika premočno udaril, zato je izgubil borbo. Mitja trenira v Karate sekciji Šentvid pri Stični in je prvi borec iz njihovih vrst, ki se je odločil, da bo tudi tekmoval. Poleg svojih treningov v Šentvidu, kjer pomaga pri vodenju treninga, se udeležuje tudi treningov v Ivančni Gorici in z ostalimi tekmovalci sestavlja borbeno ekipo Ivančne Gorice.
Na vsakem tekmovanju se izvajajo tudi katc. Kato bi lahko opisali kot
skupek nožnih in ročnih karate tehnik, ki morajo biti izvedene natančo, močno, s svojim ritmom, koncentracijo in eleganco, pomembno pa je tudi pravilno dihanje. Kata pomeni namišljeno borbo proti enemu ali več nasprotnikom in je najstarejša znana oblika treniranja borilnih veščin, saj je bil to v starih časih edini način prenosa znanja o posamezni borilni veščini iz generacije v generacijo. Urška Kokelj in Katja Lekan sta nastopili s kato Heivva shodan v skupini deklic (OŠ). Obe sta zbrali enako število točk in se uvrstili med petnajst najboljših.
Po skoraj dveletnem okrevanju zaradi poškodbe se je med tekmovalke uspešno vrnila Vesna Kralj. Čeprav jo poškodba še vedno ovira, se ji je uspelo uvrstiti v finalni del kat za ženske (absolutna kategorija). Konkurenca je bila zelo močna, saj so bile razlike med prvimi tremi le 0,2 točke. Ivančni Gorici je priborila 2. mesto.
Tudi v višjih kategorijah so imeli Ivančani svoje predstavnike. Klemen in Boštjan Zaletelj ter Matej Špindler so se borili v srednji kategoriji. Najuspešnejši je bil Matej, ki je zasedel 5. - 8. mesto. Poleg lastnega napredovanja v karateju želi svoje znanje prenesti tudi na mlajše generacije. Matej se pripravlja na demonstratorski i/pit in vodi treninge v Šentvidu pri Stični. Tanja Kralj se je prvič borila v ženski lahki kategoriji. Tudi Zlatu Kristanu se po tesnem boju v višji kategoriji ni uspelo uvrstiti v finale.
Zmaga lahko pač samo eden. Vedno je bilo in bo tako, da bodo nekateri tekmovalci ostali [Maznih rok. Organizator KK Domžale je poskrbel za odlično vzdušje. Tudi razočarani so se lahko naužili atraktivnih demonstracij, krikov navijačev, odličnih borb in kat, na koncu tekmovanja pa so lahko napolnili svoje želodčke v "domačem Mc Donaldu". Eden izmed namenov organiziranja tovrstnih prvenstev je prav gotovo druženje karateistov in ohranjanje prijateljskih stikov.
V. K.
16
STRAN
UTRIP ROKOMETNEGA KLUBA SVIŠ
Rokometaši rokometnega kluba SVIŠ so odigrali že lepo število tekem. Rezultati posameznih kategorij pa so taki:
Člani, ki igrajo v 2. A državni ligi, so odigrali 9 krogov.
Rezultati naše ekipe: Grča Kočevje : SVIŠ 23 : 22 SVIŠ : Ajdovščina 36 : 18 Mitol Sežana : SVIŠ 26 : 24 SVIŠ : Sava Kranj 30 : 25
Mokerc Ig : SVIŠ 22 : 24 SVIŠ : Koper 25 : 22 Alples Železniki: SVIŠ 14:40 SVIŠ : Radovljica 24 : 21
V letošnji sezoni nastopamo s štirimi mlajšimi kategorijami: kadeti, starejši dečki, mlajši dečki A in mlajši dečki B.
Vse te ekipe nastopajo v svojih ligah, in to uspešno, šc predvsem pa
izstopajo najmlajše tri kategorije. Vse tri imajo v tem trenutku možnost napredovanja v polfinalna tekmovanja. To je rang tekmovanja, v katerega se na osnovi rezultatov v predtekmovanjih uvrsti 16 ekip iz cele države.
Starejši dečki (letnik 1984) so trenutno na drugem mestu v svoji skupini, odigrali pa so naslednje tekme:
Lestvica:
		Št. tekem	Zmage	Neodloe.	Porazi	Razlika v zadetkih	Točke
1.	Grea Kočevje	9	8	0	1	249 : 202	16
	Nova Gorica	8	7	0	1	235 : 157	14
3.	SVIS	8	6	0	2	225 : 169	12
4.	Koper	8	5	1	2	183 : 165	11
5.	Mokerc -IG	9	5	0	4	219 : 226	10
6.	Sava Kranj	8	4	0	4	224 : 218	8
7.	Mitol Se ana	8	3	2	3	176 : 182	7(-l)
8.	Radovljica	8	2	0	6	189 : 207	4
9.	Ernomelj	8	1	1	6	178 : 203	3
10.	Ajdovščina	8	1	0	7	155 : 203	2
11.	Alples elezniki	8	1	0	7	120 : 221	2
Trebnje : SVIS 14 : 28 Črnomelj : SVIŠ 15 : 15 SVIŠ : Kočevje 37 : 7 Ribnica : SVIŠ 21 : 12 SVIŠ : Ribnica B 25 : 12
Mlajši dečki A (letnik 1986)
Ta je trenutno naša najuspešnejša ekipa kajti nahaja se na prvem mestu.
Rezultati tekem:
Trebnje : SVIŠ 20 : 24
SVIŠ : Kočevje 39 : 9
Ribnica : SVIŠ 20 : 20
SVIŠ : Sodražica 26 : 16
Mlajši dečki B (1987)
Trenutno se ekipa nahaja na tretjem mestu, odigrala pa je dve tekmi, in sicer:
Sodražica : SVIŠ 11 : 15
Grosuplje : SVIŠ 12 : 12
Nastope naših ekip lahko po prvi četrtini tekmovanj ocenim kot zelo uspešne. Naše ekipe so sposobne premagati prav vse nasprotnike. Še posebno so uspešne doma, kjer, razen kadetske ekipe, sploh še nismo izgubili tekme.
Prav to pa je lahko razlog, da boste na naslednji tekmi med gledalci tudi Vi.
Na koncu se lahko pohvalimo, da
smo tudi v letošnji sezoni pridobili glavnega sponzorja. Vlogo slednjega si v letošnji sezoni delijo Avto - tek Kavšck, Avtoprodaja Zelko in Transport Turk.
Za RK SVIŠ, Marjan Potokar
Rokometni klub SVIS vas tudi obvešča, da bo letošnji 6. novoletni turnir imel spremenjeno podobo. Celoten program bo imenovan Dan rokometa RK SVIS, pričel pa se bo 23. I. 1999 ob 8. uri in bo trajal 16 ur.
Glede na veliko število domačih ekip in igralcev časa prav gotovo ne bo težko zapolniti s tekmami. Nekaj ekip bo tudi povabljenih.
Ker je v tem trenutku še nekaj prostih mest, se lahko za dodatne informacije obrnete na organizatorja - Marjana Potokarja (tel: 784-097).
Organizator sprejema prijave ekip in ne posameznikov. Skrajni rok za prijave je 5. I. 1999.
RK SVIŠ
IVANSKI STRELCI -DRŽAVNI PRVAKI
26. september 1998 bo za strelec SD Sonje Vesel iz Ivančne Gorice zapisan kot najsrečnejši dan v času delovanja društva, ki letos praznuje 50. obletnico ustanovitve. Jubilejno leto je bilo kronano z naslovom DRŽAVNIH PRVAKOV v streljanju z vojaško puško cal 7,9 mm.
To je bila prva in "paradna disciplina" društva skozi ves njegov obstoj. Uspehi pa so bili do pred nekaj leti povprečni, saj z zastarelim orožjem in naboji kljub močni volji in znanju ni bilo moč doseči vrhunskega rezultata. Društvo je bilo (in je še) brez sponzorja, sredstva, ki jih dobimo od Zveze športnih organizacij, pa so namenjena izključno razvoju mladega rodu strelcev in za tekoče poslovanje.
