Tečaj XVII. List Ljubljani v sredo 12. januarja 1859. Skrivnosti pri sejanji m pridelovanji bele ali 4. ker tak kmetovavec zdaj svoji živini lahko za rumene pese polovico vec klaje poklada memo «nega, ki pese ne seje, ima po tem takem tudi vedno dobro rej eno živino in pa Rumena ali bela pesa, tudi burgundarska kupe dobrega gnoja, v tem koje živina sosedova _____ - __* • • i i • i ii« • Vi t ■ i « i ř « i y y Burgunderriibe) repa (Runkelriibe fabrike cuker kuhajo, je tudi za živinsko pičo tako dobra, da skoraj ni ki imenovana, iz ktere ji le borne in suhe klaje piclo poklada, od dné do dné bolj revna in mersava; bolje. In vendar je prideljujejo nasi 5. spomladi dobi skerbni kmet od svojih dobro rejenih kmetovavci še tako malo na našem polji še zmiraj y da reči smemo, da je ta pesa krav lepe teleta; unemu pa, kteri je v zadregi zavolj bela vrana! klaje, medle njegove kravice pogostoma jalove ostajajo. Ali je ne poznajo? Ali še niso nikoli vidili, kako rada raste in kako debela zraste, kako rada jo živina jali y Na to vižo, kakor so do zdaj naši kmetiči peso se-jim pa ne bo nikdar tacih dohodkov donašala, da bi se , kako dobro ji tekne, posebno mol zni m kravam, obdelovanje dobro splačevalo; zakaj če se je na pol orala ktere. če se jim pogostoma poklada, obilo dobrega in mast- naj m a nj 80 centov ne pridela, ni to noben dobiček za • 0 je nega mleka dajejo. Poslednje dve suhe poletji ste v več krajih kmetijo. k razšir Čudno je to, da nekteri kmetje še zmiraj mislijo * jenju koristne pese več pripomogle, kakor najgorkeje pri- akoravno vidijo, kako se pesa obdeluje, da mora v njenem poročíla v kmetijskih casnikih. Tako je tudi lakota v letih obdelovanji kakošna skrivnost, kakošna posebna „kúnšt" 1771 in 1772 več pripomogla, da so se ljudje krompirja ticati, ali da le na posebnem gnoji, kakor je tičjek guano, se dobro sponaša. Nekteri pa, ki obdelovanje pese popol- poprijeli in ga saditi pričeli, kakor če bi se jim bile Bog vé kakošne svetinje obetale, ali pa če bi se bili s silo noma razumejo, vendar prezrejo to,' kako se eno delo z morali ga saditi. drugim ujema, in če so storili eno, mislijo, da so storili Kdor le količkaj pomisli, kako se je poslednje leta v vse. In tako nazaduje ne vejo, pri cem da so. suhih krajih korenstvo sploh sponašalo, bo gotovo spozna! > Veliko jih je, ki mislijo, ako njivo za peso le glo da se je pesa med vsem najbolje deržala, in suša ji je boko izorjejo, so že vse storili; drugi nasproti ji močno najmanj škodovala. V tem, ko je presilna suša travnike, gnojé, na globoko oranje pa pozabijo in menijo, da je z deteljša in druge sadeže nemilo zatirovala, je bila pesa, obilnim gnojem že vse storjeno. In tako je pomota tù y po akoravno jo je suša čez dan hudo kuhala, zvečer po soin- mota tam. čnem zahodu zopet lepa in frišna, kakor da bi ji ne bila (Konec si.) suša ničesa prizadjala. Te prevažne in za vsacega kmetovavca neprecenljive Gospodarske skušnje. lastnosti jo kmetovavcom pred vsemi drugimi pičami za moka bolj o* to °J če ni predrobna) govejo živino priporočajo. Naj bi prekoristnega pridelka ne zanemarjali dalje! Pesa varuje gospodarje: (Koše n To dokazuje f. d. Land." 12. zvezku. Gosp. Thieme je skušal drobno in debelo košeno moko (Knochenmehl), pa dobro obnesla se gosp pastor Thieme v Stôckhartovi „Zeit 1. da jih presilna poletna suša ne pripravi v no mu je le deb moka Dozdaj smo mislili: če drob • V beno zadrego zavolj živinske klaje. Ce je mali serpan suh in vroč travnike in deteljša močno posmodil in posušil, smé ospodar vendar vlažnega in mokrega velikega serpana in ej je košena moka, toliko bolja je za gnoj, ker se tr » lože spersteni. (Komat Naj se poskusi po kimovca pričakovati; travniki in deteljša se mu bodo počasi spet nekoliko okrevali, med vsemi sadeži se mu bo pa pesa najbolje sponašala. Kadar kmet, ki nima nič pese vsejane, že trepeče, ko pomisli, kaj bo v jeseni in pozimi, ko že kih in drug njat P m pnporocilu! rave v konj talah i met y n i k dobro) y ker oj str i zdaj mora živinsko klajo pokladati y je pa amonjak, kteri iz konjske gnojnice puhtí, usnju zlo škoduje; v krátkém je tako kerhko, da rado poka. Ta ojstra sapa v konjskih štalah je tudi očem in pljučam škodljiva; za tega volja skerbni gospodarji v zlo soparnih konjskih 2. kmetovavec, ki si je pese vsejal, brez vse skerbí štalah gnoj večkrat potresejo z drob mletim gip y zakaj v jeseni bo njegova živina imela dovelj pes nega perja in pese za živež. Ko drugod krave pomanjkanje terpé in zato malo molzejo in zatega voljo maslo in puter dan za dnevom dražje prihaja, molzne krave njemu največ dobička donašajo ; m y kteri poteguje ojstro sapo na-se in je tako na dvojno stran korišten: bolezen odvracuje pa gnoj boljsa Živinozdravilska skušnja 3. ker se pesa lahko (Bol na parkljih p • # ej živini in do prihodnje spomladi dobro kako so jo na Marskem p srečno ozdravljali) ohrani, ima kmetovavec, ki dovelj pese prideljuje, U x»« iuuioni/m nunvi uu v/vonv»« jv t^© " — ~ celo zimo dovelj dobre in zdrave klaje za svoje veja živina na parkljih bila bolna. Gorjé gospodarju, kte čez Na Marskem kakor na Českem je lani zlo pogostoma go goveda, posebno pa za molzne krave, od kterih dobi remu živina za to boleznijo zboli ker ce tudi po s reči obilo dobrega in mastnega mleka in putra ravno takrat, ko se te reči najdražje spečajo. 