Tožba prosjaka
Zakaj se, dete, me bojiš,          Poglej svetinjo, nemi znak
moža neznanega,                      junaške smelosti,
zakaj se liea ti bojiš —            in bergljo in šepav korak —
ah, razoranega?!                       znak ohromelosti!
Že petdeseta je pomlad            Zato se, dete, me ne boj,
na svet vrnila se,                      tnoža neznanega,
odkar je zvezda mojih nad       bridkosti z lica beri mi, v tnorje vtopila se . ..              od solz opranega!
Bogumil Gorenjko