Obrtništvo pod drobnogledom
DUŠAN KELBIČ,
kozmetika
Ko sva z ženo Leonido začela z obrtjo, sva dclala izključno v ko-operaciji z združenim dclom - z Emono, Metalko, Medeksom, Jugohospitalijcm... prcko obrtnc zadruge Brana. Sodelovanje s to za-drugo je bil popoln polom. Pobirala je le provizijo, organizirala kakšen izlet za člane in to je bilo vse. Za matcrial smo morali skrbeti sami. Zaradi tega smo z Brano prekinili sodelovanje.
Sčasoma so se začele trgati vezi tudi z združenim delom.
Sedaj smo se usmerili v individu-alno prodajo po ameriškem vzorcu. Pred štirimi lcti smo kupili računal-nik, izdelali program in vse poslova-nje računalniško vodimo. V časopis-nih oglasih nudimo svoje kozme-tične preparate po zmernih cenah in naročil je dovolj.
Davki na dohodek niso visoki, previsoki pa so prispevki na neto osebne dohodke.
Z Markovičevim programom smo dobili stabilen dinar. Takoj smo zni-žali ceno za 25 %. Tako smo s kako-vostjo našc kozmetike in zmerno ccno postali konkurenčni v naši branži.
Sedaj se lahko posvečamo le delu. Naš moto je: čira več in čim cencje prodati. Želimo razširiti in posodo-biti našo proizvodnjo. Z zdravo davčno politiko in poštenim delora se da dobro živeti.
RADO BERGANT,
elektromehanika
V zadnjih dveh letih jc koopera-cija z industrijo prišla na nuio. Jaz sem vcliko delal za Iskro, sedaj prc-cej manj. Siccr vsi obrtniki, ki so bili vezani na posamezne veje indu-strije, so se znašli v težkem polo-žaju, kcr ta podjetja enostransko prckinjajo kooperacijske pogodbe in vlcčcjo proizvodnjo pod lastne strehe, da bi zaposlili svoj tehnolo-ški presežek. Zaradi tega se je del teh obrtnikov preusmcril na uslužne dejavnosti. Kcr pa je občutno padla kupna moč prebivalstva, kriza v obrtništvu se stopnjuje in je cna najhujših po vojni.
Markovičev program ni prinesel nič bistveno novega. Se vedno pla-čujemo limitc za uvoz osnovnih sredstev, prometnc davke na ta sredstva in repromaterial. Še zmeraj imamo davčno zakonodajo, ki de-motivira ne samo nas obrtnike, am-pak celotno populacijo za delo.
Naše delo je obremenjeno s 130% dajatvami od neto izplačanega oseb-nega dohodka in to jc prehudo. To pomeni, da dve tretjini časa dclamo za državo, le eno zase. Zaradi tega se uslužni obrtniki zatekajo v ilegalo, ne prijavljajo prometnega davka in na črno zaposlujejo dclavce.
Kot predsednik Slovenske obrtno poslovne strankc si prizadcvam za korenito davčno reformo, za spre-membo delovne in sistemske zako-nodaje, za transfer tchnologije in ka-pitala iz tujine in brez tutorstva dr-žave.
Finančno smo izčrpani, vidijo nas le kot subjekte, ki dajejo denar v ororačune.
PETRA
IN ANDREJ ŠMID,
izdelava drobnih kovinskih in plastičnih predmetov in galanterije
Z možcm Andrejem izdclujeva rozete, sifonske lončke in podobno, za UNITAS-mariborsko livarno. Prodaja se je v lanskem lctu občutno zmanjšala, po novcm letu pa je znova začela naraščati. Toda nelik-vidnost šc vedno pesti našc stalne odjemalce. Imamo tudi stalne doba-viteljc za reprodukcijski matcrial, ki že poznajo naše zahteve.
Markovičeva vlada bi nas morala bolj spodbujati, da bi hitrcje razvi-jali tchnologijo, inovativno dejav-nost. Zakonodajo je treba naravnati tako, da bo za obrtnike stimula-tivna. Začetni kapital jc nujen za ustvarjanje enot drobnega gospodar-stva, posodabljati je treba celotno gospodarstvo z razvijanjem koope-racij in hitreje izobraževati in uspo-sabljati za obrt in podjetništvo.
Obrtniki, ki vcč in kakovostno delajo, naj tudi več zaslužijo. Naj-bolj bi se tega morali zavedati občin-ski možje.
Zasebniki šc vedno nimamo ena-kopravnega dostopa do zunanje-tr-govinskih dejavnosti. Šc vcdno pla-čujemo prometne davke, zadrugc so še naprej srcdstvo za podružbljanje obrtniške proizvodnje, amortizacija je še vedno daleč od realne, ugodnih posojil ni, v izobraževalnem sistemu dclamo obrti nepopravljivo škodo.
Kljub tcmu je v Sloveniji že zaz-nati konkretne akcije v pospeševa-nju drobnega gospodarstva in unam. da bo bolie.   t
ANŽE ČERNE,
mizarstvo
Naša mizarska delavnica obratuje tukaj že skorajda stoletje. Podedoval sem jo. Opremljamo poslovne pro-store, opremili smo denimo Pivo-varski muzej v Ljubljani, banke in SDK, gostilno FIGOVEC, vilo na VANGI, slaščičarno v CERVARJU, katcro vsi občudujcjo.
Skratka, naročil zaradi kakovosti izdelka, ne manjka. Želimo si dobrc šole za mlade mizarje in urejen sta-tus obrtnika. Davki niso tako vi-soki, kot so prispevki od oscbnih dohodkov. Imam osem pomočni-kov, ki zaslužijo od 5 do 7 tisoč dinarjev na mesec in so vsi zelo do-bri delavci.
Veliko uvažamo, zato smo se raz-veselili sprostitve uvoza prepotreb-nih surovin.
Prcveč pozornosti namenjamo družbenim podjetjem. Zaradi tega že pri nabavi materiala plačamo več in ne moremo biti konkurenčni. Kljub temu se trudimo, da bi ostali nad vodo, sevcda s pridnostjo, z de-lom.