7 gre, berž živina več tednov ni za nobeno rabo. Ce ni mogoce d k prisada vnetja v parkljih s čisto merzlo 10 vodo ali z jesihom okisano ali z okladki kislega zelja in ta-kimi hladivnimi zdravili zatreti, prestopi prisad ali vnetje v drugo bolezen, namreč popřej vneti deli začnó se gno-jiti ali celó gnjiti. V takih okoljšinah so na Ceskem in Marskem marsikaj skušali, nekteri so gnjile dele mazali s hud iče vi m olje m in jih tako sožgali, potem pa jih z vodo d i s e c i h r o z spirali ; drugi so s k I o r o v i m a p n o m jih potresli, in jih prav dobro opravili. Najbolje pa sta se poterdila rudeči précipitât in kupreni v i t r i j o 1 ; vsakega v prah zmletega in v apoteki skupaj zmešanega so vzeli po 2 kvinteljca za vsako bolno živino in polovico enkrat potresli na gnjilo rano, polovico pa drugi Dopisnik v „Allg. li a n d und Forst-Ztg cc terdi i pot. da je ta stupa vselej pomagala. » Gospodarska novica (Govejo živino hitreje spitati ali odebeliti svetuje cesarska kmetijska družba v Parizu, naj se pitani živini dlaka ost riže. Gospod L. I vart, general-in-špektor cesarskih ovčarij terdi, da ostrižena živina raji jé in da ji vse bolje tek ne. Gosp. B. Magne, eden naj imenitniših živinorejcov pravi, da vsi njegovi voli, ki so premije přejeli, so bili ostriženi, da ostrižene ovce se dajo hitreje spitati od neostriženih , in da je dobro tele ta striči, dokler so še prav mlade. — To nam je čisto nova novica! Ker živino oštrici ne prizadene posebnih stroškov in ludi ni preveč zamudno, naj skusijo tudi naši gospodarji pri pitani živini to. Ker veljavni možje po svojih iastnih skuš nj ah to priporočajo, menda ne bo prazno. kako se dá mleko v daljne kraje voziti dobro ostane. da V Železnice so na svetu veliko prenaredile. Marsikaj je zdaj drugač kakor je bilo še pred malo leti. Kup čí i je ž e 1 e z n i c a m a r s i k o d nove poti o d p e r 1 a. Kdo bi bil, na priliko, kadaj mislil, da bo Ijubljanskega mleka iz Siške in Dravelj zimski čas vsaki dan okoli 60 bokalov v Terst se peljalo! In vendar je zdaj taka. Tudi poleti so ga V skusali Terzacanom voziti, pa medpotoma se je mleko večkrat sk i salo, ker je pregorko bilo, in tako je menda ne-hala vožnja poleti. Ceravno nam železnica teržaška marsi- zdaj pod raž uje, ker se ga dosti v Terst kter ž i v e ž speča (tako postavimo, bi morebiti še danes krompir po polgoldinarja mernik imeli kakor je bil od konca v jeseni, če bi ga ne zvozili sila veliko v Terst), moramo vendar y ce ne gledamo zmiraj le na svojo mavho, kmetom privositi da svoje pridelke bolje prodajajo. In tako nam je bilo tudi všeč, da smo v časniku češke gospodarske družbe brali, kako se dá mleko po železnici voziti, da se tudi o o HMHHÉ pot dobro o hra ni. Ondi stoji zapisano sledeče: Gospod Menard ima 50 mili nad Parizom. blizo BJois-a, velik hlev molznih krav, odkodar vsaki dan tudi poleti mleko v Pariz posil ja, pa se mu nikoli ne skisa ali sicer ne spridi. Ravná pa tako-Ie: Berz po molzi v 1 i j ej o mleko v visoke pa o z k e p o-sode; polne posode te postavijo potem v merzlo studenč-nico (Brunnenwasser), da se mleko hitro shladí do 9 ali 10 stopinj gorkote po gorkomeru R. Tako ohlajeno mleko se prelije v posode iz vlitega železa, ktere se potem tako zaklenejo, da mleko v njih klumpati ne more. Poleti se te posode še zavijejo v v o lna te plahte, ki so bile popřej v merzlo vodo pomočene. Tako gré mleko 50 milj deleč v Pariz, in tudi v najhuji vročini pride popolnoma dobro tjè. Naj tudi naši mlekarji, kteri pošiljajo mleko po že ileznici, ravnajo po Me nard o vem izgledu ! Preiskave na polji slovanské archaiologije O groniski sekiri imenovani 99 1 balta-sekii Spisal Davorin Terstenjak (Dalje). Ker so podobe k azlične, tedaj tudi |H[H starobulg. primeri stirskoslov. bradčk brad i Zimmeraxt. î> a 11 poznamovanja brad 9 b k pa je bila ascia ro strata, H a m m e r b e i 1 Yruk se tudi pozna v serbščini poznamovanje bal sekira, kakor se pristav govori, nj ego v Rječniku^ najde. Al on je pi Br besedi bal ta zvezdico • v in pise da se redko dvombe je mislil, da je izposojena iz madjar skega Madjar jezika, v ktei bait tud pomenjuje k so i kakor mnogo drugih besed, tudi to přejeli Al iz slovanskega jezika. Beseda balta je lastina indogermanskih jezikov starih Medih so s to besedo poznauiljali kopje: .J7 uňÓixov Pri TO aXOVTlQV. u 1 Pri Persijanih je nalzov poznamljalo rxoœvsi'vœu, sulico : oi IIsQtTcu XQOcPsVva ncùza eyovtêç" 2) L Korenika bait azuje pomene: scindere, caedere, secare, zato je stvarila tudi poznamovanja za kopje in sulico. Takošnih gromskih malje v in sekir se po slovenskem Štirskem dosti najde. G. runski opat Ludevik Crophi pisejo Steiermark : v » Mittheilungen des histor. Vereins fur „Der hochwurdige Pfarrshilfpriester Herr Franz Verbnjak aus Altenmarkt bei Furstenfeld gab einige kurze Andeutungen tib e i S t e i n i il s t r u m e n t e (S t e i n k e il e, Donnerkeile), welche besonders in den sudlichen Gegenden der Steiermark sich hâufig vorfinden sollen. Zwei ausgezeichnet s c h o n e Stiicke, das eine in der Form eines Beiles, das andere einem Spit z ham mer âhnïich mit eigenem Stielloche, die der Redner bei dieser Gelegen-heit aus seiner eisrenen reichen Sammlung mitgebracht hatte, uberliess er dem Antikencabinette des Joaneums mit deni freundlichsten Versprechen, die naheren Notizen uber das Vorkommen dieser inter es sante n Anticaglien einzusenden." 3 ehestens Germlavico so stari narodi primerjali tudi z bubna nj em zato je gromski bog tudi dobil bubenj za atribut. V litusamhari je po Boppovi prestavi od indiskega Zeusa-Jova Indra-ta pisano: » Der Wolken lauthallender Schritt naht den Frommen ersehnt, wie ein Konig, der den Regen als feurigen Ele phanten, den Blitz als Banner, den Donner als Trommel fiihrt."4) r 1 * ! V - • - i Ai . 1 r Ze v dosti starejših Vedah se grom z b obujem pri- merja, 5) in tudi pri Germ an ih-se je grom velel: Die r o t h e T r o m m e 1. 6) tais, Letuvinki (Letti) imenujejo grom debes bungo V/ der Himmelstrommler, nebes bun ko tar. ' ) Tudi slovenski otroci pravijo, kadar germi: Teren bun ka. Sadaj spet zapopadaino: zakaj na sekovskem kamnu nahajamo osebne imena: DVBNA in BVB\A. Dub je bilo sveto dřevo Per kun ovo in bubenj njegovo orodje. Pollux I. 138. n Henophon, Hellen. III. 4, 14. 