Naveličani povprečnosti smo starejši člani segli v (svoje) denarnice in poskrbeli za posodobitev vojaških pušk ter nabavo novejšega streliva. Uspehi niso izostali. Praktično v enem letu smo se "pristreljali" med šest najboljših ekip v državi.
Nato pa je prišel ta dan: sobota, 26. september 1998 - državno prvenstvo v streljanju z vojaško puško na mestnem strelišču v Ljubljani. Udeležba: 20 najmočnejših ekip v državi, med njimi ekipa SD Sonje Vesel iz Ivančne Gorice v postavi Cveto Ceglar, Lado Hočevar in Janez Kralj.
Vse misli so bile strnjene v eno: "Tokrat moramo uspeti". Na vseh letošnjih tekmovanjih je do pokala vedno zmanjkal le krog ali dva.
Zagrmijo streli, zrak napolni vonj po smodniku... Janez, Cveto in Lado streljajo kot še nikoli, dosegajo osebne rekorde.
Razglasitev rezultatov: 1. mesto je zasedla ekipa SD Sonje Vesel Ivančna Gorica s 519 krogi... Nc moremo verjeti svojim ušesom... Postali smo državni prvaki! Fantastično! Solze radosti silijo v oči. Ves trud je poplačan.
Za nami zaostajajo ekipe, kot so: 1. brigada SV - Moriš (2. mesto -500 krogov), SD Kovinar Štore (3. mesto - 459 krogov) itd.
Edinstven uspeh je dopolnil Janez Kralj, ki jc med posamezniki zasedel 3. mesto.
Zal strelstvo v občini Ivančna Gorica ni preveč popularen šport, saj prednjačita nogomet in rokomet, ima pa dolgoletno tradicijo, zdravo članstvo in veliko entuziazma.
Za nadaljnji razvoj potrebujemo težko pričakovano (večjo) finančno podporo ZŠO Ivančna Gorica, veliko razumevanja Samostana Stična, na čigar zemljišču stojijo naši objekti, in seveda kakšnega sponzorja, ki si ga kot državni prvaki vsekakor zaslužimo.
M.D.
Ekipa državnih prvakov - strelskega društva Sonje Vesel Ivančna Gorica v postavi Cveto Ceglar, Lado Hočevar in Janez Kralj.
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IVANENA GORICA
RAZPISUJE
Občinska in medobčinska rekreativna prvenstva v obliki ligaških tekmovanj in turnirjev za leto 1999 za občane občine Ivančna Gorica v naslednjih športnih panogah :
LIGAŠKA TEKMOVANJA ZA EKIPE
ZAP. ST.	ŠPORTNA PANOGA	EAS TEKMOVANJA
1.	MALI NOGOMET	april, maj, junij, september, oktober
2.	MALI NOGOMET - VETERANI	maj, junij, september, oktober
3.	ODBOJKA- ENSKE	januar, november
4.	ODBOJKA - MOŠKI	januar, november
5.	KOŠARKA - TROJKE	februar, marec, oktober, november
6.	BALINANJE	maj, junij, september, oktober
7.	NAMIZNI TENIS	februar, marec, november, december
INDIVIDUALNA TEKMOVANJA
8.	NAMIZ. TENIS - DVOJICE M +	prva sobota v februarju
9.	NAMIZ. TENIS - POSAMEZ. M +	prva sobota v decembru
10.	TENIS- MOŠKI + ENSKE	prvi vikend v septembru
11.	TENIS DVOJICE-M +	drugi vikend v septembru
12.	BALINANJE DVOJICE	zadnja sobota v septembru
13.	BALINANJE POSAMEZNO	druga sobota v juniju
PRELIMINARNA PRIJAVNICA
PRIJAVLJAM ( Obkro ite, ali je to ekipa ali posameznik, ter vpišite zap. št. Tekmovanja, za katerega se prijavljate ):
EKIPO
POSAMEZNIKA
TEKMOVANJE POD ZAP. ST.
Navedite ime, priimek in naslov, kamor elite, da vam pošiljamo pošto oz. obvestila o tekmovanju :
Telefon doma : Telefon v službi :
Preliminarna prijava jc namenjena predvsem tistim ekipam in posameznikom, ki v letu 1998 niso sodelovali na rekreativnih tekmovanjih, saj bomo tistim, ki so sodelovali, po pošti poslali tudi dodatna obvestila o prijavi. Preliminarna prijava mora prispeti na naslov : ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, do petka, 8. januarja 1999.
STRAN
17
SPORT S PSIHOLOŠKE STRANI - 2. del
Športniki, ki želijo poseči po vrhunskih dosežkih, vsekakor pa tudi trenerji, ki načrtujejo in vodijo treninge, bi morali nujno poznati psihomotorične sposobnosti, saj bi se s tem lažje zavedali svojih kapacitet in zmožnosti aktivnega spreminjanja sebe na bolje.
Generalni faktor motorike jc razdeljen na več dimenzij (moč, hitrost, gibljivost...), ki vsaka na svoj način vpliva na rezultate in učinkovitost treninga v različnih športnih disciplinah, športih.
Kaj sploh so motorične sposobnosti? Tb so sposobnosti, ki so v osnovi odgovorne za izvedbo človekovega gibanja (hoja, tek, plavanje, ples...). Po eni strani so motorične sposobnosti prirojene, kar pomeni, da jc z dedno zasnovo določeno, da se bodo do določene stopnje razvile, ne glede na vplive okolja. Motorične sposobnosti pa so tudi pridobljene, kar pomeni, da se razvijejo pod vplivom okolja in samega načina življenja. Zato nekateri športniki brez večjih naporov dosegajo rezultate, katere lahko drugi dosežejo šele s trdim delom (podobno kot pri učenju, le da se tU govori o inteligenci).
V tej številki Klasja se bom posvetila samo eni dimenziji motoričnih sposobnosti-GIBLJIVOSTI ALI FLEKSIBILNOSTI.
Gibljivost je sposobnost za izvajanje gibov z veliko amplitudo. Koeficient prirojenosti je relativno majhen (50 % prirojenega) in ga je moč pridobiti z vadbo. Potolažite se lahko vsi, ki ste se obupani izgovarjali, da ne morete narediti nekega giba, ker že "po naravi" niste razgibani, kot pravimo. Res pa je. da je trening gibljivosti dolg, naporen in od posameznika zahteva disciplino in veliko vztrajnosti.
Kot zanimivost poglejmo nekaj dejavnikov, ki pogojujejo gibljivost:
- oblika sklepov, sklepna ovojnica, sklepne vezi (število colla-genih vlaken),
- dolžina človekovih udov (ljudje, ki imajo dolge roke in noge, lahko delajo gibe z veliko amplitudo, sicer pa so manj gibljivi), voluminoznost telesa (večja jc mišična masa, slabša jc gibljivost), podkožna tolšča (ovira gibljivost), premeri sklepov,
- mišični tonus - stanje določene mišične napetosti (je v obratnem sorazmerju z gibljivostjo), temperatura, ki jo ima posamezna mišica (ogreta mišica je sposobna večjega raztezanja; poznamo
učinkovitejše pasivno ogrevanje ter nekoliko manj učinkovito aktivno ogrevanje), - ženske so bolj gibljive kot moški.
Gibljivost lahko tudi merimo, in sicer na tri načine. Prva je laboratorijska metoda, pri kateri uporabljajo tako imenovani goniometer (kotomer), ki izmeri velikost kota, ki ga tvorita dva telesna segmenta. Pogosti so motorični testi. Te bolj ali manj poznamo vsi, saj jih opravljajo šolarji in dijaki vsako leto pri telesni vzgoji v šoli. Spomnimo se predklona na klopci, čelnega in bočnega razkoraka... Tretja metoda se imenuje orientacijski normativ in služi za grobo in hitro oceno gibljivosti pri večji skupini ljudi, ki opravlja gibalne naloge.
