Gospodarske stvari. O grozdnem kiseljaku. Vsaka raatliaa ima svojega aovražuika ia čem več daje koriati, tem večje je število ajeaih akodljivcev. Tako je tudi pri trsu. Ze smo Bašim bralcem več škodljivcev BJegovih v teh listih pokazali ia smo jim tudi povedali, kako jih človek, če je aploh mogoče, aajbrž odpravi. Naj še jim povemo daea o takem škodljivcu, o goseaici, ki se zavrta v jagodo, t. j o grozdaem kiaeljaku. Ako ae je ta živalica vlegla v jagodo, izje jo do čiata, da ae usuši; ako pa je vreme niokro, gnjije jagoda ia ae akisa. Da torej grozdje ae dozori, umeje ae samo po sebi iu viuo, ki ae dobi iz ajega, je kialo, od todi je tudi ime kiseljak. Zarod je le ta goseaica metuljckov, ki letajo meseca avgusta ali že tudi v juliji. Le-ti legajo avoja jajčka aa jagode ia iz teh ae izležejo v malih daeh goseaice ter se zavrtajo v jagode. Kedar doteče živalicam življeaje, apuste se iz jagod aa tla. Tu ae zabubijo ia v tem stauu ostaaejo do apomladi. V toplejih daevih se potlej izvalijo iu metulj kiseljak je gotov, zalega torej aovih jajček ua grozdje. Kjer je teh že veliko, tam trpi viaograd veliko škodo, zato pa kaže, da ae take jagode pobirajo iz grozdov, dokler so Se goseaice v ajih. Pozaeje je že^prepozao. Ce je človek tako obolelo jagodje zapazil, aaj jemlje lepo po malem tako jagodje iz grozda ter ga vkoača. S tem reši ai oatalo jagodje pa tudi odpravi aevaraoat za prihodaje leto. lzgodi ae veckrat, da hodi človek po vinogradu, Baj ima v tem oči odprte ter dela, kakor amo mu 8vetovali. Bolae jagode mu ae bode težko najti ia škode si tudi ae dela s tem, da odpravlja bolao jagodje. Škodljivka pa ae skiaa samo jagode, v kateri živi, ampak gajiloba se širi še aa druge, da-ai so aicer popolaem zdrave. Na vsak aačiu torej kaže pobirati boluo jagodje ter tako odpravljati še večjo škodo v tem in v prihodBJem letu. Če vpiči bučela. Kdor ima dela pri bučelah pa tudi drugim ge lehko izgodi, da jih vpiči bučela, včasih celo več. Od ene še sicer ai bolečiaa velika, toda sitno je, če oteče človeku lice ali vrat ali tudi roka. V tem pa si človek pomaga — z mlekom. Stori ae to pa tako-Ie: Najprej se raua izmije z mlekom iu želo ae potegue potem leliko iz raae, ako ae ai to storilo že koj, ko je vpičila bučela. Na to pa se aamoči cuujica v mleko ter se z ajo obveže rana. Ako ae pogleda potlej, kje čez dve uri, raaa, ai več otoka, samo pik se še vidi, pa tudi ta ui več boleč. Kakor se torej vidi, to sredatvo ui težko ia veadar reai cloveka, če že ae toliko bolečiae, vaaj aituobe. Z oteklini licem ne hodi človek rad po svetu ia z oteklo roko ai mu moč prijeti za delo. Sejmovi. Dae 7. julija v Kapli. Due 8. julija pri sv. Juriji na Peaaici, v Oplotaici, pri sv. Emi blizu Podčetrtka ia v Piaecah, aa Hajdiaji ia v Vojaiku. Dae 10. julija v Imeaem ia dae 11. julija aa Bregu v Ptuji. Dae 12. julija aa Plaaiai, v Rogatci ia v Šoštaaji.