V libijski puščavi. jRomaa. ¦" Aisfleikjl gpisa} A. Gonas Dojle. (Dalje). Stari vojščak je hlastnil po sapi, omahnil naprej in aialo je manjkalo, da ni padel s kamele. Polnczavcslen je obvisel na sedlu. Ženske so joliale, moški pa so mrmraje kleli in stiskali pesti v onemogli jezi nad sirovo silo in krivico, ki je niso mogli zabraniti in ki zoper njo niso smc.; riti ugovarjati. Belmont je tipal po žepu za samokresi.; u, pa se je sj)omnil, da ga je dal gospodični Adams. Če bi ga bil našel, — bi bilo to pomenilo smrt za Ibrahima, pa tudi pogin za ujetnike. Karavana je krenila v bladni večer preko "puščave. In tedaj so potniki zazrli pred seboj na zapadnem obzorju pojav, kakršen je doma le v brezmejnih puščavah Libije, piezanimiv in čudovit naraven prizor, — le žal, da jim ga njihov tužni položaj ni dal v polni meri uživati. Solnce je zašlo in obzorje je plavalo nekaj časa v sivkasto-vijoličasti barvi. Polagoma pa se je spet za6elo jasniti in bleščati, bledi jutranji svit je zasijal in zdelo se je, kot bi solnce, trepetajoč in migljajoč, še eiikrat hotelo priti nazaj po poti, kamor je zatonilo. Rožnata julranja zarja je visela nad zapadom in se izgubljala gori po nebu v prekrasnih, nežno zelenkastih in modrih barvah. Nekaj časa je trajala mamljiva prikazen, nato pa je zarja ugasnila, sivkast mrak je nastopil in za njim temna noč. — Komaj 24 ur je minilo, kar so sedeli na krovu «Kleopatre« y udobnih naslonjačih in pri svitu zvezd razpravljali o politiki, o vsakdanjih vprašanjih, — komaj 12 ur je pretddo, kar so zajutrkovali na »Kleopatri« in nato sveži in yeseli odšli na zanimivi izlet k Abusiru — toda koliko so doživeli od tistikrat pa do sedaj, kako knito jih je pahnila usoda \z uglajenega, varnega tira njihovega življenja —. Iste velike, srebrne zvezde so gledale na krov «Kleopatre«, isti bledi, srpasli prvi krajec mesečev, — toda kak prepad je ležal med njihovim tedanjim razvajenim življenjem in mcd sedanjim —! Tiho, neslišno, kakor sprevod duhov, je hilela karavana preko puščave. Pred ujetniki in za njimi so se zibale bele molčeče postave Arabcev. In krog njih je ležal grobni molk neizmerne valovite ravnine, nikjer nobenega živega bitja, od nikoder nobenega, niti najmanj šega glasu —. Toda čuj —! Daleč, daleč zadaj se je dvignil glas, čluveški glas, in pel je —. Zvonko, krepko je donela pesem skozi tiho nočno temo in neznano, strahovito udarjala na uho pobitim, žaloslnim ujelnikom. Skoraj čisto razločno so čuli pevca: «Noč za nočjo stavim šotore, Dan za dnem smo bližje doma —.« Ali se je Stuartu spet vrnil razum. ali je bridka ironija usode hotela, da jc njegov omračeni duh zbral te besede? — S solzami v očeh so se obračali njegovi prijatclji nazaj, od koder je prihajal glas — saj so dobro razumeli, kako blizu «svojemu domu« jc bil ncsrečni popotnik —. In glas je slabel, le še nerazločno mrmranje je bilo čuti in končno je tudi to mrmranje pogoltnila gluha, nema samota —. «Ljubi stari prijatelj — upam da niste ranjeni?« je rekel Belmont in položil roko polkovniku na koleno. Cochrane je spet sedel raven kakor h kolu privezan na kameli, le sapa mu je še delala nekoliko težave. «Je že spet vsc dobro,« je dejal. «AIi bi mi hotcli pokazati tistega — človeka, ki me je sunil?« «Onile je, tam spredaj, ki jezdi poleg Fardeta.« «Tisti mladenič s črnimi brki in koničasto brado —? Ne vidim ga dobro pri tej luči, pa mislim, da ga bom spet spoznal. — Hvala vam Belmont!« »Ainpak — y resnici, bal sem se, da vam je polomil par reber!« «Ni bilo tako hudo. K večjemu da mi je veti;ove izLil iz trebuha —. «Vaše telo mora biti zares jekleno! Strašen sunek je bil! Kako je mogoče, da ste si tako kmalu opomogli?c Polkovnik je pokašljeval in mrmral in jecljal. «Stvar je, — hm — namreč tale, moj dragi Belmonl! — Upam, da ne boste' pravili drugim, predvsem pa nc damam —. Ampak dejslvo je, da sem nekoliko siarejši, nego izgledam, in rajši ko da bi izgubil svojoravno vojaško postavo, na katero sem bil vedno taka zelo ponosen, — rajši sem si — hm — omislil —.