Tistim, ki bi želeli razviti svojo gibljivost, bom predstavila postopek treniranja in nekaj vaj. Uvod v trening gibljivosti mora biti aktivno ogrevanje. Največkrat ga začnemo s tekom, igro, z živahnim gibanjem. Pomembno je, da temperaturo našega telesa dvignemo na delovno temperaturo. Sledijo gimnastične vaje z rahlim raztezanjem (poskoki, predkloni, zakloni ... ) Nadaljujemo s konkretnim treningom gibljivosti. Prvih dveh serij razteznih vaj (lokalno ogrevanje - npr. predklon naprej, k eni, drugi nogi, sede na tleh) ne izvajamo z maksimalno amplitudo, temveč sc lc-li postopoma približujemo. Ostale delamo z maksimalno amplitudo (pri predklonih, zaklonih itd. ostanemo v položaju nekaj sekund in ves čas globoko dihamo). Raztezne vaje naj bodo različne in jih lahko delamo tudi v parih (na trening 3-4 vaje). Svojo funkcijo pa bodo opravljale samo takrat, kadar jo vadeči opravlja do skrajne meje.
Raztezne vaje delamo 2-krat dnevno z velikim številom serij (10-20) in majhnim številom ponovitev (5 - 6). Intenziven trening gibljivosti traja od 7 do 10 dni, potem ni več potrebna tako intenzivna vadba. Za ohranjanje gibljivosti pa je dovolj, da vadimo 2-krat tedensko (pri ogrevanju, jutranji gimnastiki, telesni vzgoji itd.). Naj vas opozorim, da je trening gibljivosti boleč, saj se muskulatura (mišičevje), vezi in sklepne ovojnice raztezajo. Pri pretiranem izvajanju vaj je nevarno, da pride do natrganja muskulature.
Vsem, ki se boste lotili treninga gibljivosti, želim veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Zagotovo vam ne bo žal.
Vesna Kralj
Tenisači so tekmovali v dvojicah
Meseca septembra je bilo odigrano medobčinsko prvenstvo v tenisu za moške dvojice, ki seje končalo z zmago "ivanške dvojice" Matevž Bregar in Alojz Kolesa.
Na igriščih pri Urbasu na Vrhpolju seje prvenstva udeležilo 10 parov. Do polfinala so igrali na en dobljeni set, v katerem je zmagal tisti, ki je prvi dobil 9 iger, v polfinalu in finalu pa je bilo treba dobiti 2 seta ( za zmago v setu je bilo potrebnih običajnih 6 oz. 7 iger ).
Rezultata obeh pollinalov :
Zupančič - Lah : Jakoš - Kavšek 6 : 2 in 6 : 4 Kolesa - Bregar : Zupančič - Kutnar   6 : 2 in 6 : 0
Finale:
Kolesa - Bregar : Zupančič - Lah       2 : 6, 6 : 1 in 6 : 2
Simon Bregar
OBISK NAŠIH
V HIRSCHAI
GASILCEV
DU
Ko so poleti obiskali našo občino predstavniki pobratene bavarske občine llirschaid, so bili med njimi tudi predstavniki gasilskih društev iz mesta in njegove okolice. Med obiskom so si ogledali naše gasilske domove (Stična, Šentvid, Zagradec), ki so nanje napravili izreden vtis. Vsi so namreč novejšega datuma, dovolj prostorni in zgledno vzdrževani. Slovenski kolegi so jih prisrčno sprejeli, pogostili in jim v znak prijateljstva podelili različna priznanja in odlikovanja, ob slovesu pa so jim na stiškem igrišču priredili pravi "slovenski vodomet".
Letošnjo jesen je g. Andreas Schlund, župan občine llirschaid, povabil devetčlansko slovensko delegacijo na praznični večer, med katerim so svojim zaslužnim gasilcem podelili priznanja. Naše gasilec so predstavljali Matjaž Bavdaž, Pavle Govckar, Janez Kastelic, Lojze Ljubic, Lovro Markovič ml. in Jure Strmole, občino pa župan J. Lampret in tajnik V. Blatnik. Na željo nemške strani se jc delegaciji pridružil kot prevajalec tudi Ivan Kurbus.
Naše predstavnike so nemški kolegi pričakali že v Nurnbergu in spremljali naš kombi do I lirsehaida. lam sta jih prijazno sprejela in pogostila na svojem domu zakonca Patzelt, nato pa so se namestili v gostišču VVichert in še isti večer je sledilo tovariško srečanje z gasilci iz Robersdoi Ta.
Naslednji dan je bil program zelo bogat. V dopoldanskih urah so si ogledali gasilsko vajo, nato pa odšli
na kratek ogled mesta Bamberg, ki je središče pokrajine Franken. Po kosilu so obiskali še dvoje gasilskih domov (v samem Hirschaidu in v kraju Sassanfahrt). Zvečer pa so se gostje in gostitelji zbrali pred državno realko ter v uniformah odkorakali najprej k bogoslužju, ki ga je vodil g. dekan A. Popp, nato pa nazaj do šole, kjer se je ob 8h zvečer začela slovesna prireditev. Na njej je 27 najbolj zaslužnih domačih gasilcev dobilo srebrni gasilski križec za požrtvovalno 25-letno prostovoljno gasilsko delo.
Slovenski gostje so poskrbeli za presenečenje, saj so s slovenskimi odlikovanji in darili počastili tako svoje nemške kolege kot tudi predstavnike pobratene občine. Slovenska gasilska odlikovanja so
prejeli med drugim tudi župan Andreas Schlund (plaketo gasilcev Slovenije), okrajni požarni inšpektor Reinhold Schumm (slovensko gasilsko medaljo) in okrajni gasilski poveljnik Konrad Sehmaus, ki je sprejel kip sv. Fiorijana kot darilo za svoje gasilce in spominski vrč s posvetilom kot osebno darilo. Posebno odlikovanje pa je prejel g. Hubert Patzelt, ki je tako rekoč "kriv" za pobratenje obeh občin. Ko je sprejemal zlato medaljo občinske gasilske zveze iz rok g. L. Ljubica, jebi vidno ganjen.
Upajmo, da se bodo tako lepo navezani stiki uspešno nadaljevali tudi v prihodnje in tudi na ta način zbliževali ljudi.
Zapisala M. Ficko
V središču pozornosti, od leve proti desni M. Bavdaž, Konrad Sehmaus, Reinliold Schumm. L. Ljubic, Anreus Schlund in Hubert Patzelt.
w
i
Župan Schlund pozdravlja svoje goste iz Slovenije (L. Ljubic. M. Bavdaž. J. Lampret. V Blatnik).
SPOŠTOVANE GASILKE, GASILCI, VETERANI, PODPORNI ČLANI IN OSTALI KRAJANI GD STIČNA!
Vsem želimo vesele, blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo, uspeha
polno novo leto 1999. Obenem še čestitke ob dnevu samostojnosti. Najlepše se zahvaljujemo za vso pomoč, ki ste jo v tem letu namenili gasilcem. Upam, da bomo tudi v prihodnjem letu dobro sodelovali. Hvala tudi stiškemu samostanu, posebej opatu Antonu Nadrahu za sodelovanje. Se enkrat vsem
iskrene čestitke.
Poveljnik GD Stična: JANEZ KASTELIC
Predsednik GD Stična: PAVEL GOVEKAR
J
18
STRAN
BOŽIČNI RECEPT ZA LEPO ŽIVLJENJE
Vmešaj eno čašo ljubezni in polovico čaše dobrote. Potem dodaj v majhnih količinah tri čaše iskrenega prijateljstva, v katerega si pomešal tri žlice potrpljenja. Začini z eno čajno žlico previdno izbranega nasveta. Pripravljeno previdno prelivaj v posodo skupaj z vedrostjo, ki si ji primešal za noževo konico bridkosti.
S tem napolni majhna čista srca in pusti peči, dokler ni zapečeno z lepo zlato skorjo. Koje pita pečena, jo obrni na svoje življenje, na svojo družino in na vso družbo.
Sedaj prosi božjega blagoslova in ena pita bo zadostovala za vse.
Pa Bog žegnaj.