3 des historischen Vereins fiir Steiermarku 8. Heft str. 4.0. 4 „Mittheil. A r d- ž u n a s R ii c k k e h r Yr, 23. 1 fiir deutsche Myth/ř III, 126, 128. str. 71. R i % v è d a VI, 5. o 9. 6 „Zeitschr. Schwenk Mythol. der Slawv *) V letuvinsêini nahajamo éudovitno prikazen, da se glasnik n znienjuje z glasnikom rf, toraj debes nebes sansk. nabas. Tudi slovenščina ima to prikazen v čislu devet de vanti sansk. na v an zend. navan. goth. niun, Jat. m **) Rodbi le B u b oblike: Verb V # • • Z1V1JO . Kei v v Ceskem in Štirskem. Primeri zavoljo H slov. osebne imena, sansk S ? der Trokner Saj še slovenski otroci pravijo, kadar germi: „Nebeški atej bobnajo, bubnaj o." Pri besedi Dubna bi mi utegnili V murecki fari na levem pobrežji Mure so takšne mogile spet kraj bistrih potokov in jarko v i m se vest Keltomani reči, da je beseda keltiska, iz dubn, profun- imajo po vodi svoje imena, kakor: Rečja ves, ponemčena dus, goth. diup, starovisokonemšk tiof. cymriški: dwfn. v Ratschendorf, labuška ves, ponemčena v Labutendorf, Saj jo tudi v slovenščini imamo dlbok po izgovoru: du bok, dublina, dupina, dupla. Po izuieni glasnika od b 1 a b u t svetla, jasna voda Pokopavali pa so z glasnikom g u b s t i mertve najrajsi kraj vode, da so se dubsti, tiefmachen, aushohlen, pokopači ali sožigavci hitro lahko v vodi umili, ker doti- d ubij ost, Tiefe itd. ka nj mertvih je naredilo nečiste. Tudi zato, ker so mi lz tega članka se sopet lahko prepričamo, kako važna slili, dusa more cez vodo pred sodnika mertvih. Saj se je je vsaka prislovica in vsaka neznana beseda, pa tudi kako stražar na meji med tem in unim svetom sam imenoval neum no ravnamo ptuj e veljati. 9 ako vse nase starine damo za Lat Lat 9 od lat 9 kymriški: 11 aid, lutum, limus, viski: lathach muza, cesk. lato viski lutum 9 Kdo more terditi, da so stari Slovenci pred po- limus ? galski lad 9 9 stagnum, starovisokonemšk lett lat 7 kristjanjenjem bili brez svetih vež, brez božanskih podobšcin , 1 u t u in , 11 i v v. 11 v i u v u ill u rvi ui« , luutvu lia , brez hišnega orodja, brez denarjev, brez bojnega orožja? diški: ledja, lutum stagnum. Ker so si k lutum. litev: li et mokrota mocvirna dež 9 stai za po Ali je čisto vse te reči megla popila, ker nekteri naših gubljene mislili v lati (Sumpf, Pfuhl), zato v letovinskem starinarjev samo keltiške in rimske ostanke nahajajo? (letiškem) jeziku beseda pekel pomenjuje mužo, ter je o v, palustris. Ako niste mojih misli, da so ze za Rimljana v Panonii kaznitelj mertvih se po vsi pravici imenoval Lat in Noriku betve slovenskega naroda stanovale, pa preso Beseda lata je spet ob blag jujte starine od 6.—8. stoletja po Krist., v kterem nam pi- jezik 9 jb V doevropskih in Keltomani bodo mogli druge dokaze na satelji izročujejo točne vesti o Slovencih. Ali niso Slovenci svitlo spraviti, kakor samo keltiško besedo, ako hočejo p skoz 200 let, v kterih so se bili pagani, klanjali se bogo ke Lat pokeltiti. Rodbine Lat so živele vom, ali niso pěstovali umetnosti miru, se niso branili proti se 16. stoletja na Kranjskem v mm * mm i V § i • i i • • l i • A m ' • i • • sovražnikom, niso orali, plužili, sekali, zidali ? No ! sadaj je vsak grob ali rimsk vsaka podkova, vsak meč, v^ak denar, ali keltišk ! ! Pojte rakom žvižgat s takšnimi „logis eh en Consequenzen!" *) Kdor je oštroumno preiskaval kul Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice. Vprašanje gosp. dr. K reči turno zgodovino starih indoevropejskih narodov, taje prepričan, me opomni več manjših da so ti narodi že pred svojim ločenjem prestopili mejo hotel pisati; denem jih tedaj skupaj i v 52. liatu lanskega leta o kterih sem že kterikrat barbarstva, in že iz Azije přinesli vero, ktere temelji so si ednaki. Sorodnih poznamovanj za rude (kovine, 1 me večje okraj Tudi Slovenci imamo nektere posebne imena za po obliki ali podobi bske P talle) niso, kakor oštroumni Jak. Grimm (Gesch. der deut- Pravimo Posavje za kraje ob Savi, in ljudi imenujemo schen Sprache stran 8) prav opazuje, kodar kje přijeli P enako je Pod r a vj Pokolpje ob Di in po občenji, temoč to so znamenja, da so obče blago, in da Kolp Vendar imen po takošni obliki ni toliko V imamo so poznali vsi že v pervi svoji domovini srebro, železo, tacih imen, kjer je za vodo in za stran ob vodi ravno tista zlato bron itd. Zato proti nekterim našim starinoslovcom bolj pi od Rovt tista tece. S durch sie allein lásst sich kein Grabfund einem euakem potok in dolina, pa le za malo daljavo bestimmten Volke zuweisen." proti Zirém; zakaj voda, ki se bolj v ravnem imenuje P Widukind 2) očitno terdi, da so severní Slovani molike lj v • je pi izviru v Rovtah S ali S ime dělali iz bron a (Erz) in zlata, da so rabili v boji su- novana, ravno tako, kakor una voda, ki prihaja od Soi lico, meče, sekire, topore „securis bellica", metavke strelo3) itd,, in vendar mora biti (Wurfspiesse), lok, vsak star črep iz zemlje izkopan keltišk**) ali rimsk! stran pod blizo iztoka v Savo pa je vas S Po enaki obliki kakor Posavje, je tudi P o d g o r j 9 Gorjancami proti Novemu mestu; ravno tako tudi Iz ust naroda sem čul besedo metavka, Wurfspiess, Zagorje, sicer manjsa okraj za Savo. Ce pa ni za od metati, werfen. Mertve so samo obliko vprašanje 9 pak sploh za imena okrajin jih s o žigal i m v se dan današnji opominjajo imamo dosto; Bohinj, T K so zgol imena • v iiraji: „žarovi s ce, na žaroviščuu na staro navado. Pe večjih okrajin, enako Bled za manjšo stran ;»el iz sožganega trupla so polagali v rocke, in jih pod mogilami postavljali, zato 2. Sploh se kaže v imenih kraj 