Poštnina platana v gotovini S w»iniiio pidvdnii v gotuimi •> ^ Slovenski Cona Din 1'- Stev. 28. V Ljubljani, sobota 4. februarja 1939. Leto IV Umrl je moi, ki je odsekal 400 glav Pariz, 3. februarja. V Parizu je nenadno umrl »veliki rabelj francoske republike«, kakor se je glasil uradni naslov francoskega krvnika Anatola Deiblerja, ki je bil zaradi svojega žalostnega poklica ena najbolj znanih postav v Franciji. Mož, ki je v evojem življenju odsekal glave nad -100 obsojencem, je umrl zadet od kapi na postaji pariške podzemeljske železnice Porte de Saint-Cloud. Deibler si je kupil listek, da bi odšel v svojo drugo službo — bil je postrani še agent neke pariške parfumerije, ker Francija niti takega uslužbenca kakor je rabelj, ne plača tako dobro, da bi lahko živel samo od svojih prejemkov. Deibler je bil 6prejet pri parfumeriji v službo seveda pod drugim imenom, ker bi 6icer ne mogel prodati kdove kaj prida. Ko se je mož zgrudil v gneči pri vratih čakalnice, ga ni nihče spoznal. Poklicali so hitro pomožno policijo. Policijski uslužbenci so ugotovili, da je mož, ki je bil ta čas že mrtev, Deibler. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda vsa prizadevanja za pomoč so bila prepozna. Deibler, najslovitejši francoski krvnik, je bil star 75 let. Doma je bil iz Rennesa. Njegov oče, njegov ded in praded so bili vsi krvniki. Po {»reklu so bili Bavarci, ki so se za Napoleonovih vojska preselili v Francijo. Deiblerjev ded, oče in on sam bi se bili radi rešili krvavega poklica, toda rabeljski sloves jih je spremljal tako. da ni mogel nobeden od njih dobiti kruha kje drugje. Anatole Deibler je študiral gimnazijo in upal, da bo dobil kako uradniško službo, toda vsa pota so mu bila zaprta. Sošolci so se ga izogibali kakor kuge. tudi potem, ko se je njegova rodbina preselila v Pariz. Poskusil je dobiti dela kot prodajalec v nekaj velikih blagovnicah, toda od povsod bo ga odslovili, ko se je razvedelo, da je krvnikov sin Zato mu ni preostalo drugega, kakor ds je prevzel od očeta giljotino. Leta 1899 je odsekal prvo glavo roparju Vacherju, ki je umoril nekaj pastirjev v francoskih planinah. Deibler je svojo službo opravljal 40 let in v teh letih obglavil nad 400 zločincev. Zadnjo smrtno obsodbo je izvršil še letos 24. januarja v Lyonu, kjer je obglavil Arabca Abd-el-Kadlija. Deibler je živel s svojo rodbino v Parizu ■e predmestju Saint Cloudu s «vojo hčerjo ter Štirimi nečaki ki eo bili njegovi pomočniki in bodo tudi njegovi nasledniki Zadnja leta je bil silno potrt, ker se mu hči ni mogla poročiti, zaradi tega seveda, ker jo bil pač njen oče — rabelj. Ultimatum irske skrivne vojske Angliji Zaradi vedno številnejših atentatov je vladalo preteklo noč v Londonu pravo volno stan e Vsi izredni vojaški ukrepi v CSR odpravljeni Praga, 4. febr. o. Osrednja vlada je izdala ukaz, da so z 28. febr. odpravljeni vsi izredni ukrepi glede češkoslovaške vojske, ki je bila od mobilizacije 23. sept. lani skozi v pripravljenosti. Vse^ vojaštvo, kar ga je bilo pod orožjem nad običajnim mirnim 6tanjem, se bo vrnilo domov. 7j odlokom predsednika republike je general Krejči razrešen službe generalisima, ki jo je zavzemal med mobilizacijo in pripravljenostjo. — General Krejči bo pa še nadalje obdržal 6voje prejšnje posle. Ostal bo načelnik štaba češkoslovaške vojske. Vsi letniki, ki so še pod zastavo, bodo konec februarja spuščeni domov. Nemška letala za Romunko Bukarešta. 4. febr m. V Bukarešti se že nekaj dni mudi polkovnik Gertenberg, nemški zrako-plovni ataše iz Varšave in osebni prijatelj maršala Goringa, e katerim je za časa svetovne vojne skupno služil v eskadrili slovitega nemškega letalca Richthofena. Prihod Gertenberga v Bukarešto razlagajo kot znamenje boljših odnošajev mod Romunijo in Nemčijo. Gertenberg je bil sprejet v avdienci tudi pri kralju, zalem pa pri posameznih ministrih, v prvi vrsti pri generalu 1 eodoret»eu. Zatrjujejo tudi, da ima ta Gertenber-fiov obisk ne samo politični, pač pa tudi čisto vojaški značaj, ker gre za večja naročila letal za romunsko vojsko. Peklenski stroji pred s nagogo v Budimpešti Budimpešta, 4. febr. m. Snoči okoli 18 sta eksplodirala v sredi madžarske prestolnice pred sinagogo v Dokanji ulici dva peklenska stroja. V sinagogi je bilo tedaj polno vernikov. Več ljudi je bilo ubitih, 18 pa hujše in manj ranjenih. V zvezi z atenitatom pred sinagogo je policija zaprla več sumljivih oseb Volitev novega predsednika francoske republike Pari*, 4, febr. m. V poučenih krogih izjavljajo, da je dan za volitev novega predsednika republike že določen za 6. april ter da bo ta datum na prihodnji seji francoske vlade tudi uradno potrjen Mandat dosedanjega predsednika republike Lebruna poteče 10. maja. Po francoskem ustavnem zakonu mora biti volitev novega predsednika vsaj mesec dni pred potekom mandata prejšnjega predsednika republike. London, 4 februarja, o. Preteklo noč je 10.900 policistov stražilo vse važnejše vojaške točke in javne zgradbe, ker so oblasti dobile sporočila, da nameravajo irski teroristi to noč izvesti večje število atentatov v prestolnici. Policija je sinoči preiskala 120 sumljivih irskih hiš in našla pri preiskavi sedem bomb ter večje množine streliva. Policija je preiskave izvedla včeraj tudi po vsej Angliji, da bi ugotovila krivce za atentate, ki se ponavljajo že od srede januarja. Kaže pa, da se ji to ni posrečilo, ker je skrivna irska republikanska vojska tako dobro organizirana, da ji bodo Angleži težko prišli do živega. Včeraj zjutraj sta v londonskem Westendu v kratkem presledku eksplodirali dve bombi in sicer v postajah podzemeljske železnice. K sreči je do eksplozije prišlo, preden se začne glavni naval delavstva na podzemeljsko železnico tako, da je bilo pri eksploziji samo osem ljudi ranjenih, od tega trije hudo. Bombi sta eksplodirali v skladišču za prtljago in sta bili spravljeni v kovčegih, katera so oddali v shrambo neznanci. Policija je takoj uvedla preiskavo in zaprla omenjeni postaji za ves promet. Vsi podzemeljski vlaki morajo voziti tam mimo brez postanka. Policija pregleduje vso prtljago v shrambah. Zaradi teh atentatov in groženj, ki jih angleške oblasti dobivajo kar naprej od irske skrivne vojske, vlada zlasti v Londonu hudo vznemirjenje. Policijske sile so spet ojačili, da bi preprečili nove atentate. Včeraj so bile poluradno potrjene govorice, da je vodstvo skrivne irske republikanske armade poslalo 12. januarja