PECIVO SREČE ZA NOVOLETNE PRAZNIKE
Potrebne sestavine:
1 kg lepih misli
1 kg dobrih del
1 kg pozornosti do bližnjih
1 kg žrtev za druge
1 kg odpuščanja
1 kg dobro pretolčenih grehov in slabosti
Lepe misli in dobra dela temeljito premešaj, dodaj solze veselja in žalosti ter sočutnosti do bližnjih, začini z dobrimi pozornostmi in pripravljenostjo, pomagati drugim.
Zloži v štiri posode plasti molitve in vere, da bosta razsvetljevali vse druge sestavine, sedaj pusti vzhajati do največjih višin življenja.
Potem ko s tem napolniš svoje vsakdanje življenje, pecivo peci pri visoki temperaturi človeške dobrote.
Serviraj še vroče in z nasmehom.
D E C E
December... ko se dolinci po kratkih sončnih poldnevih strahotna oziramo čez višenjski hrib. kdaj se bo sonce zopet skrilo za zvonikom in smrekami. Za seboj bo pustilo še malo časa tanko sijočo rumeno črto čez Vrhe, nasproti, na severnem hribu, pa bo še žarela farovška hosta v kristalih novega snega kot velikanski bel nevestin šopek. Tudi ta bleščava kmalu mine in ves kraj. dolina in hribine, izgubijo sijaj, vse zagrne siva mrzlola. Zato opoldne tako hitiš: nižaš visoke kupe snega, obiščeš soseda, opraviš to in ono kratko pot. Razveseliš se. ko ti nenadoma za hrbtom zadostno in zvonko zaželi mali šolar ali šolarka dober dan: to so veseli veroukarji, ki tekajo s hriba v dolino in zopet nazaj. V sončnem in v snegu so tako dobre volje!
Na vrtu si odmečem dolgo ozko sprehajalno pot, če bodo ceste zopet tako poledenele, da bo nevarno hoditi; brez sprehoda je žalostno živeti.
Ob robu hišnega zidovja naberem izpod snega nekaj zdravilnih svežih zelišč - trpotčeve in jagodne liste, rman, regrat, peteršiljček. Obe visoki temno zeleni tisi rešim debele snežne suknje z dolgo pretijo. Tisa doseže starost 900 let, pravijo. Dve tišini vejici se že greje-
B E R
ta na toplem v letošnjem Barbarinem šopku. In sedaj v zgodnje adventne večere. Ti so izmed vseh večerov v letu najlepši. Dolgo in tiho posedajo ob tebi - kakor najboljši prijatelji. Advent, čas pričakovanja. Zazdi se ti, da postajaš prostran, vsemu in vsem bi bil rad blizu. Odprimo se božičnemu in novoletnemu siju: vse leto bi morali biti tako prijazni. December ... vodi v spomine. Zagledam dolge vrste danes že pokojnih faranov, ki si utirajo stopinje v visokem snegu na poti k zornicam, svetijo si v temi advent-nih juter z gorečo trsko ali s šopkom oderenih vitrnikov , s kakšno svetilko. Opoljen les zavržejo pod cerkvenim obzidjem pri fari svetega Tilna. Zagledam pokojnega, vedno vedrega, mladega kaplana Karla Erjavca, fotografovega iz Podsmreke, ki ob temnih zimskih jutrih prijaha na konju maševat po visokem snegu. Zagledam razrede nekdanje ljubljanske šole: v temnem večeru pred osmim decembrom nosimo male šolarke kip Marije po razredih, razsvetljenih z lučkami in pojemo. Da bi me ne zeblo, mi jc skrbna mati, Višnjanka, oskrbela toplo belo flanelasto oblckco z rožnatim pasom.
Mihaela Zaje
KOTIČEK ZA OTROKE
OVČICA ALI ANGELČKI KOT DARILO
Otroci lahko sami ali v družbi staršev izdelajo ovčice iz kartona ali rajanje angelčkov. Ovčico prerišite na trši karton in zapognite spodnji del, kot je narisano. Postavite jo v jaslice (lahko jih je seveda več) ali pa jo podarite kot božično-novoletno darilo.
iZREZEMO SE. .MJANJE" ANGELC*/
o«v6<e t/w<o zložimo in mmo K
VKČILNCAM , LAHKO JIH OttSIHO f?WM\m.
LETOS JE ZIMA ZGODAJ PRIŠLA
Še v novembru je bilo, ko so padle prve snežinke. Teh se otroci vedno najbolj razvesele. Na sliki so moji učenci 6. b razreda iz osnovne šole Stična. Poprosili so me, če smejo malo ven, pa sem jih pustil. To jc bilo drsanja po ledu šolske mlake in lovljenja debelih snežink, daje bilo joj. Seveda sem jim veselje privoščil, saj se dobro razumemo. Včasih pa jih je treba tudi malo pokregati, kajpak. Njim in vsem šolarjem v naši občini želim čim boljša spričevala oh prvem trimesečju in še boljša v naslednjih etapah v novem letu.
L.S.
ZIMSKI CAS
Zima zima, mraz hiti, v plašču toplem brez skrbi, čevlje zimske na noge, tople suknje noste le.
NASVET:
Mladi pari, vi se grejte ob ljubezni, in le glejte, da kurjave za zimo ne boste plačali drago.
POSLEDICA:
Avto v garaži, lastnik brez skrbi,
te vožnja je nujna, pa pazite vsi.
Varnejši bo javni prevoz.
hoji po snegu pa vsakdo bo kos.
ŠOFERJEM]
Letni plašči na počitek,
vožnja z zimskimi užitek.
Pa pripnite še verige in vozite se brez brige.
POLICISTOM:
Stopajte zdaj vse po vrsti, zimski čas je Zdaj na vrsti. Dobrim voznikom manj nesreč, neposlušnim kazni več.
Jože lajdiga
VOŠČILNICE SKOZI CAS
In o zbirki Marka Korenčana
O VOŠČILNICAH NA KRATKO V navadi je, da si za praznike, kot so velika noč, božič, novo leto, za osebne praznike, kot so rojstni dan, god ipd., pošiljamo razglednice, voščilnice, vizitke s srčnimi željami. Prav tako so si jih ljudje pošiljali konec prejšnjega stoletja, ko so voščilnice nastale. Prvi, dokumentirani pošiljatelj, začetnik korespon-denčne kartice, je bil NValter Sephan in Avstrije. Kartice so bile izredno popularne predvsem v začetku stoletja pa tja do 20. let. Takrat so bile pravi hit. Bile so izredno cenjene in tudi drage. Niso izhajale v več kot 2000 izvodih, saj se je plošča iz renskega škriljevca, s pomočjo katere so jih izdelovali, počasi izrabila. Potem sojo lahko vrgli stran... Ni pa bilo samo dopisovanje tisto, ki jc zaznamovalo tisti čas.
Kartice so bile torej zelo priljubljene, takratnim ljudem so pomenile vsaj toliko kot danes nam televizor ali internet. Zato so se pojavili tudi zbiralci teh dragotinj. Zbirali so jih z zavestjo, da jih bodo zapustili naslednjim rodovom, da gre pravzaprav za zapis časa. Kartice so bile spravljene v izredno lepih albu-
mih, bogato okrašenih in trpežnih. Preživele so tudi obe vojni, nič manj niso bile priljubljene, toda vojna jc naredila svoje. Voščilnice, razglednice, vizitke pa so se vseeno ohranile do današnjih dni. Tako tudi zbiralci.
MARKO KORENČAN
Eden teh je tudi zbiralec Marko Korenčan, ki ta hip razstavlja 100 svojih božično-novoletnih voščilnic v Knjižnici Grosuplje. Marko ima sicer 20.000 voščilnic, razglednic, vizitk, od tega 3000 novoletnih. Tb.
kar prikazuje sedaj, je le prerez njegovega zbiranja pa tudi prazničnih voščilnic, in sicer: Gasparijeve voščilnice, drugi slovenski slikarji (Kopač. Šantelj, Koželj. Šubic), tematsko dimnikarčki, mušnice. palčki, verska tematike - sveta družina, jaslice in še razno - otroci, žene, rastline, živali, šaljive... Časopisu Klasje je z velikim zaupanjem, da dobi kartici nazaj, posodil dve slovenski novoletni voščilnici, z motivom dimnikarčka in mušnice.