9 da je bil slovenski V se sadaj toliko mogil, ktere jezik iz začetka veliko stari letopisci imenujejo: „tumulos slavicales." Beseda m o po přestaví gomila, pomenjuje na ravnost: tu bog atej posebnih oblik, kakor pa gila, Glej Bericht des Dr. Kraut g v mulus.4) Večidel so mertve pokopavali kraj rek, bistrih potokov in kraj ribnikov, zato najdeš mogile kraj Mure pri Lipnici, pri Radgoni v občini Humski, od holm Vereins fůr Steiermark" VIII. Heft str. 167 2 žanstvu L „Mitth. des h Obširn se o bo beri v mojem spisu: „Ueber den Gott Latovius" v 9 99 *) hum Hiigel (ponemčeno Humersdorf) , kraj nekdanjih ribnikov hočkih v vasi Razbanje = razbanje (ponemčeno Rosswein ! ! !) od bana, voda. Mittheilungen des hist. Vereins fur Krain." Jánner 1858. Iz themata lata, lota se ima izpeljavati tudi ime postaje: Lot od o s ali, kakor drugi prepisi itinerarjev imajo ad L ad d L o t o d pri Loto dah. Stala je ta postaja v dolini er sadaj sv. Lorenc v Stranicah. tam Dr. Weinhold v ..Mittheil. des hist. Vereins fur Steierm, 8. Heft str. 142 *) Ravno ta učeni mož je v gori omenjenih bukvah popisal stari grob v Strassengelnn blizo Gradca in ga spoznal za slo- pred Ko nj i c a m Lotoda, Latoda, po obliki kakor Jagoda, Lobod pomenjuje m Bližnja gora. gora čt itd mokri kraj, kar tudi je pod ktere dosti virov teče, se veli dobr is ki m Dobra je pri starih Slovencih pom d Ze venskega. 7 Widukind, III, 68. 3 Sefr. 88, 122, 161, 168. **) Primeri lat. missile, od mitto keltsk. matera, Wurfspiess iz materit, seopum ferire. Glej Dobrowsky „Ueber die Begràbnis6Ôrter der alten učeni naš rojak gosp. fajmošter Zalokar so to prikazen zapazili. Korenika je sansk. dabh, ire, slovenski doba die Zeit als das Gehende, Fliessende, primeri rtu = artu, ertu v san-skritu Jahr, lat. ritus, slov. leto, iz korenike ar, er ri. V sansk.: dabhai do bh 9 d h ab pozneje pokvarj d w morje, ocean, keltsk d 9 d wf r d Pri meri na Koroškem : Dob ves, ponemčeno Eberndorf. Slawen, Abhandlung der konigl. bohmisch. Qesellschaft der Wissen * cha ft en" 1786 str. 333 itd. od staronemškega: ebar, thier, primeri irsko: ebrach Sumpf, Wasser, eb 9 lutosus. Das Schamm Pis. v poznejšem času. Ko imamo od nekdaj ob Savi Posavje, govoriti mogli, da hoce kdo po sili povsod le Sl< imamo ob Sori in Kerki od drugod le Sorško in Kerško viditi. Naj se jaz pridenem nekoliko. Dr. Kandl polje. Bolj izvirne imena so: Ker ka, Kneza k, Med- rodove Sek vedjek, Stra nje, Bukovica, Križevec; bolj naslednje ? Subok šteje Kat in Men ok leno v za keltiške, ki so bivali sred Istrijanov in Japudov; pa: Kerška vas, Knežja njiva, Medvedje berdo, in sicer perve stavi od Pole do Pičine, druge krog Postojne, Stránská vas, Bukova gora, Križevska vas. Bodi in Menokalene krog Komena. Znamenito je. da so se Katali si tudi, da kraj sam ni toliko star, pa oblika una je sta- in del Karnov prištevali v teržaško srenjo, kakor priča rej a Posebna oblika imen je tista s podvojeno koreniko i kamen z doigim napisom v teržaškem muzeji; po takem na pr. Ma mol, toliko kot me li na, po koreniki mleti; se zlasti mesto Katalov utegne določiti. (Glej dr. Kand Cačič po koreniki cičati ali sedeti. To je oblika, ka- in 226) j kar požariše, po koreniki žariti; blezo tudi v> Indicazioni per le cose storiche del Litorale" stran 176 koršna v besedi pepél, od korenike paliti; kokalj od korenike kaliti. 3. Dopisnik iz Reke je uni pot v „Novicah" i Imena Ok gore se mi zd ne smemo tako tesno govoril o ujemati na goli Podkraj ; zakaj cesta iz Akvileje se šteje, da je šla čez Okro, in cesta iz Tersta tudi čez Okro; zidu, ki se od reškega morja poteguje višje proti krajnski Oki tedaj ni samo H V * zemlji, poznal kodér je šla akvilejska in se kaze, da je zlo star. Ta zid je ze Valvazor cesta, temuč tudi Gaberk, kodér je bila teržaška pot • • 1 ■ • II.« « • • • t 1 • V Ma m • V v m • V • in ga je dal viditi na podobsini, ki jo je pridjal Sicer je to teržaško pot presekovala še druga akvilejska pri popieovanji reškega mesta (glej b. XII. str. 100). Sem cesta, ki je šla proti Tarsatiki; razpotje je utegnilo biti ze tudi jez omenil ta zid, ter sem sodil, da je v nekaki ravno v An es i k to je i v Senožecah. če Linhartova zvezi stistim zidovjem, ki je pri Prezidu in Rabínem polji, in dalje deloma pri Oblokah in pri Rakitni, pri Verhniki pa se sledi nepretergoma za dve milji daleč. Prav bi bilo, misel velja, zakaj dr. Kandler Anesiko šteje za V grad. Ostanki ceste, ki je sla čez Stranj deno 3, Landol in Stu-in dalje čez Planino po stari cesti, so ostanki tište da bi se na te zidove povsod bolj pazilo, da bi se bolj odkrila teržaške ceste. Meni se zdi, da staro rimsko cesto dostik njih zveza. Nekako čudno je: po vseh mapah starega sveta s tem lahko najde da sled tovorue pota srednjega se nam stavi pred oci Had rij ano v zid in Se vero v veka. V srednjem času je hodila tovorna pot iz Tersta čez in Serbii, Basovico, Divačo, Senožeče, Landol in Planino; v Seno- nasi p v Anglii, rimski nasip v Nemci i Trajan ov nasip v Bulgarii ; za rimsko zidovje v žečah, Landolu in na Uncu so bile krog leta 1300 mote, julskih planinah pa ne vé noben zemljopis, in vendar Od Akvileje in od Gorice pa se je vse tovorilo čez Ajdov-8tari zgodovinarji o njem govorijo v pripovedi Teodozjevega šino in Hrušico; zatoraj je bila še o Valvazorjevem času boja proji Evgeniju. (Primeri „Mittheil. des histor. Vereins fur Krain" 1855 str. 81. > h Hrušice poštna hiša. Enako se utegne slediti ti cesta ki je od Tersta čez Terp 4. Tudi gosp. Bile je unidan pisal od starega z i- Siscii, ali pa tudi od ístrij gori on in Metulum proti proti Emoni ; ravno v dovja pri Bistrici in Ternovem, in je vprašal: kam bi to Ložu, pri starem Terp zidovje segalo? Tudi o tem zidovji sem jez