« «— Podpore —?« je neverno vzkliknil začudeni Irec. «Hin — da! Pomagal sem si na umeten način, je dejal polkovnik suho in preložil nadaljevanje pogovora na ugodnejšo priliko. Spomin na potovanjc po tihi nočni puščavi se je še miioga leta pozneje vračal v sanjah tistim, ki so ostali živi p-o usodnih dnevili ujetnišlva. In saj se jim je v resnici tisiikrat ludi zdelo, da sanjajo, — ko so v zibajočem se, tihem diru hitcli naprej in naprej preka nepreglednega mehkega peska, skozi noč, ki so jo s čarobnim svitom razsvetljcvale sijajne zvczde in so kakor duhovi jczdili pred njimi, za njimi in okrog njih molčcči beduini v belih haljah —. In nad njimi je vstajal neizmerni nebeški obok, temnomoder in posejan z zvezdami, ki jih v takem sijaju nikdar niso glcdali v svoji severni domovini. In te zvezde so potovale in risale silne polkroge po nebeški kupoli in zdaj pa zdaj se je katera zableščala pred njimi na obzorju da se je zdelo, kot bi sveliljka zaplamtela kje v puščavi. In črez nekaj trenutkov je bila že za pedenj visoko nad obzorjem in druga se je bleščala za njo v ravnini. In višje in višje so vstajale in potovale po temnomoarem oboku, veliki, daljni, neznani svetovi. Njihova veličastna lcpota je pomirjajoče in tolažilno vplivala na potrte, nesrcčne popotnike. Kaj je bila njihova usoda, kaj je ponicnila njihova neznatna osebnost srcdi tega neizmcrnega stvarstva —! In marsikomu se je vzbujala misel na Njega, ki je ustvaril in pritrdil na nebo te silne svetore, ki jih vlada in vodi. Ali ne bo inočen dovolj, da bo pomagal in rešil peščico ubogih ^emljanoT, spravil njihoTO usodo spet y prari tir —? Počasi so lezle zrezde navzgor, yedno počasneje, ¦jimbolj so se oddaljeyale od obzorja, nekaj časa so ne:>remično visele sredi neba, se je zdelo, nato pa so yeičastno padale proti zatonu in izginjale druga za dru^o pod obzorjem in na vzhodu je prvi bladni sirkasti oirak oznanjal, da se bliža jutro in polniki so plašno rrli drug drugemu t obraz pri bledem sritu zore —, Po dneri jih je mučila vročina in žeja, po noči pa iih je nadlegOTal nevzdržni mraz, ki je bil po hudi vročini tem neprijelnejši. Kajti dasi po dnevu pripeka solnce y puščari neusmiljeno, nastopi vkljub temu cmalu po solnčnein zapadu mraz, ker se golo skalovje in pcsek hitro ohladita. Arabci seve, ki jim je puščaTa njibova domovina, ;e znajo zavarovali, — zavili so se y svoje gubasto, volnene burnuse in si poveznili kapuce črez glave, izetniki pa, nevajeni takega potovanja, in ki sploh niso aislili nočevali t puščavi pod milini nebom, li so pre^ebovali, da so jim zobje škripali. Najliuje je trpela gospodična Adams. Slabo je bila jblečena in stara je že tudi bila. Stephens je slekel ^uknjič in ji je ogrnil ramena. Jczdil je poleg gospodičnc Sadie, požvižgaval si je n na vso moč kazal dobro voljo, kot bi mu bila napravila gospodična Adams kdove kako uslugo, da se je obložila z njegovim suknjičem. Pa njegova dobra volja je bila vse preglasna, da bi jej bil kdo resno verjel. Toda vsaj toliko je bilo re^, da je manj čutil mraz ko kalerikoli V družbi, kajti y njegovem srcu je plamcnel tisti ogenj, ki gori v človeških srcih, odkar se srečavajo ljudje na zemlji, in čudno čustvo veselja se je pomcšavalo med njegove grenke ujetnišike bridkosti, tako, da sam ni vedel, ali bi naj dogodke zadnjih ur imenoval največjo uesrečo ali največjo srečo svojega šivljenja. " Na kroTU »Kleopatre« je rpričo Sadijine lepot«, ajene duhoTitosti in živahnc dobre volje bridko čutil, da tdkemu od Boga s