Snčno novo telo torej!
PIŠKOTI ZA DREVESCE
Čas je, da določimo dan, ko bomo pekli piškote. Razobesili jih bomo po božičnem drevescu kot samostojen okras ali pa med druge okraske. Če jih zavijemo v celofan in okrasimo z vejico zelenja, so lahko tudi darilo. Vonj po medenem pecivu sc prijetno širi po prostoru.
V primerno posodo damo 25 dag medu. žličko cimeta, žličko klinčkov, 13 dag sladkorja, 8 dag masla; vse to zavremo. Ohladimo in primešamo 2 jajci, 50 dag moke in 1 pecilni prašek. Testo dobro ugnete-mo in pustimo počivati 1 dan, najbolje čez noč, na hladnem (na spodnji polici hladilnika). Potem ga razvaljamo za nožev rob na debelo, razrežemo z različnimi vzorci. Napravimo tudi luknjice za sukanec, s katerim bomo obešali! Zložimo na pomazan pekač (ne preveč skupaj, ker narastejo), pomažemo z beljakom in spečemo v srednje vroči pečici. Če jc le mogoče, delamo v hladnem prostoru, da se testo prehitro ne zmehča.
STRAN
19
SPET SO SIJALE VRTCEVE ZVEZDICE
Ob božiču vsi preveč pričakujemo. Redkokdaj dobiš darilo, ki je izdelano z ljubeznijo in požrtvovanjem, skrbno izbrano in zavito z vsem zanosom, ki ga zmore darovalec. Takšno darilo moraš resnično ceniti. To je ljubezen. Vse drugo je lažen blišč (Enima Bomback).
S to mislijo smo vas že lani vabili na prečudovilo Praznično pravljico. Letos smo vas vabili spet. Na koncert otroškega pevskega zbora Marjetica, pod naslovom Božične zvezdice.
Prve predstavitve zborčka so bili deležni starši naših pevcev, in sicer v ponedeljek, 14. 12. 1998. Hvaležni in presenečeni, da njihovi otroci zmorejo tako veliko, so zaključili
prireditev.
V četrtek, 17. 12. 1998, pa so si koncert lahko ogledali posebej povabljeni starejši krajani Ivančne Gorice, občinski svetniki, dedki in babice naših pevcev, upokojenke našega vrtca in vsi, ki radi prisluhnejo otroški pesmi.
Tudi v vrtcu želimo ob božiču in novem letu podariti ljudem, s katerimi živimo in delamo, kakšno malenkost. Vendar to niso draga kupljena darila. Drobne ročice naših »vrtičkarjev« zmorejo narediti prave čudeže. Malenkost smo vsem gostom podarili žc ob vstopu v dvorano.
Toda pravo darilo, zavito z zanosom, izdelano z ljubeznijo, skrbno izbrano za vse povabljene, je sledilo. Otroci radi veliko in lepo
prepevajo. Le zakaj ne bi bili nekaj takega v vrtcu vsakodnevnega dogajanja, deležni tudi drugi?
In privoščili smo jim. Božične zvezdice. Pod vodstvom vzgojiteljice Majde Adamič in pianista Igorja Adamiča so otroci zapeli osem pesmi, katere so obogatili še z instrumentalno spremljavo in igro. Za slednje jc uspešno poskrbela vzgojiteljica Jožica Pevec.
Po koncertu smo zadovoljno občinstvo nagradili še s čisto pravimi zvezdicami - piškoti. Povedali so nam, da je bilo lepo. Tudi nam je bilo lepo in želimo si, da bi vsi zaposleni v vrtcu imeli še veliko volje in moči za organizacijo takih dogodkov, naši varovanci pa dober posluh.
B. Kovaček
PRAZNIČNI DECEMBER V VRTCU
V mesecu decembru se je v VVZ Vrtec Ivančna Gorica odvijala vrsta prireditev, namenjenih otrokom in njihovim staršem:
- krašenje vrtca
- skrivnostni obisk Miklavža
- obiski lutkovnega gledališča v Ljubljani in ogledi lutkovnih predstav
- obiski igralnih dopoldnevov v Cankarjevem domu
- novoletna ustvarjalna delavnica z obiskom Dedka Mraza
- lutkovne predstave vzgojiteljic v vrtcu
- srečanje s šolarji
- izdelovanje čestitk in voščila
- obisk galerije in Candkovc domačije v Višnji Gori
- udeležba na božično-novoletni prireditvi v KS
- novoletne delavnice za starše
- koncert otroškega pevskega zbora Marjetica
Prireditve so se dogajale v vseh naših enotah VVZ. Sicer pa je vsak decembrski dan v vrtcu praznično obarvan.
B. Kovaček
VELESLALOM NA LUČARJEVEM KALU
Na lučarskem smučišču je ob koncu ledna že nekaj časa zelo živahno. Snega je ravno toliko, da se je moč prijetno smučati in sankati. Prijatelji,smučanja na Lučarjevem Kalu upajo, da snega ne bo pobralo, ali pa da bo morda zapadel še novi in da bodo lahko 3. januarja pripravili tradicionalni občinski veleslalom.
"PILOV ŽUR" NA OSNOVNI SOLI STIČNA
Uredništvo osnovnošolske revije PIL vsako leto sredi decembra na eni izmed slovenskih šol z veliko uspešnimi tekmovalci v Veseli šoli pripravi odmevno prireditev. Letos je ta čast pripadla Osnovni šoli Stična. V bogatem kulturnem in zabavne programu so sodelovali pevec Dominik Kozarič, recitatorka Ines Hrastar, plesna skupina Afa show tim, domači pevci in flavtisti.
Med prireditvijo so učenci med 35 0(10 tekmujočimi veselošolci iz 515 slovenskih šol izžrebali tiste, ki bodo prejeli lepe nagrade, povrhu pa še NAJ-vcselošolski razred, ki bo odšel na izletniško potepanje po Sloveniji.
Ob koncu prireditve so uredništvo revije PIL in organizatorji Vesele šole povabili vse navzoče k nadaljn-
jem sodelovanju v tem najbolj množičnem tekmovanju za osnovnošolce v državi.
Za učence višjih razredov Osnovne šole Stična in nekaterih
veselošolcev iz podružničnih šol je bila prireditev prijeten uvod v pred-praznično razpoloženje.
LS
J
Novoizvoljeni člani sveta krajevne skupnosti Dob se volivcem zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga izkazali na volitvah.
Vsem krajanom krajevne skupnosti Dob pa želimo vesele božične praznike in v novem letu 1999 obilo zdravja, uspeha in sreče.
Turistično društvo Podgora in viiščani Podgore iz Dobrepolja organizirajo tradicionalni POHOD Z BAKLAMI NA KAMEN VRH, dne 25. decembra 1998, na predvečer samostojnosti države. S tem pohodom borno proslavili tako božični dan kol prihajajoči dan samostojnosti naše države.
Program pohoda:
Zbirna mesta so tri, in sicer v vaseh Podgora, Podpeč in Ponikve. Na zbirnem mestu dobi vsak pohodnik baklo in topel napitek. Odhod na Kamen Vrh je z vodjem pohoda ob 18. uri. Pohod traja približno 1 uro zmerne hoje.
Na Kamen Vrhu nas bodo pričakali kresovi in člani Planinskega društva Dobrepolje. Sledil bo ognjemet in petje se bo razlegalo daleč naokoli.
Ob 21. uri odhod v dolino, in sicer v gostilne Brdavs, Zora in Adam na kmečko pojedino - dobrepoljske koline. Po večerji zabava.
Cena pohoda: 1.300 tolarjev. V ceno so všteti: večerja, bakla, topli napitki ter vodenje.