že menil, da mota bi utegnilo biti v zvezi z zidom, ki se vleče po verhu je bila krog leta 1300 akvilejska Hrušice proti jugu. Pomniti se mora namreč, da se trojno rimsko zidovje sledi na cesti, ko se gré od Verhnike cez jevi tabli je stalo Vendům ali A ven do 18 ali Za mesta A r r u p i u m in Vendům utegne že kraj tudi biti določen. Po Autoniuovem potopisu in Peutinger- celó Logatec in Hrusico. Pervi zid gré ravno na Verhu med le 10 rimskih milj od Senie ali Senja, Arrupium pa 10 Verhniko in Logatcom čez veliko cesto in čez železnico; milj dalje (5 rimskih je 1 nemška milja), in sicer v meri sledi se od Zaplane za ljubljanskim verhom do Virda. proti Siscii. Ptolemej ima v svojem zemljopisu mesto Ar ruccia, ki ga stavi ravno tako blizo Senja; to je težko Drugi zid preseka stransko cesto med Logatcom in Hru šico ravno ondi, kjer se tista • * • zavije visje v g se nad Grudnom in proti Garčarevcu, in tik ceste je ostanek ojzd; sledi drugo mesto memo Arrupia. Res pa se nahajajo razvaline starega mesta blizo Otočca; med Prozorom in Čovicem rimskega gradića. Tretji zid se vleče čez imenovano se raztegujejo stare zidine za eno uro na dolgo, in za pol stransko cesto ravno verh Hrušice pri nekdanji poštni hiši; ure na široko; ljudstvo jih imenuje V i t a I j ; našli so se ondi rimski denarji, kamni z napisi, v ostanku tempeljna sledi (Glej se, kakor sem slisal, od Cernega verha tje na Unec. Mittheil. des hist. Vereins fiir Krain" 1854 str. 81, podoba Herkulova, in mnogo stebrov z glavicami. Gospod kjer je pridjana tudi mapa). Kukuljević, ki je te razvaline ogledoval, sodi tedaj, da Pa je treba vediti, da so bile s temi zidovi tudi po- ravno tukaj je moglo stati mesto Arrupium; tudi sebne terdnjave sklenjene. Perva terdnjava taka se ceste stare, ki se potezajo proti Liki in Dalmacii, morejo sledi na Verhniki; ravno farna cerkev sv. Pavla stoji to mnenje bolj poterditi (glej „Arkiv za povjestnicu jusrosl.u zdaj v njeni sredi; čveterovogelnik je, ki je obernjen po kil. IV. str. 306; tudi „Mittheil. des hist. Vereins fiir Kraina strauéh sveta, meri na vsako plat 80 sežnjev, in obsega 1856 str. 17, kjer je pridjana tudi mapa). Ce je potem še prostora za 4 orale. Druga terdnjava se vidi verh Monaecium toliko kot Emona, bi bile vse japodske Hrušice ravno krog stare poštne hiše; ta je bila podol- mesta najdene. Če je pa tudi Emona za japudsko imeno-gasta, voglu je meri pokonci 60, poprek pa 30 sežnjev, v enem vana, s tem ni rečeno, da bi se ji tako staroslovenski ostanek stolpa. Tretja terdnjava se jasno kaže živelj odpovedoval; sej je stala ravno na meji dveh narodov. v Ajdo vsi n i; vecjidel terga je se zdaj z njo sklenjenega; vidi se še precej visoko ozidje, ostanki 16 stolpov, kterih eden je čez 10 sežnjev visok; velikosti in podobě pa je ravno take, kakor terdnjava na Verhniki, čveterovogelnik, po 80 sežnjev ima na vsaki strani, in 4 orale prostora. Vse tri terdnjave se toliko znajo, da še delajo mejnike med seno- Hicinger. potne bisage Prijazni dopisi do strica Bercka Verbovcu. Dragana v njivami in hisami, in se tedaj se na katasterski mapi žeti, lahko razkažejo. To posebno okolišino naznamujem, ker se po enaki meri tudi na Trojanah, pri Zatičini, v Trebnem, na Kerškem ali drugod utegne podoba starih mest slediti. //. Pismo. Drag moj stric » Kdor zgodaj zjutraj ne pogleda solnca, ne ve ka košno bode vreme", so rekli rajna babica Ma^da. Tudi jaz 5. Kar je gosp. T er s t enj ak pisal o Ja pu di h v listih nisem pogledal, alise od jutra megli, zato tudi nisem vedil, pretečenega leta, je tehtno, ker se ozira, kolikor je moč, da bo dež. Komaj sem pa malo ur bil v Celji, že je začelo že tudi na jezik starih Ili rov; vsaj ne bodo nasprotniki liti izpod neba. 0 ljuba baba Vida! s studenicami, v kterih 13 sem se hotel dobro izkopati, ne bode nič. Tudi kokot rep visokih hribov in učijo se kraj železnic novega življenja proti tisti strani, ki pomeni deževno vreme. Kaj tedaj novih potrebšin vsake i hočeš početi v Celji, kjer ob deževji celó polžu ni dobro? jim ni več vir ste; ljuba planinska studenčnica haj d v Ljubljano! mi udari misel v glavo, in mož ljenja, morivno zganje jim jo namestuj beseda sem bil. V Ljublj bote dragi stric, zakričali ko bote ta listič přejeli. „Sadaj bodem vendar kaj pravega cul iz 5? kterega dobivam „Novice44 idilsko življenje! kam si pobegnilo? Ovca planinarju ni več ljuba živalca; on hrepeni po konji krilatem, da na njem jaše — v vodene oblake! Sopár je prinesel dosti ma- terialnega dobička in druge literarne sz mesta, reči slovenske. Sadaj bodeš mi vendar poslal karakteristiko nihče, so sadaj priče slovenskih pisateljev ljubljanskih. Saj vem, da si mi pod zemlj pa vzel je ljudem nedolžnost (idilienost) življenja. Sive skale, kterih jezero in jezero let ni motil nemirnosti človeške, in po suhem • v v verbovsko lipo dostikrat se po nemski pravil: temu pesniku sadaj strežej manjka „Bilderreichthum44 tega kraja, kterega jezero let ni nihče porajtal 9 tretjemu v Kiihnheit44 , drugemu „Vergleichungsgab cetertemu „Grazie44, — „ Anglež, Francoz in sin Abrahamo pete Leich Vtopljen v take „unzeitgemasse44 misii se pripeljem v Ljublj Na tigkeit des Ausdrucks", sestemu „iiberraschende Kontraste", bljanskem kolodvo najde sedmemu „Naivitát" itd ljubezen", r> da ta se ni povzdi strezljivih rok; čuda le, da se ti ljudje ne ponujajo dosti počelo ?? pohotno člověka na rokah v mesto nesti uni le v posnemanji nemških „gassenhasjer-jev" svojo slavo iše itd a dra stric b Ljublj bi Vam imel dosti Jaz nisem hotel peš iti v Ljubljano; mislil sem si: ti ganova kri in si se že ko malo otročč vozilo v go- pisati sladkega in grenkega al odložil bo vse to na si Dra ricah s štirimi najlep v • konj zakaj bi šel peš v mesto, te bodo s širokimi očmi merili in ti presojevali vsako zadnje. Sadaj poslušajte samo mojo dalnjo srečo na železnici, stopinjo. Zdaj rne pokliče veličanstvena kočijaška oseba, naj ajbližnjiši tovarš mi je bil mustafast Madjar. Cesnov se vsedem v njeni voz. Kočija je bila lepa, in dva belca Moj u in paprikini duh sta ga ovadila, da je prijatelj gulašhuša. Meklenbui Znano Vam je, mt dragi stric, da mi je veliko na tem, kar kdo j in kakošna je njegova „individualitas Kako se za na va-njo vpi v kočii pervega kranjske^ grofa Mislil sem, da se peljam ; al kako mi je greben padel nuu jo, i» jv • - .....