angleški vladi ultimat. V njem zahteva od zunanjega ministra Halifaxa, da mora do 16. januarja umakniti vse angleške čete iz severne Irske, da se bo ta lahko pridružila svobodni irski državi Do tega dne bi morala po zahtevi irske armade odstopiti tudi severnoirska vlada. Če londonska vlada zahtev tega ultimata ne izpolni, bo začela irska republikanska armada dejansko posegati v angleško vojaško in gospodarsko življenje. Temu ultimatu ni nihče pripisoval kake posebne važnosti. Toda točno 16. januarja so se po vsej Angliji začeti atentati, ki se navzlic vsemu prizadevanju oblasti množe, ne da bi policija mogla ugotoviti krivce zanjn. Boji v Kataloniji se bl>ža o koncu Francova voiska v Geroni Salamanca, 4. februarja, o. Jutranje uradno poročilo nacionalistične vojske pravi, da so sc nacionalistični oddelki snoči približali Geroni, zadnjemu večjemu. mestu v Kataloniji. Danes zjutraj so nacionalisti začeli mesto napadati. Prvi nacionalistični oddelki so brez posebnega odpora vkorakali v predmestja. V mestu je bilo ogromno civilnih beguncev, katerim so nacionalistične čete odrezale pot. Na oddelku bojišča pri Bergi so nacionalisti zasedli kraje Bla, Claret, Santa Maria de Norlen. Severno od Vicha so zavzeli Rio Ter, Tavenoles in Sorrey. Ob obali so nacionalistične čete zavzele LIo-gostato. Ujele so 1400 ujetnikov. Rdeči so pustili na bojišču 300 mrtvih. Včerajšnji vojni plen na katalonskem bojišču je prinesel nacionalistom 50001 bencina ter celo skladišče karbida. Na estremadurskem bojišču je zlom rdeče vojske tudi popoln. Ves čas tako imenovane ofenzive so rdeči izgubili 6000 mož, 6400 pa so jih nacionalisti ujeli. V roke so dqbili nad 4000 avtomatičnih pušk, veliko strojnic, 12 tankov ter ogromno drugega materiala. Med begunci, ki se pomikajo proti katalonski meji, vlada silen strah in zmeda, ker jih nacionalistični motorizirani oddelki prehitevajo in jin> n zapirajo pot. Mesto Barcelona dobiva spet normalno lice. Mnogo ribiških ladij, ki so jih lastniki nalašč potopili, da jih ne bi pri begu republikancev kdo ukradel, so zdaj dvignili in so spet v premetu. Prihod dveh italijanskih parnikov z živežem je dal priložnost za manifestacije bratskega čustvovanja med obema državama. Zaprli so državnega tožilca Eola, ker mislijo, da je neposredno odgovoren za vse smrtne kazni v rdeči Španiji zadnji dve leti, in Frederica Berangerja, predsednika pomorskega vojaškega sodišča, ki bo odgovarjal zlasti za smrt mornariških častnikov v začetku državljanske vojne. Včeraj je bilo izvršenih šest letalskih napadov na Figueras, pri čemur je bilo 500 oseb ubitih. Več hiš je bilo porušenih. Število žrtev je zaradi tega tako veliko, ker se nahaja v Figuerasu veliko beguncev ter so vse hiše prenatrpane. Ko sta dva visoka francoska častnika, ki pripadata mednarodnemu odboru za odstranitev tujih prostovoljcev bila na obisku v hiši, v kateri uraduje španska vlada, je bomba padla v bližino te hiše ter ubila šoferja avtomobila francoskih častnikov. Poškodovana je bila tudi hiša, v kateri se nahaja francoski konzulat. Begunci in prebivalci Figuerasa so v paničnem strahu zbežali na vse strani. Hitlerjev namestnik odgovarja predsedniku USA: Nemške meje so v nemških trdnjavah Berlin, 4. februarja, o. Hitlerjev namestnik Hess Rudolf je včeraj v Dortmundu položil temeljni kamen za novo, največjo delavsko naselbino v Nemčiji. Naselbina bo štela 4500 enostanovanjskih hiš in bo dodelana leta 1943. Pri tej priliki je imel Hess govor, v katerem je poudarjal skrb narodnega socializma za delavstvo in za vse stanove, ki sestavljajo nemško narodno skupnost. Tem stanovom, predvsem pa delavstvu je obstanek zagotovljen samo v veliki, močni in varni Nemčiji. Hitler je zadnji dve leti svojo poglavitno skrb položil v zavarovanje nemških meja. Nemška meja na zahodu ni na Renu, marveč v neprema- gljivem utrjenem predelu, ki 9e vleče vzdolž zemljepisne meje. Ta meja je za večne čase začrtana in čez njo ne bo nikdar stopila noga niti enega tujega vojaka. Angleži in Ameriklmci lahko prestavljajo svoje meje, kamor jih hočejo. Nemčije to ne briga. Narodnega socializma ne morejo razžaliti izzivanja po tisku, po radiu, laži v parlamentih in ne morejo mu škoditi spletke agitatorjev po demokratskih državah tostran in onstran Atlantskega morja. Ta del Hessovega govora razlagajo kot odgovor Nemčije na nedavne besede ameriškega predsednika Roosevelta, da je »meja Amerike ob Renu*. Dre* pošte je francosko mesto Laxou, ki Šteje 8500 prebivalcev. . Meščani so to dni poslali poštnemu ministrstvu pritožbo, ki je Franciji odkrila to neverjetno dejstvo. V Sovietski Rusiji se je začelo ljudsko Štetje, pri katerem je Zaposlenih 400.000 uradnikov. Pričakujejo, da bo štetje izkazalo nad 180 milijonov prebivalcev Burgos, 4. febr. o. Francoski senator in bivši minister Leon Berard, pooblaščenec francoske vlade pri španski nacionalistični vladi, je včeraj potoval skozi San Sebastian v Burgos. V San Se-bastianu so ga nacionalistične oblasti povabile, naj si ogleda razstavo orožja in vojnega materijala, zaplenjenega v vojni. Orožje in strelivo je povečini francoskega izvora. Berard je povabilo odklonil ter takoj nadaljeval pot v Burgos, kamor je dospel danes zjutraj in bo takoj imel prve razgovore Boi na sovjetsko-mandiurskl me|i Tokio, 3. febr. o. Mandžurska vlada uradno poroča, da je prišlo na meji med Mandžurijo in Sovjetsko Rusijo ob reki Kaila Stujevska do hudega spopada med sovjetskimi in mandžurskimi obmejnimi oddelki. Kakih 100 sovjetskih vojakov je pri Mengkosiliu prekoračilo mejo ter napadlo mandžursko obmejno postajo. Med sovjetskimi in med mandžurskimi vojaki se je razvil hud boj, ki je trajal kako uro. V njem so Mandžurci ubili pet Rusov, tri pa ranili, nakar so se sovjetski vojaki umaknili. Mandžurska vlada je pri sovjetski vladi zaradi tega neljubega dogodka vložila oster protest, v katerem zahteva preiskavo iu zadoščenje. Vremensko poročilo Kranjska goras —9, 6ončno, 30 cm snega, pršič. Vršič: —12, sončno, 70 cm snega, pršič. Ratečc-Planica: —9, sončno, 40 cm enega, pr-šir, skakalnice uporabne, Peč-Petelineks —12. sončno, 70 cm snega, pršič. Pokljuka: —10, sončno, 85 cm snega, pršič. Bohinj-Zlatorog: —8. delno oblačno. 15 cm enega, osrenjen. Vesti 4. februarja Do hudih spopadov je prišlo včeraj spet po Palestini med angleškim vojaštvom in med arabskimi vstaši. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj izjavil, da zunanje ministrstvo ni odgovorno za pisanje italijanskega tiska, ki je predsednika Združenih držav Roosevelta imenovalo ^sovražnik svetovnega miru št. 1« zaradi govora, v katerem je dejal, da bo Amerika podpirala v kaki vojni Anglijo in Francijo. Ustanovitev francoskega propagandnega ministrstva je zahteval na zadnji seji poslanskega zunanjepolitičnega odbora socialist Grumbach. Francoska komunistična stranka je po svojih poslancih izročila, vladi resolucijo, v kateri zahteva, da je treba francosko-špansko mejo takoj odpreti. Novi francoski poslanik za Kitajsko je včeraj odpotoval iz Marseilla. Čez francosko-špansko mejo pri Perthusn je včeraj prišlo več tovornih avtomobilov, naloženih z dragocenimi slikami, dragotinami in zlatim okrasjem. Vse te dragocenosti izvirajo iz »za-plemb>, ki jih je zapovedala rdeča vlada za svoje oblasti. Policijski komisariat v londonskem Bowstreetu je dobil včeraj po telefonu grožnjo, da ga bodo z bombami pognali v zrak. Policija je poslopje močno zastražila. Ta komisariat vodi nadzorstvo nad tujci v Londonu. Ženo indijskega voditelja Gandija so včeraj aretirali v okolici Bombaya, ker je prišla agitirat za pasivni odpor do Angležev. Gandijevo ženo, ki je stara 68 let, so viteški Angleži zaprli topot že sedmič. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je iz kulturne zbornice izključil pisatelja Fincka, igralca Papsta in igralke* Maixnerjevo. Ti odslej ne bodo mogli v javnosti več nastopati. Belgijska policija je prijela barona Danethana zaradi napada na ministrskega predsednika Spaaka. Po. Bruslju govore, da so bivši belgijski bojevniki obljubili pretepsti vse člane sedanje vlade. Francoska poslanska zbornica je včeraj soglasno sprejela izjavo vlade, da bo Francija znašla braniti vse ozemlje, ki je pod francosko zastavo in da je francoski imperij nedeljiv. Vse evropsko časopisje veliko poroča o sestanku romunskega zunanjega ministra s predsednikom naše vlade in poudarja važnost sklepov, ki 60 bili pri tej priliki sprejeti. Angleška delavska stranka, v kateri se zbirajo socialisti, bo na 6eji poslanske zbornice v torek glasovala proti zakonu o denarni pomoči za Češkoslovaško. Ta stranka je bila, kakor se spominjamo, tista, ki je pred nekaj meseci kričavo zahtevala ne eamo denarne podpore, marveč celo vojsko za češkoslovaško republiko. Nemški in italijanski politični krogi uradno zavračajo trditev, ki jo je izrekel predsednik rdeče španske vlade Negrin, da sta Nemčija in Italija prodajali orožje rdeči Španiji. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj sprejel časnikarje in jim dejal, da ni nikdar izjavil, da bi meje Amerike potekale v Fran-ci’i ali ob Renu.. S tem preklicuje sroje besede, o katerih je zadnje tri dni ogromno pisal ves svetovni tisk ... Najmodernejša naša tovorna ladja »Avala« je blizu Rta Dobre Nade na južnem koncu Afrike nasedla na čer. Na pomoč je prispela neka angleška pomorska ladja in dva tovorna čolna. Ti so rešili posadko. Romunski zunanji minister dr. Gaienco je z jgo povedat: o terorju pri volitvah. Na njegove pripombe je odgovarjal minister za prosveto Kujundžič. M?d drugimi ie govoril tudi mali dr. Laziča Markovič, edini poslanec iz vrst politične skupine Ace Stanojeviča. Od vladnih poslancev je govoril dr. Ljuba Popovič, ki je poudarjal trdno voljo vlade, da pride s Hrvati v vseh vprašanim na čisto in da sklene z njimi sporazum. Končno se je oglasil k besedi poslanec Žugič, ki je izjavil v imenu vseh opozicijskih poslancev, da zapuščajo sejo skupščine. Ko so ti poslanci odšli, je povzel besedo notranji minister Milan Ačimovič, ki je pobijal pritožbe opozicije glede volivnega terorja s strani vlade. Navedel je odlok ministra dr Korošca, ki je vsem podrejenim organom naročil, da morajo pri volitvah nastopati strogo objektivno in po zakonu in morajo z vsemi zakonitimi sredstvi zagotoviti vsem volivcem, da neovirano izvrše vohvno dolžnost. Njegov govor so vsi poslanci prekinjali z vzklili odobravanja. Ker so končane vse formalnost' glede overovljanja poslanskih mandatov, bodo poslanci položili obvezno prisego. K tej prisegi pa se bo opozicija vrnila v skupščino. Okrog vsakoletne proslave zaščitnika in palrona mesta Dubrovnika sv. Vlaha, se je nedavno vnel prepir med občinsko upravo in med zastopniki meščanstva. Nasprotstva izvirajo v prvi vrsti iz političnih razlik med obema stranema. Proslava nekdanjega zaščitnika dubrovniške republike je bila vsako leto zelo bučna in slovesna, kar je občino veljalo precejšnje denarje. Letošn;i spor pa se je končal tako, da je občina odpovedala vse zunanje manifestacije in 'ni hotela potrošiti velikih vsot za okrasitev mesta. Pač pa je vsoto, ki je bila za to namenjena, porabila za socialno pomoč. Na dan sv. Vlaha je podelila vsem mestnim revežem in brezposelnim večje količine živil in nekaj denarnih podpor. Lažnega časnikarja so prijeli te dni ▼ Smedereva Pustolovec Milenko Matejič se je lani na jesen pripeljal v Banja Luko im se na policiji prijavil pod drugim imenom, zraven pa navedel kot svoj poklic časnikarstvo. Prva n'egova pot je bila k nekemu ti-6kamarju, kateremu je natvezil, da namerava v Banja Luki izdajati dnevnik, ki bi bil strankarsko neodvisen in objektiven. Denarna sredstva da so mu zagotovljena iz inozemstva. Tiskamar mu je izdelal prvo stran poskusne številke novega časopisa, ki jo je Mate ič vzel s seboj. Prav s tem sredstvom si je utrl pot do petičnih Banjalučanov. Začel se je na več strani ženiti, dokler ni iztaknil hčerke precej bogatega trgovca. Oče in mati sta bila kajpak vesela, da se bo njuna hčerka poročila z direktorem in glavnim urednikom nepolitičnega lista. Kot dokaz je Matejič pokazal prvo stran poskusnega časopisa To mu je pomagalo, da je dobil večje posojilo od trgovca in nato pobegnil. Šele po nekaj mesecih so ga zasledili in prijeli v Smederevu. Z njegovim časopisom seveda ni bilo nič. Staro vojaško bombo je vrgel v sobo svojega brata in matere kmet Vojislav Plavšil iz Semaila pri Kralievu. Še do nedavnega so vsi trije živeli pod skupnim krovom. Zaradi nesoglasij pa so nazadnje sklenili, Ja ae mlajši brat Marko odselil z materjo vred in si bo postavi! novo hišo. Vojislav mu je izplačal štiri 'urie, nakar se je Marko obvezal, da bo do ‘ ^ ^ vzdrževal svojo mater Ker je pa Marku zmanjkalo za gradnjo denarja, si je pri Vojislavu izposodil še dinarev. Ko je rok za povračilo dolga potekel, pa Marko dolga ni