Oblecite in obujle sc vremenu primerno! Prijave na telefon: 061/787-177 (Novak)
Prisrčno vabljeni!
f
III.   PO   JEZERSKI   DANSKI     Andrej Fick
Morje in sipine določajo obliko dežele
Končno Skagen, najsevernejša točka Danske, kjer se stikata Severno morje in Baltik. Iz. Frcdcrikshavna do Skagena vozi privatna železnica po neokrnjenih borovih gozdičkih z reso in visoko rumeno travo, v katero se ves cas zaganja vedno močnejši veter. Resavo za kratek cas spet zamenja živo zelena barva pašnikov s konji in značilno rumenobelo barvo lesenih hišic. Celotno področje jc zaščiteno in razen kolesarjev in jezdecev spet ne srečam drugih ljudi. Do samega rta je šc nekaj kilometrov čudovite hoje ob obali Baltika, ki naplavlja ogromno morskih zvezd in meduz. Ker veter postaja vse močnejši, se ustaviva ob svetilniku, kjer se z dvesto stopnicami do vrha ravno prav ogrejeva. Z vrha jc čudovit pogled na temno morje levo in desno in svetilnike, ki kažejo pot ladjam v noceh. Na rtu je toliko ljudi, da sko-
raj zakrijejo morje, a vanj vseeno nihče ne stopi. Očitno so vsi vzeli zares opozorilo, da je kopanje tu smrtno nevarno. Tokovi in valovi, ki nastajajo ob stiku dveh morij, so premočni za še tako dobrega plavalca.
Cez cas posije sonce in tedaj se šele pokaže vsa barvitost obale s sipinami in kolonijami ptic, ki stalno vzletajo in pristajajo. Ker se veter nc poleže, zavijeva v notranjost, po ozkih stezicah mimo borov in med borovnicami. Ce ne hi bilo velikanskih komarjev, ki so napadli v rojih, bi zaspal na mehki preprogi in sanjal najlepše sanje.
Zasuta cerkev
Stalni veter, ki ves cas ustvarja tudi vecmetrske sipine, je v dolgem času skoraj zasul nekoč največjo tukajšnjo cerkev. Cerkev naj bi bila zgrajena v 14. stoletju, zasipati pa naj bi se začela v 17. stoletju in konec stoletja so župljani že morali skopati prehod,
da so lahko opravili božjo službo. Boj s sipinami je trajal do leta 1795, ko jc bila cerkev s kraljevim dekretom zaprta. Danes ven gleda le še pol zvonika. Nenaseljena in idilična pokrajina je v prejšnjem stoletju sem privabila ogromno slikarjev impresionistov, ki so svoj navdih iskali v takrat še bolj neokrnjeni naravi, z motivi ribiških čolnov med sipinami, svetilniki, rdece-rožnatim šipkom ter neskončnimi planjavami rese. Poleg bogate zgodovine in neokrnjene narave pa dežela ponuja ogromne količine jantarja, okamenelc smole, v kateri so pogostokrat ujete razne žuželke. V mestu je kar nekaj brusil-nic in prodajaln nakita iz jantarja, od povsem neobrušenih in motnih kosov do velikih solz s številnimi žuželkami.
Iz pomorske Danske sc odpraviva proti drugače vlažni celini. Spet naju spremljajo oblaki in dež; veter in temna barva jezer, mimo katerih se
voziva, pa monotono dansko pokrajino spremenijo v pravo melanholijo. Na srečo se zeleni pašniki zdaj umikajo t.i. hribovski Danski, kar pa pomeni nekaj hribčkov z najvišjim manj kot 200 m nadmorske višine. Na intercitv vlak, kije začuda tu brez doplačila, se nabaše skupina starih Dank, ki so verjetno izkoristile kdove kateri popust socialno poslušne države. Živčno tlačijo svoje kovčke na police, potem pa ves čas ne molčijo in kmalu privlečejo na dan raznovrstno malico. Kasneje se nama pridruži švedski par, ki naju skoraj ne pusti z vlaka, tako ju zanima o Sloveniji, pa kakšen vodič imava in kam greva. Prav nasprotno pa doživiva v hostlu, kjer naju kljub novemu političnemu zemljevidu Evrope, ki visi nekaj metrov stran od recepcije, spet hočejo stlačiti na Poljsko, Slovaško ali Madžarsko. Ker nimajo Slovenije v blagajniškem registru, naju uvrstijo pod Slovaško. Vendar pa tu prvič doživiva res
pravo razkošje. Lesena, belo pobarvana hiša leži tik ob reki. V spodnji sobi je celo starinsko pohištvo s klavirjem, na katerega zvečer nekaj časa igram. Skrivnostna pokrajina ima naslednji dan res veliko povedati.
(u nadaljuje)
Obešenec iz močvirju, 41)0 lel pr Kr
20
STRAN
Občina Ivančna Gorica objavlja
RAZPIS
za vzdrževalca strojne in programske opreme na osebnih računalnikih za potrebe občinske uprave.
Prijava naj vsebuje:
- dokazilo o usposobljenosti
- reference s področja dela
- seznam zaposlenih in njihovo usposobljenost
- kratek opis načina dela
- seznam uslug, ki jih ponuja
- ceno
Ponudnik mora brezplačno pripraviti predstavitev svojega dela.
Interesenti naj svoje prijave pošljejo do konca januarja 1999 na naslov:
Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica s pripisom "Za razpis".
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
Datum: 1. 12. 1998
• VSEM NAJEMNIKOM POSLOVNIH PROSTOROV (STANOVANJ), KI SO PREDMET POSTOPKA DENACIONALIZACIJE
• VSEM UPRAVIČENCEM DO VRNITVE POSLOVNIH PROSTOROV (STANOVANJ) V POSTOPKU DENACIONALIZACIJE
Dne 7. 11. 1998 so začele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju novela zakona).
Novela zakona v določenem obsegu spreminja položaj upravičencev do vrnitve podržavljenih poslovnih prostorov in podržavljenih stanovanj, na novo pa ureja tudi položaj sedanjih najemnikov nekoč podržavljenih poslovnih prostorov in stanovanj.
Skladno s 26. členom novele zakona naslavlja Upravna enota Grosuplje kot upravni organ, ki odloča o denacionalizaciji na prvi stopnji
JAVNI POZIV
1. Najemnikom poslovnih prostorov in stanovanj, ki so predmet postopkov denacionalizacije pri tej upravni enoti, da priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine.
2. Upravičencem poslovnih prostorov in stanovanj, ki so predmet postopkov denacionalizacije pri tej upravni enoti, da priglasijo svoje zahtevke iz naslova zmanjšanja vrednosti nepremičnin.
Rok za priglasitev zahtevkov je do 5. 1. 1999.
Zahteve (z opravilno številko DEN. Zadeve) je potrebno priglasiti v pisni obliki na naslov: UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, 1290 GROSUPLJE.
Nevenka Goreč, dipl. iur. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
FARMA STIČNA, d.d. Stična 1 1295 IVANČNA GORICA
objavlja
JAVNI RAZPIS
z zbiranjem ponudb za prodajo naslednjih nepremičnin:
Stanovanje št. ]O/III, tip Al, v stanovanjskem bloku C2, Ljubljanska cesta 30, Ivančna Gorica, v neto izmeri 51,71 m2 po JUS standardu, ki jc zgrajeno na zemljišču pare. št. 31/15, 332/1 k.o. Gorenja vas. Stanovanje je zgrajeno leta 1982. Začetna cena je 7.200.000 tolarjev.
Stanovanje št. 5/S v stanovanjskem bloku Stična lc, Ivančna Gorica, v neto izmeri 45,85 m2, ki jc zgrajeno na pare. št. 958/2 k.o. Stična. Stanovanje je zgrajeno leta 1960, je v slabem stanju ter jc pred vselitvijo potrebno adaptacije. Začetna cena je 1.200.000 tolarjev.
Nepremičnine niso obremenjene z zastavnimi pravicami in najemnimi pogodbami.
Nepremičnine so naprodaj po načelu "videno - kupljeno".