tolikimi darori oblagodarjenemn bitju on, suboparni, redkobesedni, ysakdanji člorek pač ne more mnogo pomeniti, da ga k Tečjemu pomiluje in iz usmiljenja trpi poleg sebe. Toda tukaj sredi ditje pužčare, sredi nevarnosti je opazil, da jej yendarle ni čisto brezpomcmiben čloTek, da takemu od Boga s tolikirai darovi oblagodarjenemu išče pri njem pomoči in svela. In našel je — in to je polnilo njegovo osamljeno, boječe srce z neznanim veseljem —, da se ˇ njegovi okosleli, le na paragrafc in knjige navajeni zunanji osebnosti nahaja človek, ki zna biti cel mož, mož, ki niu sme zaupati Tsak, kdor potrebuje pomoči. To razkritje ga je tembolj razveselilo, ker je sredi svojega enoličnega življenja že popolnoma izgubil samozavest in postal boječ in plah človek, ki niti sam sebi ni zaupal. Srce se rnu je ogrelo pri tem razuiišljanju, rahel ponos se mu je zbudil in še bolj dvignil njegovo samozavest. Zgrešil je življenje, dokler je bil mlad, — in sedaj, y poznin letih, se mu je razcvetela inladost, kakor se razcveti pozabljena cvetlica y žarkih lepe, tople jeseni —. «Zdi se mi«, je pravila Sadie z lahno trpkostjo v glasu, «da ste čisto zadovoljni s svojim položajem!« «Tega bi ne trdil«, jc odgovoril, «ampak toliko je gotovo, da bi vas ne hotel zapustiti.« Skoraj nežno je izrekel te besede in začudcna ga je pogledala mlada Amerikanka, ki ni bila vajena nežnih čuvstev pri tem suhoparnem pisarniškem človeku. «Bojim se, da scm bila hudobno dekle v svojem dosedanjem življenju«, je odgovorila po kratkem molku. »Dobro mi je bilo in nikdar nisem mislila na tiste, ki so nesrečni. — Zelo mi je žal, da sem bila taka. — Če se kedaj vrnem, hočem biti boljša, — resnobna ženSka.« «Tudi jaz ho6em biti boljši Človek. — Mislim da zato nam je poslal Bog tele preizkušnje, da nas poboljša. Poglejtc, kako je nesreča razkrila in vzgojila čednosti y vseh naših prijateljibl Na primfr polkomik Cocbrame! Na krorn cKleopatrei s« j« zdt) ošabcn, aa- pet človek, nedostopen, neprijazen —. Pa ga sedaj poglejte! Kako je pogumen, kako nesebično in brezobzirno zastavi vso svojo osebnost, ako se kateremu izm«d uas zgodi krivica ali pa nesreča —! Poglejte Belmonte in njegovo soprogo famle pred nami — pogumno, br« strahu, roko t roki jczdita in drug drugemu pomagata. Tudi Fardet je pogumen kakor ky. — Mislim da nau je nesreča vsein dobro storila, da je nas sebičneže precej poboljšala!« Sadie je yzdihnil«. «Res je, bi človek dejal, — te bi se 1« yse srečn« končalo! Toda ie pojde tako naprej, tedne in tedne, mesece in mesece, vedno enako, in če končno še pridfi smrt — potem ne vem, kedaj in kje naj žanjemo sadove našega poboljšanja, ki nam ga je prinesla nesrečai — Reeimo da se vam posreči pobegniti, kaj bi storili?« Odvetnik je premišljeval. Njegov poklic ga je imel še vedno trdo y pesteh, zato ni znal druga poTedati kc tole: »Preiskoval bom, kako zadeva stoji in proti komu. Morebiti bom nastopil proti potovalni družbi, ki je priredila izlet y Abusir, ne da bi poskrbela za našo varnost, — ali pa proti egiptovski vladi, da bolje ne zastraži svojih mej. To bi bilo zanimivo pravno vprašanje, kajne? — In kaj bi vi storili, Sadie?« Prvikrat je bilo, da je opustil vljudni naslov «gospodična«, pa Sadie je bila vse preveč zatopljena y svoje resne misli, da bi bila to opazila. «.Taz bi bila prijaznejša do ljudi — skušala bi koga osrečiti, saj bom dobro vedela iz lastne skušnje, kako bridko boli nesreča.« cTo ste itak dosedaj že storilil Ne da bi se zavedali, ste s samo svojo navzočnostjo osrečevali druge.« Tema je še bila in to mu je dajalo pogum, da j« strl svojo okostelost in suhoparnost in govoril čuvstveno in nežno. «Vam pad ni treba te trde šole življenja!« je pridjal. «Kako se naj yai značaj izpremeni i* na bolje?« (Da^j* pribodnjii.)