mogel poravnati, je sklenil Vo'is1av maščevanje. Sredi noči ie vdrl v brftovo hišo in vrgel v spalnico staro voiaško granato. Rez-legla se je silovita eknloziia. K sreči pa je ostala mati nepoškodovana, le Marko je bil težje ranjen. Vojislav pa je pobegnil v gore. Sredi mesta Skopi ja »e s svojim smrtnim sovražnikom obračunal krojač Dimitrije Jordanovič. Stopajoč po ulici, je. zagledal nekaj korakov pred seboj fijakeria Todora Stojanoviča, ki 'e držal v roki odprt nož. Krojač sc ni obotavljal, temveč je potegnil samokres in Todorja ustrelil Ozadie njunega sovraštva tvori Todorjevo nemoralno življenje. Zanemarjal je svoio ženo in se vlačil z drugimi. Dostikrat iih je pripeljal celo na dom, pa jim je morala prava žena streči. Nekajkrat pa je žena zaradi TodorVve nasilnosti pobegnila v krojačevo hišo. Tako je storila tudi pred tednom. Zato je Todor zagrozil krojaču, da ga bo ubil, čim ga sreča. In res je nameraval svojo grožnjo izoolniti, če ga ne bi kro'ač prehitel. Na policiji so poleg tega imeli zapisano, da je Todor kmalu po vojni ubil nekega človeka in da je ogoljufal svoje stranke, kadar se je dalo. Zaklad dragocenih predmetov je odkril ▼ neki duplini delavec Anton Grbič iz Cavtata, ki se je na poti domov pred nevihto zatekel v zavefe. Ker dež le ni ponehal, je Grbič iz dolgočasja začel premetavati kamenje. Nenadoma pa zagleda na tleh zlato uro, zlato broško, ček za pet funtov šterlingov in več biserov. Odnesel je vse najdeno na policijo, kier so takoj ugotovili, da pripada najdeno blago neki Nemki, kateri > noleti neman ta' iz hotelske sobe v Dubrov-p' y .l^roaknil nakita in zlatnine za 150.000 dinarjev ? 'c Nemko obvestila o najdbi ter obenem prosi a, nai podeli poštenemu delavcu primemo nagrado Pogajanja *a enotno listo ori volitvah v liubljarski ,?TV zavod so se razbila zaradi odpora split- s 1 M-I Zase^ih nameščencev. Predsednik zavoda dr. Milavec je zaradi t««a odnotoval v Split, vendar pa vsi napori „iao rodni uspeha, ker so po-samez^a dm tva znntevaln nreveČ enostransko razdelitev oaDomiškin mest. Tako je poskus za enotno listo propadel, a posledica je, da bodo morale biti volitve razpisane. Svojo Jeno in sebe le ustreli! želemISki uradnik Savo Božičkovič iz Slavonskega Broda. Zaradi neprestanih razprtij se je žena preselila k drugemu in z njim živela dalj časa. Mož jo je ponovno prosil, naj se vrne k niemu. Prošnje pa so bile vselej zastonj. Ko je Božičkovič predvčerajšnjim ženo snet prosil, mu je odvrnila, da je našla bolišega moža Na te besede je Božičkovič potegnil samokres in ustreli! ženo in nato še sebe. Silno skromen in mehak je bil kmet Jovan Kamor iz Martomoškega pri Stari Kaniži, ki je zaloti! na obisku pri svoji ženi ljubimca. Že dalj časa je sumil v zvestobo svoje žene. Pa je takole naredil: Dejal je ženi, da gre za dva dni v mesto. V resnici pa se je skril in prežal okrog hiše Kmalu po njegovem od hodu je žena poklicala svojega ljubčka in se z n:im v hišo zaklenila. Toda Kamor jo zabarikadiral vrata na zunanji strani in skozi okno dere! v hišo Z naglo kretnjo je vrgel pripravljeno zanjko na presenečeni par in ju tako ukrotil. Naredil pa ni nič drugega, kakor da !e ženo in njenega ljubčka prisilil k temu, da sta podpisala potrdilo, da se ne bosta nikdar več sestala Po lepem vremenu, ki se je v naših krajih vsidralo zadnje dni, je spet pritisnil mraz z močno meglo, za katero na Barju niso nikdar v zadregi. Davi je živo srebro že spet zlezlo na sedem stopinj pod ničlo. Mraz je bil prav občuten, zlasti še, ker ga je ostril bridki krivec. Zdi pa se nam, da se ne motimo, če menimo, da bomo še precej časa imeli lepe in jasne dneve. Zdaj se že močno pozna, koliko je dan daljši. Zjutraj že zgodaj skoraj ni več niti treba prižigati luči. Človek se opravi lahko kar pri dnevni svetlobi. Na retevalni postail vedo povedati, da so včeraj prepeljali v bolnišnico petnajst ljudi; posebnega primera niso zaznamovali. V vseh primerih je šlo le za bolnike z notranjimi boleznimi. Pa tudi štorklja je obiskala neko družino. Novi gostfe v bolnišnici Šestnajstletni Ciril Klopčič, sin posestnika v Moravčah, je nekje iztaknil staro pištolo. »Lavor-bar« je pa hudo nevarno orožje, zlasti kakšna stara šklemfa. Fant ga je nekaj pregledaval in preskušal, pa se je nenadoma sprožilo in že se je obstrelil. Na kirurgični oddelek v ljubljanski bolnišnici so pripeljali štiriintridesetletnega Jožeta Kocijana, hlapca pri gostilničarju Furlanu v Vrbljenah pri Tomišlju. Pri Furlanu je bila na Svečnico gasilska veselica. Brez vina pa seveda na Kranjskem ni nobene veselice in tudi pravega veselja ni, če se gostje »traktirajo« s samim malinovcem in limonado. Merica je romala za merico v grla, kjer je bila žeja hujša kakor v Sahari. Nekateri možaki, ki ne vedo za pravo mero. so se ga krepko nasekali. Dva rogovileža sta kar na lepem začutila tako moč v rokah, da bi lahko drevje s koreninami vred ruvala. Do drevja pa je bilo predaleč, zato sta za prvo potrebo zagrabila kar mirnega domačega hlapca. Zavlekla sta ga iz hiše ven in ga začela obdelavati. Tako hudo sta ga pretepla, da bi bil nemara kar tam na mestu mrtev obležal. Na vso srečo pa so prihiteli trezni ljudje, ki so hudobna napadalca zvlekli proč ter Kocjana osvobodili. Težko poškodovanega Furlanovega hlapca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer ga zdaj zdravijo od hudih ran. Pravica pa je še na svetu, in njen grenki kruh bosta zdaj morala jesti togotna rogovileža, kajti vso to stvar je vzelo v roke orožništvo, ki bo vse lepo preiskalo; jasno je, da se napadalca ne bosta pri tem izkazala kot jagnjeti. Hlapec pri Heinricharju v Selcih, Tone Baš, je gnal kravo k biku, žival pa je kar nenadoma postala muhasta. Začela je skakati sem in tja, nato pa je hlapca butnila z rogom tja v nos. Baš ima zlomljeno nosno kost in se zdravi v liuhU»«mki bolnišnici. Tovarna dobrih redov V zraku je že nekam čutiti prvo pomladansko razpoloženje. Nebo je sinje in čisto kakor ribje oko, po jasah cvete teloh, zvončki kimajo s svojimi belimi glavicami m trobentice rumene po sončnih krajih. Tu pa tam se že oglasi v grmovju tudi kak korajžnejši ptiček. Prav zares, daleč ni več do vesele pomladi. Mlajši ljubljanski rod, rosna mladina takole od petnajstih pa tja do sedemnajstih let to prav dobro čuti. Prvi parčki se že začenjajo izdvajati iz družbe, pa se spet redno zbirajo v skupinice, ki čebljajo prve zaljubljene neumnosti in brezpomembne