VODENJE PRODAJE
Celoten postopek prodaje vodi posebna komisija družbe Farma Stična, d.d., Stična 1, 1295 Ivančna Gorica.
POGOJI ZA SODELOVANJE:
Na razpisu lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe.
Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled nepremičnine.
V ponudbah je treba poleg ponujene cene in plačilnih pogojev opredeliti šc dokazilo o plačilni sposobnosti ponudnika.
Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija za oceno ponudb. Pri izbiri bodo imeli prednost ponudniki, ki bodo ponudili najugodnejšo ceno in plačilne pogoje.
Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslov prodajalca v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Farma Stična, d.d., Stična 1, 1295 Ivančna Gorica.
Odločitev o najboljšem ponudniku bo na podlagi poročila komisije za oceno ponudb sprejeta na upravi družbe Farma Stična,d.d., v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Ta javni razpis ne zavezuje prodajalca, da s katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji nepremičnin, ki so navedene v tem oglasu.
Izbrani ponudnik sc zavezuje, da bo kupoprodajno pogodbo s prodajalcem sklenil najkasneje v 10 dneh po prejemu obvestila o izbiri najboljšega ponudnika.
Dodatne informacije prejmejo potencialni kupci na sedežu družbe Farma Stična, d.d., Stična 1, 1295 Ivančna Gorica, telefon 061/777-917, 777-280, 777-748.
Farma Stična, d.d.
TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE	
Policija - nujni primeri	113
Policijska postaja Grosuplje	763-122
Policijska postaja Ivančna Gorica	778-402
Občina Ivančna Gorica	777-697
	778-385
	778-384
Krajevni urad Ivančna Gorica	777-052
Zdravstveni dom n.c.	778-769
Zdravniška dežurna služba 0609/624-071,	777-039
Otroški in šolski dispanzer	777-079
Krajevna skupnost Ivančna Gorica	777-367
Lekarna	777-153
Nova Ljubljanska banka	777-101
Pošta	778-411
Železniška postaja	777-038
Veterinarski zavod	777-111
Vrtec Marjetica	777-156
Zavod za gozdove (Ljubljana)	777-371
Upravna enota Grosuplje n.c.	764-31.1
	764-238
	764-561
Dežurna veterinarska služba	268-543
Javljanje za osemenjevanje krav Grosuplje (7h-8.30n)	763-170
Ivančna Gorica (7h-8n)	777-111
(razen sobote in nedelje)	
Imela težko si življenje,
toda zdaj nič več ne čaka te trpljenje.
V naših srcih ti naprej živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
v 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Frančiška Strus, roj. Žitnik
po domače Grabljcvčcva mama z Rdečega Kala, Šentvid pri Stični
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za v cerkev in maše ter vsem, ki ste jo prišli pokropit in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala je namenjena zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, dr. Janezu Zupančiču, dr. Davorinu Kastelicu, ga. Vidi Kastelic in ga. Marti Praznik za pomoč pri zdravljenju in negi.
Zahvaljujemo sc tudi g. župnik Jožetu Koželju iz cerkve sv. Vida iz Šentvidua pri Stični za lepo opravljen cerkveni obred, šentviškim pevcem za lepo opravljen cerkveni obred, šentviškim pevcem za lepo odpete pesmi in pripravljalccm pogrebnih storitev.
Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Zapustila nas je - toda v naših srcih bo večno živela!
Globoko žalujoči njeni domači!
CENIK OGLASOV
v občinskem glasilu KLASJU
Naklada 4.300 izvodov, najmanj
14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno
Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške.
KOMERCIALNI OGLAS
cela stran 96.000 polovica strani 60.200 četrtina strani 30.600 osmina strani 23.100 šestnajstina strani 13.300
Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah Za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%
Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ .30 %.
ZAHVALE Velikost CCa 50 cm2 3.000 SIT.
Cene veljajo do konca leta 1998.
V cene ni vračunano oblikovanje in 6,5% prometni davek
P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačale ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo.
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
STRAN
21
13 J O I
4#02
Obiskal sem znance iz našega količka in se spominjal tistih, ki so nas v iztekajočem se letu za vedno zapustili.
V dneh okoli Miklavževega sem večkrat odšel na pot in se za kratek čas ustavljal tam, kjer živijo naši znanci  in  prijatelji  iz "cesarske
dobe".
Večinoma so ostali v domači hiši in zanje skrbijo potomci, nekaj pa jih je v domu za starejše občane v Grosuplju. Povprašal sem jih po počutju in jim v imenu uredništva in vseh bralcev Klasja voščil za božič in novo leto. V mislih pa sem se spom-
nil tistih, ki so v tem letu preminili. V spomin nanje objavljamo njihove podobe.
Za novoletno številko Klasja sem sestavil zemljevidno skico z nekaj podatki o naših najbolj trdoživih ljudeh.
V letu 1998 so za vedno končali svojo življenjsko pot: Jožefa Meglen, Karel (irčman, Jožefa Hribar, Jožefa Mišinaš, Tone Mehle in Frančiška Strus.
Leopold Sever
93 1.1 ©
1905-1998
POLICIJSKA KRONIKA
V drugi polovici decembra bodo policisti izvajali žc znano akcijo Natakar, taksi, prosim, in sicer v času od 14. 12.1998 do 31. 12. 1998.
V tem času bodo posvetili pozornost predvsem ugotavljanju psiho-fizičnega stanja voznikov. Odrejali bodo preizkuse alkoholiziranosti voznikov, ki bodo kazali znake alkoholiziranosti in storili prekrške, kot so npr.:
- prekoračitev dovoljene hitrosti nad 30 km/h v naselju in nad 40 km/h izven naselja,
- neuporaba varnostnega pasu,
- nepravilna stran in smer vožnje,
- neuporaba ali napačna uporaba zasenčenih luči.
Policisti bodo voznikom, pri katerih bodo opravili preizkus alkoholiziranosti, tudi delili zloženke Natakar, taksi, prosim, tistim, ki ob preizkusu alkoholiziranosti v organizmu nc bodo imeli alkohola (().()() g/kg), pa bodo delili alkotester, ki predstavlja nagrado za popolno treznost voznika.
Vsem želimo veliko zdravja in sreče v letu 1999.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
NEVARNOSTI PRI UPORABI PIROTEHNIČNIH
SREDSTEV
Bližajo se božični in novoletni prazniki. S praznovanjem teh je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov -petarde, rakete in podobno. Čeprav je njihova uporaba enostavna, zahteva veliko pazljivost. Zaradi nestrokovne in nepremišljene uporabe so bile žc v več primerih povzročene telesne poškodbe in materialna škoda. Največ nesreč zaradi nestrokovne uporabe pirotehničnih izdelkov je med
otroki in mladostniki, ki, razumljivo, te najrajši uporabljajo-
Kljub aktivni vlogi policije in carine je problematika glede uporabe pirotehničnih izdelkov še vedno pereča.
Zakonodaja otrokom in mladoletnikom do 16. leta prepoveduje uporabo pirotehničnih izdelkov razreda I. in II. kategorije Pravilnika o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja, brez nadzorstva staršev oziroma skrbnikov. Prav tako Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli določa, da se za težjo kršitev učenca šteje uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah.
Uporaba petard in drugih pirotehničnih izdelkov moti ljudi pri delu. razvedrilu in počitku, predvsem v strnjenih naseljih, zalo jih uporabljajte na mestih in krajih, kjer s tem ne boste resnično nikogar motili.
Policija svetuje, da starši otrokom ne kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih izdelkov, ker bomo le tako preprečili poškodbe in materialno škodo, ki imajo lahko daljnosežne posledice.
Ce se temu ne morete izogniti, bodite pri uporabi teh sredstev skupaj z otroki skrajno previdni in ne motite okolice. Prav tako ne mečile pirotehničnih izdelkov proti domačim živalim, ker tudi te lahko postanejo napadalne in nam lahko povzročijo hude poškodbe.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
MALI OGLAS • MALI OGLAS
Kupil bi manjšo kmetijo ali malo večjo pareelo na območju občine Ivančna Gorica ali v njeni bližnji okolici. Ponudniki, pokličite na tel. št. 785-245.