—-------— fwu"'î ko me pred „Slonom", kjer sem vozotaju postati ta beseda po slovenski veli, ne vem; v slovniku jo že bo- velel in sem iz kočije stopi!, mala možka osebica, iz ktere demo je bil „mens je Potomek Arpadov, ki je tedaj meni nasproti sedel, lica sem zapazil velik fond spekulativne ----- -----------« • —- kar je srovoril -----------' ™— * * • ■ •• ~ duha sana m corpore sano" ; vse, prijazno 9 bilo čedno; samo jedno ni bilo praktično: prenapeta narjevim cugom pripeljal Drugi sosed je Takšen voz pa takšne konj hvala stare ogerske konštitucie nagovori: „Slisijo, bodo pri nas ostali? Ali so se s kel kelnar ljubljanski ti njegova bil Nemec iz Brunšvika prav melanholična duša. Ker Ciceron midva vozila parteko v . • . . ■ • r i i • ■_________ _ i____ ___ ____i__1_ _ . ... _ Stric! veste še, kako po Aristotelu piše, da vse velikoumne glave so melanho- vrabca mesto in sva . kakor jastrob lične („omneš ingeniosos melanholicos esse), sem ga po tem e mi je nasproti deržal, da me je 9 gledala ko čij in konj takém tudi jez imel za bisti glavo Dalj dni :u sedel starovičen Anglež; tako kislo se je nehoté opomnil Shakespearovih verstic: Nature has fram'd strange fellows in hertirae kneza Esterhazy-a ? ^a še nisem videl svoje ravno tako se je zavzel danes pošteni Vaš unučič. Kakor ste vi takrat rekli: „Kaj takšne gega mislil. kakor samo to Vendar si nisem nicesa dru kelnar mora biti mož, kteremu bi se spodobi! večji Ta 99 Wir And others of such vinegar aspect That they'll not show their teeth in way of smile Thoug Nestor swear' the jest be laughable. *) kungskreis"; on vé, kaj je „comfort" današnjega časa, pa tudi konje ima tako berzih nog, da smo letěli v mesto, kakor da bi nas bil kdo ukradel. 9 bil z Jaz sem ostal pri slavnoznanemu „Mokarj « in sem vorili Pri „Zidanem mostu" so v ta předal, v kterem sem jaz sedel, prišli še četiri sinci Modříc. Ker so slovenski go- sem jih vprašal, kje da študirajo? „V Ljubljani44 — mi eden odgovori malo porajtaje moje vedeno vprašanje. Vsakemu se je še smejalo veselje nad življenjem na čélu. in sem prav zadovolj Mokarj a so še ljudje stare domaće korenine; samo z jedno rečjo nisem bil zadovolj In ta je bila? Čujte stric, že stari Vodnik poje 99 Kranjc 9 je prebrisa prenagel, ave.44 Kdor je prebrisane glave, ta ni nikol temoč vse poprej dobro premisli, in po malem s< 9 9 loti delà, ktero hoče izpeljati. To je vse dobro in prav, kakor Verbovčani pravijo, „carta (prevzetnost) jim je na v gostivnici se pa mladim slovenskim dekletom, kterim je kečki plesala." Pri teh mladencih sem spet prav razumel nico Aristotelevih besed : „rç evdcupovia rov avraQxœvsGTi U «9 V starosti zapusti člověka sposobnost za življenje. Vendar v starosti je clovek modrejši, in če ima tolsto dedovino, postrežba izročena, dobro ne podaja talijansko načelo: Pian piano Si va Iontano! ali po našem je srečen, ker v Talmudu stoji 99 ded V • in p o m a g d s e Modrost je dobra z ïlovek more solnca Po mal' po mal' Se pride dal' ! t Pitomci Modříc so jo hudo zagodli cez Drugo pot na dalje, dragi stric Bercko! Sei Vas pozdravlja Vaš unučič svoje učnike, in spet sem nemškega pádagoga, ki pravi bolj razumel resnico besed Vicko 99 E Leh m a us Lilienduft und Mondenschein zusammengesetzt sein.44 Spominki na Dolensko Cesta kraj S od „Zidaneg mosta44 do L i t i j e ima (Dalje.) karakteristične posebnosti. Na desno in pećine Sopár Stud nekdanji rimski „Magnus Vicus w je pregnal srečne postoj ktere so poprej tukaj krožile v visokem zraku in iskale koštravih Samotno V I enje U t U u g u v v ^ uvi\uuuji jjuxm^ei^ • --t j ~ precej velika vas. Pred malo leti je pogorela, vendar pa nisem ravno zapazil, da bi se bila zlo olepšana vzdignila • v v mirnih nekdanjih prebivavcov teh planinskih krajev sedaj iz pogorisca kakor se v druzih krajih veckrat po takih preganja glasno žvižganje hlapono prebivavci přidej z * ) Natura je svoje dni smesne ljudi rodila nesrečah vidi. Pomudil sem se tukaj enmalo in memogrede ogledal cerkev, v ktere zidu je več starih kamnov in podob vzidanih, o kterih govoriti pa se vendar zderžim, ker se ne štejem v versto zvedenih stannarjev « m V ____» m mm • V i j _________ 1 • Y Nektere tako kislega lica, Da svojih zobi ne pokažejo Ceravno bi Nestor prisegil, Tudi v uc-ter slišal, da se bo v nikolj se smejaje, da je sala smeha vredna nikovo stanovanje sem. bil přisel krátkém novo zidalo. Ravno prav! saj delavci s podiranj tega poslopja tako ne bodo mnogo truda imeli **) Sreóni, ki so si sami sebi zadosti! precej za to storjenega je ze Bližnjega gradu, lastnine ia 14 navadnega poletnega prebivališča grofov Turjaških pogledati, mi ni dopustil čas, akoravno bi bil to rad storil. Posebno lep razgled proti Ljubljani in Snežnikom se nek od pira tam krog in krog. Bližalo se je že solnce zatonu, ko sem Studenec zapustil. Ker se je ljubljanskemu vozaču zlo dornú mudilo, sem si najel na Studencu drug voz, in šlo je precej hitro nocojšnemu prenočišču, Turjaku, nasprot. Gosta tema je kmalo pokrila zemljo, al vendar mi ni bilo dolgočasno, zakaj moj duh se je bavil zopet, kakor pri vožnji čez močvirje, ob gričih