ljubeznivosti. O ti mila, zlata ljubljanska mladina! Čedno oblečeni fantički, ki nosijo frizuro a la Robert Taylor in punčke, ki se nosijo ljubko kakor Danielle Darieux, so dika in ponos papanč-kov ter mamic, ki se štejejo k takoimenovanim boljšim krogm. Tale mladinica nima prav nobenih drugih skrbi kakor samo ta kako bo spet dobila od nežne in skrbne mamice ali pa od ljubeznivega »papačita« kaj drobiža za »sproti«. »SpToti« pomeni seveda hojo v kino in tudi v slaščičarno. Dobro se godi temu mlademu »boljšemu rodu«, prav zares dobro in predobro! Siti so zmerom, za sta- Minister Matlrovič med našimi športniki Včeraj je obiskal minister za telesno vzgojo g. Ante Maštrovič vse naše športne panoge m športne organizacije. Dopoldne ob 9 je prišel v spremstvu svojega šefa kabineta k [jodbanu g. Majcnu, nato ob 10 k ljubljanskemu županu dr. Adlešiču. Od tod je odšel g. minister v prostore Jugosl. zimsko-športne zveze, kjer ga je pozdravil podpredsednik dr. Ivo Pirc. Potrebe slovenskih športnikov in poročilo o zimskem športu ” Sloveniji so podali tajnik g. Kunstelj, ravnatelj Tujsko-prometne zveze g. dr. Žižek in pa g. Goreč. Takoj za tem je odšel minister v palačo »Viktorio« k Slovenskemu planinskemu društvu. Tudi tukaj so pozdravili g. ministra vsi odborniki. Dr. Pretnar mu je pokazal obširno planin- sko literaturo in mu tudi poklonil nekaj izvodov knjig, nadalje je prosil g. ministra za blagohotno naklonjenost za ekspedicijo, ki jo namerava SPD prirediti letos v Južno Srbijo in na Šar planino. Največje presenečenje za g. ministra je bil obisk na Štadionu. G. minister ni mogel verjeti, da je ta ogromni, lepi in okusni stadion izključno delo privatne iniciative in slovenskih rok, ter je vzkliknil: »Nenavadno sem presenečen, ko vidim tako ponosno stavbo, namenjeno telesni vzgoji v razmeroma tako majhnem mestu, kakor je Ljubljana.« G, ministra so na Stadionu pozdravili 'predsednik stadionske zadruge g. Remec In načelnik ZFO g. Kermavner. Odtod je odšel g. minister na igrižče ASK Primorja, kjer sta ga pozdravila g. Sancin in g. Šibenik. Nato pa še na bližnje igriSče fn športno dirkališče ZSK Hermesa v Šiški. Od tu je krenil minister proti mestu in spotoma obiskal tudi igrifičo tenisa in drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom. Nato ai je ogledal minister še telovadišča ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Popoldne ob tr«h je obiskal minister prostore Prosvetne zveze in Zveze fantovskih odsekov. Dal se je izčrpno poučiti o najmočnejši slovenski fantovski organizaciji, ki šteje dane« že 400 društev s 15.000 organiziranimi člani, dočim ima Zveza novanje jim ni treba skrbeti, kdo jim bo postlal tudi ne, kdo zakrpal nogavice — tudi ne, kdo osnažil čevlje — tudi ne, kdo zlikal hlače, da bodo spet imele tako lep pregib kakor ga imajo Ede-nove — tudi ne. Skratka, prav pod milim nebom nimajo nobenih skrbi, ki običajno tako tarejo manj srečne smrtnike. Oiej, prejej, — to je fletno in lepo življenje, kajne? Tile miljenčki in miljenke seveda hodijo v šolo, da doma ne delajo napote. Šola pa jih seveda ne »cerklja« tako kakor jih doma. Tam jih prav nič ne razvajajo. Profesorji ponavadi merijo vse učence z enim in istim pravičnim merilom. Razvajenčki, ki jim po glavi bolj rojč kino, slaščičarna in toli mično »ljubavno šepetanje«, seveda ne razodevajo hudega nagnjenja do šolskih knjig. Posledice so jasne kakor beli dan — saj pa tudi drugačne ne moreio biti: »fajfica« se k »fajfici« vrsti, polomček in »lamajla« v šolski modrosti, »cveki« se nabirajo kar na debelo. Kam iz zadreg? Doma bodo hudi, 6eveda, s »fajfami« ni nihče zadovoljen, samo Angleži, ampak ti imajo take, da se da nanje kaditi. Seveda bosta »papači« in »mamači« občutno skrčila drobiž za »sproti«. Potem pa bo zahajanje v kino in v slaščičarno omejeno kar preveč. Treba bo ukreniti potrebne korake, da do te nadlege in sitnosti n<> bo prišlo. In mlade glavice so res potuhtale nekaj prav izvirnega, predrznega, kar se le da, ampak Pr®v zares učinkovitega. Zamislite si naslednji zanimivi prizor: V neki ljubljanski slaščičarni je te dni, ko so prišla spričevala iz razrednikovih rok v roke študentov in bi morala romati v roke staršev, sedela v temnejšem ozadju skupina »zlate mladine« pri »kremšnitah«. Nekaj 60 žužljali in šušljali ter stikali butičke ti fantički in deklički. Le kaj bi to bilo? Pogled je opazovalca poinesel k svetlemu oknu. Tam pri ulici je sedel, kar vsemu svetu »na vpogled«, hudo učen možak, nadebudni gojenec svete vede alkimije, recimo mu Tomaž Bruc. Ta »izvest-ni« Tomaž Bruc je imel pred seboj na mizi dve drobni, drobceni stekleničici s čarobno tekočino napolnjeni. Pred seboj pa si je bil razgrnil pisanje v knjižici. To pisanje ga je bodlo v oči. In že je odmašil stekleničico ter polil nekaj kapljic po »pisanju« ... In čudo čudovito glej — na nekem kraju je »pisanje« izginilo. Aha, tak čarovnik je ta Tomaž Bruc, pomočnik v sili! Knjižice so se vrstile, z mogočno gesto jih je »copernik« odlagal. In že se mu je kar s tucatom »bukvic« v roki približal rois-ni mladenič ter mu jih položil na mizo. Za njim pa je pristopil še drugi. In »industrija«, ta prečudovita tovarna dobrih redov, je delala s polno paro. Punčke so bile sramežljivejše, toda nji-’ hovi mladi vitezi so jih velikodušno rešili iz zadrege in nosili njihove knjižice v »žehto«. Tomaž Bruc pa je delal z veličastnim čelom; če bi bilo njegov čelo zrcalo, ki se v njem prav gotovo ogledovali galebi obeh oceanov. Knjižica za knjižico je romala spet nazaj k osrečenim mladim lastnikom. Aha, zdaj je stvar stopila še v zaključno fazo. Se nove rede je bilo treba razrednikovi pisavi podobno »vnesti« v nerodne »bukvice«! Tudi to je bilo naglo v kraju. Zdaj pa brž domov, k »papačiju« in k mamici! To bosta vesela miljen-čkovega uspeha in »procvita« v šoli! No, po ogledu bo pa čarobni mož spet pomagal s čudotvorno tekočino, dobri red bo pod to »coprnijo« epet skopnel kakor majski sneg, 6tari, slabi pa spretno skočil na prazno mesto — pa se ne bo prav nikjer poznalo, da je bila izvedena tako zamotana metamorfoza. Tomaž Bruc je tisto dopoldne prav gotovo postal bogat, tudi, če je za svoj trud dobival le po kovaču. Ali bi bil poziial ta salabolski »trikmaj-ster«, če bi zvedel, da take reči neizprosni zakon kaznuje s § 214., ki pravi, da za »coprnije« take sorte grešnik dobi lahko do pet let robije! Fantički so se držali