GOVORI SE • GOVORI SE
LAŽJE DO ŽUPANA
Do župana Jerneja Lampreta tudi doslej ni bilo težko priti, le dogovoriti se je bilo treba za uro. Ker pa se mu razni sestanki in razgovori kar prepletajo, se je odločil, da uvede natančno določen čas, ko bo na razpolago občanom.
Ta pa je vsako sredo od 14. do 17. ure v njegovi
v
pisarni na Županstvu.
M
SEVERNA"
narava in ljudje narava in ljudje narava in
91
STRAN
l   j    /narava in uudje narava in uudje narava in
N
ZAKAJ SE JE A/VARTIN VOLITEV VESELIL
V kraljevih časih je živel Martin, ki je ljubil predvsem dve stvari: tobak za žvečenje in vino. Toda za oboje je bilo treba denarja, tega pa Martin ni imel. Po pravici povedano je bilo pri hiši vedno nekaj cvenka, a je bil skrbno zaklenjen v skrinji stroge žene Marjete. Ta pa na Martinovo žalost ni imela prevelikega razumevanja za obe njegovi ljubezni. Vendar je Martin kdaj pa kdaj le prišel na svoj račun. Ob volit-
vah namreč. Vedel je, da žena Marjeta nadvse rada hodi v cerkev in da brezkompromisno navija za klerikalno stranko.
Najmanj mesec dni pred volitvami je stopil pred ženo in ji kar brez ovinkarjenja zagroziI:"Marjetl, če mi ne daš denarja, bom kar liberalce volil!" "Naaak," je jezno zategnila Marjeta," teh brezbožnih pokvarjencev že ne boš podpiral. Naaa, pa zgini, pokora!" In je spet zak-
lenila skrinjo.
Martin je bil dovolj premeten, da je zahtevo nekajkrat ponovil in v dneh pred volitvami še povišal tarifo.
Kajpak je potem v nedeljo volil pod ženinim nadzorstvom. Po volitvah pa je lep čas hodil naokoli s praznimi žepi in vzdihoval:"Ej, da bi bile kmalu spet kakšne volitve!"
L.S.
KONČNO SKUPAJ
Dobrega pol stoletja sta se oba konca voza lovila. Prednji je nagajivo bežal, zadnji mu je pa sledil. A naj si je še tako prizadeval, vedno sta bila kaka dva metra narazen. Šele na stara leta sta se znašla v prijateljskem objemu. Kdor čaka, dočaka. Motiv je iz Stranske vasi.
L.S.
ZANIMIVA KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA
DRMOZNIKI
Na Slovenskem je veliko voda, ki izpod skal žuborijo v dolino, vendar so le v našem okolju dobile to slikovito ime in nikjer drugje. Ljudje so namreč videli, kako voda, zlasti ob nalivih, dere v dolino in odnaša s seboj hribine, pa so vodo zategadelj imenovali Drmožnik.
Imamo jih več. Najbolj znan je levi pritok Stičnice, v njenem zgornjem toku. Nekdaj je bil tako vodnat, da je več stoletij gnal kolesa in kamne Drmožnikovega mlina, sedaj pa te vode napajajo cevi stiškega vodovoda. Okoliški prebivalci z imenom Drmožnik poimenujejo potok,
mlin in svet okoli potoka.
Drugi Drmožnik teče skozi vas Spodnja Draga in je desni pritok Višnjice. Nekdaj je bil znan po zdravilni vodi, zlasti zoper kožne bolezni. Nekoliko levo od tega izvira je Mali Drmožnik, ki pa je v zadnjih desetletjih presahnil in zavodeni šele ob večjih nalivih.
Ondan sem se z enim od Drmožnikov celo pogovarjal. Pa to ni bil potok niti naselje, temveč zadnji mlinar, ki tudi nosi tako ime. Prenekatero sva rekla o mlinih in sploh o starih časih. Če ne verjamete, ga pa vprašajte. Ime mu je Jože in živi v Ivančni Gorici.
LS.
Stiski Drmožnik
Ivanški Drmožnik
Dražanski Drmožnik
Pri Novinarjevih na Lučarjevem Kalu imajo mačko rekordne starosti. Letošnjo pomlad je namreč minilo že celih osemnajst let, ko sta jo Jelka in Andrej našla čisto majhno in zapuščeno. Smilila se jima je, pa sta jo vzela v oskrbo. Ko je muca zrasla, ni pozabila na izkazano dobroto: postala "strah in trepet" vseh glodalcev v hiši in okoli nje. Dobri poznavalci mačjih pasem so na njej opazile nekaj potez, ki so dale slutiti, daje pri njenem spočetju morda sodeloval kak divji mačji fant.
Dolga leta je muca z imenom Cufa imela nenavadno natančno biološko uro. Z njo je vsak delavnik natanko ob petih zbujala lastnico in lastnika, da sta se odpravila v službo. Še bolj nenavadno pa je to, da ob sobotnih in nedeljskih jutrih ni budila.
Pri šestnajstih letih so se pojavili zanesljivi znaki staranja: prenehala je loviti, mačji ženini jc niso več vznemirjali in njena biološka ura jc postala nezanesljiva.
XIV. rekord -"polnoletna" muca
Še vedno pa se rada "pogovarja" z značilnimi "mijavi" in "mrjavi". Če muca Cufa ne bo prej odšla v večna lovišča, bo čez kakšno leto lahko prišla v pravo Guinnessovo knjigo rekordov. Rekordi te vrste se namreč vrtijo okoli dveh desetletij mačjega življenja.
L.S.
iCRAJl
UPRAVNA jRAZjOELITEV POjO RIJVjTLJANI
v
leopclP Sevca.
V več kot poltisočletni rimski vladavini na ozemlju današnje Slovenije se je upravna razdelitev ozemlja velikokrat spreminjala in prilagajala razmeram. Kadar so Rimljani s silo osvojili novo pokrajino, so ponavadi pobrali plen in premaganemu ljudstvu naložili dajatve. Ko so se razmere nekoliko umirile in so se uporniki dovolj pokorili, so dali ozemlju določene pravice in dolžnosti do države. Tako so nastale znamenite rimske province z različnimi statusi, kar je bilo v skladu z rimskim načelom - deli in vladaj.
Kaže, da se naši prednamei v rimski ekspanziji niso kaj dosti upirali, ali pa so celo želeli čimprej "v Evropo", zato so jih Rimljani nagradili tako, da so velik del ozemlja dokaj zgodaj
pripojili prvotnemu rimskemu ozemlju, razdeljenemu na regije. Tako so naše Primorska, Notranjska, Gorenjska in manjši del Dolenjske prišle v X. rimsko regijo s središčem v Akvileji. Ostala naša ozemlja pa so pripadla provincama Panoniji in Noriku. Meja med X. regijo in sosednjo Panonijo je tekla zahodno od Višnje Gore, tako da je bilo ozemlje današnje občine Ivančna Gorica že v Panoniji. Meja je tekla približno tam, kjer danes mejimo na občino Grosuplje. Panoniji so dodelili tudi Prekmurje in vzhodno Štajersko.
Osrednja Štajerska in Koroška pa sta pripadli provinci Norik. Ta je imela dolgo časa več samostojnosti kot druge in seje imenovala Noriško kraljestvo.
Tako kot province in regije so tudi mesta imela različni položaj v rimskem imperiju. Največ pravic so imela tista z naslovom "kolonija". Tak položaj sta imela naša Emona in štajerski Petovio. Nižjega ranga so bila mesta z naslovom "municipij". Sem štejemo Celejo in Norika ter Neviodunum (Drnovo pri Krškem) iz Panonije. Na našem ozemlju sta znani še dve pomembnejši naselji: trebanjski Latobikorum in naš Acervo. Kakšen državni status je imelo Acervo, nam ni znano. Najbrž je bila to poštna postaja in trgovsko središče na poti iz Emone proti vzhodu. Locirano naj bi bilo v širši okolici Višnje Gore, Ivančne Gorice in Stične.
L. S.