pred Smarijo in o njih hrabrih jugoslovanskih branitelji)). Sledil sem jim, verlim junakom in braniteljem naše domovine, v duhu naprej doli proti Višnji gori in Laš-čam, in se že naprej serčno veselil, viditi ravno o tem popotvanji kraje, kjer so oni tako krepko učili ptuje sil-neže razločevati, kaj je „moje in kaj je tvoje." Bilo je že pozno, ko dospeva v gostivnico pod Turjak. Hotel sem pa vendar še nocoj koračiti gori na turjaški grad, kamor sem bil od dobrih znancov in prijatlov že večkrat povabljen. Da bi se nekoliko pogrel, ker je precej hlađen noćnik pihal, stopim v gorko gostivnico in najdem tù mnogo popotnih, med drugimi tudi gospoda dekana Holcapfel-na iz Ribnice. Priljudno se spustijo z manoj v pogovor, in ker iz mojih besed spoznajo, da mislim še naprej iti, mi prijazno sve-tujejo, naj raj tii prenoćim, ker je že pozno. Ubogal sem jih. Kremljala sva potem s prečastitim gospod dekanom, verlim Gorencom, do terde noči in med drugim tudi marsikaj se pomenila o naših ljudskih šolah. Pravi pedagog so ta gospod in res zaslužijo slavivni križec, ki jim kinči domoljubne persi. Pozno že sem se podal k počitku. Ko se drugo jutro prebudim, me je že pozdravljal svit danu skoz okence moje spavnice. Urno šinern na kviško, zakaj danes me je bila volja veliko prehoditi. Najprej sem bil namenjen pomuditi se nekoliko v Turjaku, potem pogledati Lašče, Ponikve in udariti poslednjič memo Dobrega polja in Kerke proti Zatični, kamor sem upal do večera dospeti. Od Tur jaka sem že poprej marsikaj slišal in bral, toraj je želja, vse to z lastnimi očmi viditi, pospe-ševala moje korake. Domačo pesemco prepevaje sem več skakljal ko šel navkreber po rižasti, v letu 1842 na novo in prav dobro izpeljani cesti. Kmalo se mi je pokazal or-jaško zidani grad — slavna zibel ene najhrabrejših rodovin slovenske zemlje; ni tudi dolgo terpelo, in stal sem pred grajskimi vratini. Kakor sem že zgorej rekel, sem o Turjaku že poprej mnogo slišal in bral; tudi marsikteremu bravcu je gotovo več ali manj o tem znanega, vendar pa ^ Y hocem se nekoliko omeniti, kar nam stari pisatelji o Turjaku pripovedujejo; zakaj važna in prevažna je zgodovina tega gradu in kraja — vredna, da se nekoliko pri nji pomudimo. Pred gradom stoji častitljiva stara košata lipa, starim Slovencom sveto drevo. V nje senci je napravljena pripravna klop za počitek. Vsediva se v duhu, ljubi bravec, na-njo, in slušajva povesti starih mož. Val va zor piše o tem: „Prebiraje stare zgodovinske bukve najdem v njih, da je na tem mestu še pred Kri-stusovim rojstvom mesto stalo, kterega razni zgodovinarji imenujejo Aru pen um, Auruponum, Aurupium." — Pisatelj Hieronim Megiser to v svojih spisih poterjuje ter še pravi, da se je Octavian Avgust, rimski cesar, osebno s svojo vojsko leta 31 pred Kristusovim rojstvom tega mesta po-lastil, mu pa s požarom (ki mu je zažugan bil) prizanesel in ga zopet Aurupencom — Auerspergom — Turjaški m — v stanovanje přepustil. — Pisatelj Jan. Melh. \lader poterjuje vse to in pristavlja še, da je leta 451 po Kristusovem rojstvu „šiba Božja" Atila to mesto popolnoma razdjal;jia to mesto so pozneje turjaški terdni grad ravno tega imena postavili, o kterem pa dandanašnje le še male razvaline na sprednjem griču pod sedanjim gradom spričujejo. — V dokaz, da so Rimci nekdaj tii bivali, na-vaja Val vaz or napis nekega kamna, kterega pa že o njegovem času več najti ni bilo. Napis na tem kamnu se je nek glasil: D. M. AÚR. SENECIONIS. MIL. COH. V. PR. P. V. EX CECIL. QVI. VIX. ANN. XXX. M. VIPIUS. TITIUS. COMANIPUL. EX. HER. CONTUBER. CAR. POS. Pisatelj Mader piše dalje: V letu 1067 je Konrád Turjaški, ki je s svojima pravima bratoma Pilgramom in Adolfom Turjaškim mimo v Turjaku prebival, ne daleč od starega zidovja nov — tedaj sedanji — grad sozidal. Enako piše o temu tudi Schonleben, samo da dobo zidanja stavi okoli leta 1060. y Valvazor nadaljuje: „Se dan današnji se kaže na zadnjem, vélikem, okroglo zidanem stolpu lepo zdelan in pozlacen kamen, na kterem se vidi nekoliko gerbov, v sredi njih pa velik, krasno izdelan in pozlacen tur: kot stari turjaški gerb. Pod njim je sledeči napis: „V letu 1067 se je grad po Konrádu Turjaškem zidati pričel; pozneje, v letu 1511, ga je potres razdjal; jaz, Trojan Turjaški, sem ga do tal poderl in na novo sozidal leta 1570." To je napis, ki se še dan današnji vidi in bere. (Dalje sledi.") Narodna pripovest. (V narećji isterskem). Bivali su tri brati na nekoj gori, pak jim je oganj zamořil i ogasnul, ter si ga nisu mogli nikako dobaviti. A znali su, da va istoj gori živi neki starac, ki ima ognja. Zato se odputi najprija najstareji brat k starcu po ognja. Kada mu pride u kučiću, ga nagovori: „Zdravo starce! dajte mi ognja." A starac mu reče : „Sinko ! dat ču ti ja ognja, ako mi pověš: Ca ni bilo, ča neče biti?" A on mu nezná povát, i ta ga klade pod neki čabar. Kada brat ne pride z ognjem, gre sredni glât (gledat), ča je z bratom, i ognja prosit. Ko ta pride k starcu, ga pita za brata i oganj, a on mu reče: povej mi: „Ca ni bilo, ča neče biti? ču ti dat ognja i brata." Al siromah mu nezna povát, i mora k bratu pod čabar. Sada vidši najmlaji brat, da ni bratje ni ognja, se uputi sam k starcu, i pridši k njemu u kučiću reče: „Starce! dajte mi ognja i brate; a starac: Povej mi: Ča ni bilo, ča neče biti? ču ti dat7 ognja i brate." Nato počne mladič govoriti: „Imel san pokojnoga otca brez kersta, pak san posadil jedan bob, i po njen san šal na nebo, kupil san vere kersta, a ten toga mi je kravica popasla bob, pak nišan inogal doleka, i san kupil stařic mekin, povezal san sve jednu po jednu za moč doleka priti; sada mi je još malo manjkalo, hitil san se doleka i zapičil san se na živu sten, verč san razbil, a kersta