korajžno, punčke, občutljivejše, pa so zardevale, ko so pazile, da je »coprnijo »spregledal opazovalec, ki mu recimo »Sokolje oko«. Presneto jim je bilo sitno. O ti čudovita mladina, na kakšne reči ti dandanašnji vsega dobrega preobjedena že ne pride! dekliških krožkov svojo posebno, skoraj nič manjšo organizacijo. Živahno se je minister zanimal tudi za slovenske prosvetne domove in za delo Prosvetne zveze Takoj za tem je odšel v telovadnico Vzajemne zavarovalnice, kjer so pozdra-| vili ministra v telovadnih oblekah najboljši telo-| vadci Zveze fantovskih odsekov. Telovadci so nastopili s sijajnimi vajami na bradlji, konju, dro-gihin krogih. Minister je bil navdušen nad vajami, ki so jih pokazali Frankič, Fr. Kermavner, Vanšek, Janež. Kokot, Ilercig in Jezeršek. Od tod je minister obiskal še sokolsko župo in Gasilsko zajednico. Proti večeru je sprejel zastopnike raznih športnih klubov v palači banske uprave. Danes dopoldne ob 10 pa odpotuje gospod minister v Planico. Športne vesti Prvi nastop naših v Švici. Prvi nastop naših lednih hokejistov v ZUrichu za svetovno prvenstvo v lednem hokeju je prinesel našim reprezentantom nič manj kakor 24 daril, ki so jim jih natresli čehi. Rezultat ne preseneča kljub temu, da je višji kakor smo pričakovali. Naši reprezentanti so začetniki, ki so se prišli v Švico učit. Onim ško-doželjnežem, ki bodo sedaj govorili, Čemu smo se hodili blamirat v Švico, češ da nič ne znamo, povemo le toliko, da so ob prvem nastopu kanadskih hokejistov v Evropi na zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu vse evropske države izgubile z dvoštevilničnim rezultatom. Druga tekma med Švico in Latvijo se je končala z zasluženo zmago Švicarjev v razmerju 12:0. Nocoj nastopijo naši reprezentanti proti Švicarjem. Tudi v tej igri ne bo mnogo boljše, kakor je bilo proti Čehoslovakom. Državno prvenstvo v klasični kombinaciji. Včeraj so prispeli v Zagreb in odtod takoj na Sljeme vsi slovenski tekmovalci, ki bodo startali na državnem prvenstvu v klasični kombinaciji. Proga za tek je dolga 16.700 metrov in ima višinske razlike okoli 170 metrov. Proga ni posebno težka. Snega pa je tudi še 30 cm. tako da se bodo tekme lahko v redu izvršile. Nedeljski skoki bodo na 30 metrski skakalnici. V glavnem bodo tekmovali samo Slovenc' Kakor vsako leto, tako tudi letos Samo od 23. januarja do 11. februarja na vse našo blago, kljub našim znano nizkim cenam. Pri nas je vBak komad vidno označen s ceno in od te cene dobite velik popust —- IVAR OBLEKE: OGLEJTE Sl SEDANJE CENE V NAŠIH IZLOŽBAH ZADNJI TEDEN. SAMO SE 00 11. FEBRUARJA prodajamoimcpmtom ANTON BRUMEC, LJUBLJANA NASPROTI GLAVNE POŠTE Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barom eter-sko stanje Tempe- ratura v O n a 6. » — (C £ r. aCi 0 S 1 i Veter Pada- vine Ss X. , <1. Ta = C K E (bnier, jakost) S a « u> & Ljubljana 775'fi 1-5 -6-2 85 nul. Id 0 — Maribor 775-1 11 -9-1 80 0 U — — Zagreb 773 4 l-o -2*1 6 C 10 NNE, — r«? Belgrad 7732 3-0 -3-0 8C 10 0 — Sarajevo 774-5 2-0 -3-0 /0 10 0 — — Vie 76S-t- 5-0 1-0 80 0 E, — — Splil 763-4 10-0 1-0 40 0 NE« — Kumbor 766-9 1 l-o 4-C 40 0 N, _ Rab 770-5 7-0 1*0 80 0 0 — ' DDDFOVniK 766-t 12-0 2-0 40 0 NEt — Vremenska napoved: Jutranja megla, čez dan večinoma jasno in mrzlo vreme. Sploine pripombe o poteku vremena ▼ Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 11.30 je bilo popolnoma oblačno. Ob 11.40 se je oblačnost pretrgala, posijalo ie sonce, a je ostalo še pretežno oblačno do 12.30. Od 12.30 dalje se je precej hitro jasnilo; ob 14.15 je bilo popolnoma jasno. Ves popoldan, kakor tudi zvečer in ponoči je bilo jasno, proti jutru pa je nastopila gosta nizka megla. Najnižja toplota zraka na letališču je bila — 9.5 stopinj Celzija. Koledar Danes, 6obota, -4. februarja: Andrej. Nedelja, 5. februarja: Agnta. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-§eva 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. M i s Franta, Poljanska cesta št 15-11., telefon št. 32-8-1. Člani Mrakove igralske skupine bodo v petek 10. t. m. nastopili v frančiškanski dvorani z Mrakovo tragedijo »Grohar«, katere uprizarjanje je pred nedavnim oblast zopet dovolila. Delo je zre-ziral avtor sam. ki igra tudi dve glavni vlogi, in sicer Groharja in njegovega antipoda cesarskega svetnika Vrbo. Že zdaj vlada za predstavo živahno zanimanje. Društvo za pravno filozofijo in sociologijo Iti Filozofsko društvo v Ljubljani priredita v soboto 4. februarja t. 1. ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta predavanje o temi »veliki ljudje o zgodovini. Predaval bo univ. prof. dr. Nikola Vulič iz Belgrada. K temu predavanju vabljeni vsi,' ki se zanimajo. Vstop prost. Socialno-ekonomski institut f Ljubljani priredi v četrtek, 9, februarja ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice predavanje Filipa Uratnika, glavnega tajnika Delavske zbornice, o temi: »Letni prirastek prebivalstva v Sloveniji in Jugoslaviji in njegova porazdelitev na poedine poklice.« — Člani in prijatelji instituta vabljeni. Osnutki za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. so na ogled še do vključno nedeljo, 5. febr. — Vstopnina 3 din. Zanimivo pedagoško predavanje. »Vzgoja odraslih na Angleškem« priredi Pedagoško društvo v ponedeljek, dne 6. t, m. ob 6 zvečer v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo mltdi slovenski pedagog dr. Vinko Brumen, ki je vse.lansko leto študiral vzgojeslovie v Angliji. Vse, ki se zanimajo za aktualni tema, vljudno vabimo k udeležbi. Vstopnine ni. Popoldanska predstava romantične snevoigrc »Darinka« v Rokodelskem domu. Jutri popoldne ob pol petih bo rokodelsko društvo ponovilo pri premieri krasno uspelo spevoigro »Darinka«, Kdor ni bil pri prvi predstavi, naj pride gotovo jutri k lepi igri, za katero se zanimajo tudi številni gostje z dežele. — Predprodaja vstopnic 'e dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št 12. Siva moška suknja s svetlo podlogo Je bila po pomoti zamenjana na lovskem rajanju v dvorani na Taboru. Gospod, ki io je zamenjal, se naproša, naj ,'o odda na naslov: Miro Gregorin, Mestni trg št. 15 (trgovina Mikuš), Blato na Pogačarjevem trgu je res zelo nadležno, toda ta trg je makadamski ter je zato ob dežju in snegu moker in razmehčan. Vsak daji ga ni mogoče posuti in strganje blata vsak dan la bilo tudi brez uspeha, zato bodo pa ljubljanske rospo-dinje tem bolj zadovoljne, ko bo ves Pogačarjev trg ter sploh ves prostor od kresije pa do Zmaisikega mosta z Vodnikovim trgom sprameksiran. Ves naš živilski trg z okolico bo torej tako utrjen. Kakor je že sedaj utrjen večidel Vodnikovega trga. vendar pa moramo počakati trajno suhega in toplega vremena, ker drugače ni mogoče »pramrksirati cest. Že lani so bila ta dela v programu, vendar pa zaradi slabega vremena in zelo nninih del s cesto oh novi tramvajski prosi k Sv Kri hi in z ureditvijo Dolemske in Karlovške ceste Pogačarjev trg ni prišel na vrsto Za ureditev vse okolice živilskega trga potrebni kredit je zagotovljen v novem proračunu in' zato sp prav kmalu znebimo blata in prahu na vsem živilskem trffn Frančiškanska prosveta M. O v Ljubljani priredi v nedeljo, 5. februarja ob 5 poooldne nad vse zabavno burko v treh dejaniih »Trojčki« v priredbi in režiji Milana Skrbinška. S to burko nudi oder frančiškanske prosvete najučinkoviteišo predpustno zabavo za tnal denar. Rezerviraite si vstopnice v predprodaji Pax et bonum od 4 do 10 din. Člani oopust! Pama kopel Okrožnega urada za zav. delavcev na Miklošičevi cesti 20, ie odprta za moške vik torek in soboto, za ženske pa vsako sredo od 14—18. Enkratna kopel s perilom stane 12 dinarjev. Pozor smučarji! Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubjiani priredi v torek, 7. februaria ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani športno-skioptično nredivanie »Lepota in koristi smučarskega športa«. Ob krasnih naravnih slikah govori dr. Ivo Pirc. Predprodaja vstopnic po enotni ceni 3 din v pisarni Pax et bornim v frančiškanskem prehodu. Lep večer za naše smučarje. — Smuk! Uubllansko £tedafl&&e DRAMA - Začetek ob 20. Sobota, 4.: Veronika Deseniška. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ncdelia, 5., ob 15: Dobrudža 1916 Izven Znižane cene od 20 din navzdol — Oh 20: Potoullem svet. Izven. Izredno znižane cene od M d'" navzdol. OPERA. —, Začetek ob 20. Sobota, 4.: Frasquita Red A. Nedelja, 5., ob 15: Pod to goro zeieun. w.v« Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: Evgt nij Onjegin. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Stran 4. oLOVENSKI DOM.', dne 4. februarja 1939. Štev. 28. Usoda največjega gangsterja Al Caponefa Po svoji obsodbi je dejal, da |e postal žrtev nepoštenosti Ali je res neumen? Ali bo vse življenje sedel? Tako se sprašujejo Američani — menda najbolj romantično ljudstva na svetu — o bodočnosti največjega modernega gangsterja Al Caponeja. Na vse drugo, na Roosevelta in zapleten političen položaj so Američani kar pozabili in si belijo glave samo z Al Caponejem. Kakor so se diplomati na dunajskem kongresu bali Napoleonovega povratka z Elbe, prav tako se Američani boje, da bi sc vrnil mojster vseh gangsterjev. Kako to, da je ta mož zopet vznemiril ameriško javncast? Vrhovno sodišče v Washmgtonu se je odločilo, da bo Al Caponeja premestilo iz kaznilnice v Alcatrazu v poboljševalnico na otok Terminal, ki leži v južnokalifornijskem morju. Nekateri pa celo pravijo, da ga bodo vtaknili v norišnico. Al Caponeja, ki so ga imenovali »mali kar-poral iz Cicera« {Cicero je sicilijanska četrt v Chicagu) niso zaprli v Alcatraz zaradi njegovih zločinov, ampak samo po zvijači, ki jo je iznašlo ameriško sodstva. Medtem ko so ga sodišča zaradi njegovih zločinov opraščala, so ga 1. 1931. obsodili zaradi tega, ker ni 1. 1928. prijavil svojih dohodkov in ker je že prejšnja leta oškodoval državno blagajno. Obsodili so ga na 6edem let zapora in na 40.000 zlatih dolarjev globe. Ta vsota je smešna za človeka, ki premore na desetine milijonov dolarjev in katerega dohodki še cvetejo v rokah njegove žene in njegovega brata Ralpha. Po obsodbi je Al Capone rekel, da je »žrtev nepoštenja«. Toda kazen na omamljenost je zelo učinkovala in zdi se, da posledice, ki jih je ta kazen zapustila na njegovem moralnem in živčnem stanju, 6e ne bo--lo dale več popraviti. Alcatraz ga ie uničil Kaznilnica v Alcatrazu ima vse lastnosti, da iz nje ne moreš pobegniti. Nekaj je pripomogla narava sama, nekaj pa človek. Njeno kamenitno obalo obdajajo valovi, kjer kraljujejo požrešni morski psi. Ni ga človeka, ki bi se mogel 6 plavanjem rešiti. Prav zaradi tega so oblasti zbrale ta otočič, kamor pošiljajo ljudi, ki 60 javni varnosti najbolj nevarni. To je v resnici »mesto miru«. Če Hudičevi otoki zaradi tropične vročine upropa-ščajo ljudi telesno, potem Alcatraz uničuje ljudi prav zaradi tega groznega miru duševno. Z Al Caponejem vred jih je bilo zaprtih 261. Ob pol šestih zvečer so jih prikovane zaprli v ozke celice. Zjutraj ob pol 6edmih so vstajali in odšli v razne delavnice, kjer je bilo delo vedno enako in zato ubijajoče. To strašno monotonost je trikrat na dan zmotil zvonec, ki je klical k jedi. Jedli so v veliki in mrzli sobi, v kateri je bil popoln mir. Nadzorovali so jih krepki molčeči čuvaji z brzostrelnimi puškami v rokah. Njihova dolžnost je bila, da celo med temi odmori čuvajo edini zakon tega kraja — mir. Kdor se je uprl, 60 ga zaprli v samotno klet, kjer je živel ob kruhu in vodi in kjer so bili izključeni vsaki »spomini na preteklost«. V to »hladilnico« so Caponeja od časa do časa poslali, zakovanega v težke verige. Ko je prišel zopet v »osebno« stanovanje — celico, je začel besneti in razgrajati. Začel je prepevati pesmi brez vsake zveze, da so čuvajem lasje vstajali. Takoj so mu preskrbeli mrzel poliv Pel pa je tudi žalostne ali divje »viže«, ki jih ni mogla ustaviti še tako mrzla kopel. Končno so začeli tudi zdravniki premišljevati, ali ni »ex-baran piva« čisto ponorel. Samo še leto dni, potem pa se bo vrnil v ,svo e kral estvo' Trdno uklenjenega in dobro zastraženega, so tega »usekanega« prepeljali v novo bivališče Čuvaji, ki so ga spremljali, 60 pravili, da jih je vos čas gledal s svojimi »zelenimi in skrivnostnimi očmi«. Pravijo, da sa samo njegovi »poklicni« tekmeci dvignili toliko vika in krika, češ da je znorel, da bi mu onemogočili izstop iz zapora, ki ga mora prestati še eno leto. Njegovi zvesti pristaši kar nič ne verjamejo, da je »zapustil duh« njihovega gospodarja. Če bo ostal na otoku Terminal, mu ne bo težko priti v stik s svojimi »uslužbenci«. Caponejev nekdanji »finančni minister« »Dago Mike«, je baje že res kupil s tem namenom posestvo nasproti novega Caponejevega prebivališča, na San Pedru. Odštel je čedno vsoto 400.000 dolarjev. Emir Feisal, zastopnik Saudove Arabije, ki se je pripeljal te dni v London in se bo udeležil Palestinske konference. Chicaški fotografi pa že delajo predpriprave za prihod velikega Al Caponeja, ki se bo vrnil v svoje mesto, kjer se je počutil kakor kralj. Zapuščina pod preteškimi pogoji Dobi naj jo človek, ki bo prvi govoril s kakim planetom Še vedno so na svetu ljudje, ki z veliko vnemo podpirajo razne javne ustanove ne samo z besedami, pač pa tudi 6 svojim lastnim premoženjem. To dokazujejo številni primeri, da je ta ali oni zapustil po smrti vse svoje premoženje gotovim ustanovam, ki ta denar obrnejo v splošni dobrobit, bodisi kot podporo siromašnim ljudem, ali pa na primer za splošne kulturne namene. Tako se je zgodilo tudi v Franciji, da eo nekateri bogataši zapustili svoje premoženje Francoski akademiji, toda pod gotovimi pogoji, ki jih morda celo nikdar ne bo mogoče izpolniti, ali pa vsaj še ne tako kmalu. Francoska akademija zaradi tega ne more svobodno razpolagati s tem premoženjem in ji je v veliki meri celo v nekakšno breme, ker ima samo dolžnost, da ga ohrani nedotakljivega, nima pa pravice, da bi se ga tudi poslu žil a v svoje, čeprav še tako kulturne namene. Zalo ni čudno, če je v tej Akademiji že večkrat kdo predlagal, da bi se ta denar, ki ji je bil podeljen le pod nekim neizpolnjivim pogojem, uporabil v kakšne druge namene. Vendar se do sedaj Francoska akademija še ni odločila za takšen korak. Med številnimi drugimi darovi, ki so jih zaslužni možje poklonili Francoski akademiji, je tudi vsota 100.000 frankov, ki jo ji je zapustil neki francoski bogataš pod {»gojem, da jo Akademija podeli tistemu, kateremu se bo prvemu posrečilo vzpostaviti zvezo med zemljo in kakim planetom in dobiti od tam tudi kakršenkoli, toda razumljiv odgovor. Ker se večini članov Francoske akademije zdi, da se še dolgo ne bo nikomur posrečilo vzpostavili takšno zvezo med zemljo in kakšnim plane-tom, je bila na zadnji seji tudi večina za omenjeni predlog, da 6e takšne zapuščine uporabijo raje v kak drug namen, od česar bi vsaj kdo kaj imel. Na vsak način se jiin zdi pametneje denar uporabiti v koristne namene, kakor pa čakati na to, kdaj bo kdo dobil kak razumljiv odgovor na primer z Marsa ali kakega drugega planeta. 40 metrov visok Budhov kip Na raznih krajih v Vzhodui in Južni Aziji so dozdaj že našli starodavne kipe, ki predstavljajo Budbo. Tako velikanskega kipa tega božanstva pa niso odkrili še nikjer, kot prav te dni v bližini Tienšanga. Nanj 60 naleteli tamkajšnji kmetje, ki so kopali temelje za novo zgradbo. Komaj so razkopali dober meter zemlje, že so naleteli na nekaj trdega, na čemer sla lopata in kramp popolnoma odpovedala. Ko so zemljo razkopali široko naokrog, so šele videli, s čim imajo opraviti. Z velikimi težavami so dvignili iz zemlje velikanski Budhov kip, ki je visok nič manj kot 40 m. Od davnih časov je počival v zemlji, komaj dober meter pod površjem. Nad 160.000 km dolga cigareta Fotografska kamera je naredila iz igralca golfa nekaj kar je prav precej podobno pavu. Slika kaže 61 fotograskih posnetkov, ki »o sledili eno stotinko sekunde drug za drugim. Lepe dohodke prinaša številnim državam tudi tobak, posebno tistim, ki ga še same kaj pridelajo. Letni računski zaključki kažejo prav čedne številke, ki v večji ali manjši meri razbremenjujejo državno blagajno. Tudi Francozi so znani kot ljudje, ki dokaj pokade. To je pokazala francoska bilanca tudi za lansko leto. Francozi so lani pokadili toliko cigaret, da bi segale, položene druga za drugo, več kot štirikrat okoli zemeljskega ravnika. Takšna ci Učinkovita proslava Rooseveltovega rojstnega dne Pred kratkim je predsednik ameriških združenih držav Roosevelt obhajal svoj 75. rojstni dan. Ni ga praznoval samo on, pač pa tako rekoč vse Združene države. Ta dan je bilo. kakor poročajo, okoli 20 tisoč raznih zabav v proslavo obletnice Rooseveltovega rojstva. Teh proslav se je udeležilo nad dva milijona Amerikancev. Istočasno je bil ustanovljen tudi posebni odbor, ki si je nadel nalogo, da pobira prostovoljne prispevke za pobijanje otroške paralize, na kateri že leta in leta trpi tudi Roosevelt. Pravijo, da se je v ta sklad steklo v enem samem dnevu nad 200.000 dolarjev. Ni malo, če pomislimo, da dolar ni dinar. Najmlajša Mussolinijeva hčerka Ana Marija, boN rica novega prapora akademske milice v Rimu. Programi Radio Ljubljana Sobota. 4. febr.: 12 Plošča za ploščo z veliko gre vnemo, kaj je na njin, pa v un uo povemo — 12.45 Po roči la — 13 Napovedi — 13.20 Plošča 7,a ploščo z veliko sre vnemo, kaj je na njih, pa vam ne povemo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Lolgersen popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, bi Gašpereck — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radij, orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Bučar: cSmuk — amnk«, veseloigra z godbo in petjem. Sodelujejo člani rad. igral, družine in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec tedna (Radij, orke ter). Nedelja. 5. febr.: 8 Golobič Rudolf igra na har- moniki; vmes citre na ploščah — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Radijski Šramel — 10 Versk. govor (g. dr. G. Rant) — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v št. Vido nad Ljubljano — 11 Godba gre- nadirske gardo igra (ploščo) — 11.30 Koncert. 8«deln-jota rbnr >Grnfikn« in Radijski orkester — 13 Napovedi — 13.20 Operni spevi ob spremljcvvanju klavirja. Poje g. Marijan Rus, pri klavirju g. prof. M. Ijpovšek; vmes plošče: operni odlomki — 17 Kmetijsko predavanje: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Revčok Andrejček. ljudska igra (člani rad. igr. druž.) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Samospevi g. Toneta Petrovčiča, pri klavirju g. pr ž njimi blagoslovil na poti v smrt ves tl svoj dragi narod in mu zaželel srečnejš« in lepšo bodočnost. Morišče v grajsken dvorišču je bilo do zadnjega kotička na' polnjeno z ljudstvom in z vojaki. Ko s« Robina Hooda straže pripeljale v sprem stvu do zob oboroženih vojakov, ki s« imeli v rokah dolga, špičasta kopja, sti šum in hrum, ki sta prej polnila z bučanjem morišče, kakor bi odrezal v hip* prenehala. ... ... . , _,i_ to M-sefn* nirnčnina 12 din. ta Inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/TII. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica tt. »Slovenski dom« Uhaja mk delavnik .b U. ^^lo.lovaD.ko ti.karn. , Ljubljani? I Ce*. Izdajatelj Inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.