nišan prolil; šal san doma, san zel pralicu i bat, i san se vanka znimal, a kad san se znel, san pokojnoga otca kerstil. Dragi starce! daj mi sada ognja i brate." I starac mu je dal ognja i brate. Zapisal J. Voičič. Kratkočasnica. Bezeg daj moža! Resnićna prigodba. Malo pred Božičem je ciganka nekemu 27 let starému dekletu prerokovala ali kakor pravijo „kvarte šlogala": ako ne bo na sveti večer bèzga tresla in v tem klicala „Bezeg daj moža!" — ne bo prihodnji predpust, akoravno bode dolg, spet nobenega moža dobila. Deklica, si popolnoma zvesta, da ji bo bezeg moža dal, gré komaj pričakovavši božičnega večera za sosedov skeden bezeg trest pa moža klicat. Ob skednju je bila versta otepov zložena, na kterih precej visoko je umazan piskrovezec s svojo robo tiho ležal. Ker je pa dekle naše na vso moč drevesce sukalo in „Bezeg daj mi moža" kričalo, je mastni Madjarček viditi hotel, kaj da je to. Al slama se spodersne in loncovéz telebi z otepov 15 da na tla — ravno pred njo, za njim pa vsa njegova roba: gorjača, tepla; vselej je pa v takih okoljšinah bolje in varniše, drat in misnice. Neumnica se je tako prestrašila, da se je se popadeni brez pomude podveržejo predpisanema ozdrav kot šiba tresla na celem života in strahu zbolela i je bezeg nikoli vec ne bo tako hitro moža pod noge vergel. Rekla je ker ji . da bezga tresla. ljanju in da se tudi vse drugo tako stori kakor postava veleva; bolje je, da v takih zadevah, ko se nič za gotovo ne vé, se stori kaj po nepotrebnem, kakor da se kaj p o- Naj bo prigodba ta v poduk vsem našim dekličem, ktere trebnega zanemari. In tako upamo, da popadeni bojo od cigank moža pričakujejo. J. V7 c. Dopisi v ivastvu 1. januarja. A. M. Tudi pri nas je dnar na zmesnjava velika; kdaj je bo konec, sam Bo tr » ve. Iz Gospića smo dobili čiste, bele pšenične moke; kruh iz nje je pa tamno-rudečkast, neukusen, in v želodec se spraviti ne dá; tedaj tudi žitna bolezen menda ni deleč • V zdravi ostali. Tišti pa, ki mislijo, da pozimi ne more pes steci, se motijo, ker skušnje učé, da vsaki čas skozi celo leto je to mogoče. Naj tedaj tudi drugi, od kterih se še zdaj ne vé, da jih je omenjeni pes popadel, berž k zdrav-niku gredo, da se rana ne zanemari. Tudi če je ktero živino pes popadel, naj povejo to berž zdravniku. od nas. Kar krompirja na polji ni pognjilo, pa v hramih trohni; kmetji se bojijo, da ne bi prišli ob seme. Božične praznike pa smo slišali od vseh strani žalostno no-vico, da repa v kadćh neobično berblje, kipi in gnjije, znabiti, da ste repna in krompirjeva bolezen prave sestri, le ena mlajša od druge, vse pa hčere edinega oidia. Ze tri leta na repi od celjka (perja) noter doli v koren rujave zapazujem, pa vselej le pri pozni repi, v dolinah, proge vlažnih in mokrotnih krajih in po dolgem dežji. krompir (hvala slavni ljubljanski kmetijski družbi! da ga imam že več sort), čeravno zavolj suše reven Zgodnji i je Novičar iz domaćih ia ptnjih dežel. Iz Dunaja. Presvitli cesar so ukazali, naj maršira berž precej armade na Laško, ker— kakor „Oest. Corr.u pravi — nepokojná stranka si v nekterih krajih lombarško-beneškega kraljestva na vso moč prizadeva, mir teh dežel spodkopati in zdražiti tudi mirne njih prebivavce. Ih berž se je več regimentov iz Dunaja in dunajské okolice po železnici podalo na Laško, pa ne, da bi vojsko začeli s kakošno drugo d e ž e 1 o, ampak da ondi zatrejo překulo? odvernejo miroljubnim Čeravno se je že mar- vendar včs zdrav; tako tudi zgodnja repa; čeravno zavolj suše smo je malo přidělali, je bila in je še zdaj vsa zdrava. Zgodnji krompir, perve dni julija ali malega serpana drugikrat vsajen, je bil prav lep in ukusen, al plesnoba mi ga je malo po malem do zadnjega zerna pokon-čala; navadni krompir po dolinah in vlažnih krajih sajen ni nič srečneji; tako tudi pozna repa, na nizkih in vlažnih njivah posejana, je po dolgem deževanji v zadnji polovici novembra hudo zbolela. Pri nas, kjer zima nikoli nagloma ne pride, (najhujsi mraz — dobrih 4 stopinj R. je bil 19. decembra), je navada, da drobno repo na njivah noter do sred zime pustimo, da se za živino odebeli ; le ta repa je cijske namere nepokojnih domaćih stanovavcom nadloge nepokojstva. sikaj slišalo iz Laškega, je vendar ta novica prestrašila vse, ki niso misliti, da je tako hudo. Se večji hrup pa so po vsem svetu naredile besede cesarja Napoleona, ki jih je na novega leta dan, ko je poslance unanjih deržav sprejel, rekel poslanců našega cesarstva, baronu Hiïbner-ju. Ze štiri dni so vsi časniki vsi polili teh besed, ki jih obračajo na vse strani tako, kakor da bi bil že ? in res so osupnile tudi dnarnicarje na borsah v strehi. In kako so se o g i nj glasile te besede? ,,Zal mi je poslanců v mokrotnih dolinah že vsa strohnela ; na višjih suhotnih je rekel Napoleon našemu da si moja in Vaša vlada niste več tako dobre kakor nekdaj; vendar recite cesarju, da pri vsem tem se moje serce do njega ni celó nilo.u Nekteri so liotli še ojstrejše besede slišati. Da taka nič preme in zračnih zemljiših je pa se danes lepa in zdrava ; tako je krompirja, kterega so manj terdovratni kmetje, zapustivši staro kopito, na zračnih njivah in gričih sadili, tudi še čez polovico zdravega. Če je tedaj, kakor se mi zdi, repna trohljina krompirjevi zeló podobna, zakaj bi umni gospodarji kakor krompir tudi repe zgodaj in na zračnih vi- Poskusimo to vprihođnje! pravi kristjani smo otroki nebeškega Očeta: z levo govoríca res ni rozic sadila, je gotovo; vendar mislijo drugi, da se vsaka beseda cesarja Napoleona ne srne tako na zlato vago devati, kakor da bi mogel svet plesati kakor sam on gode. Poslanců papeže v em u pa nek še celó besede ni privošil, ampak ga je memogrede le nekako sèrpo pogleda! drugi sokih zemljiščih ne sejali? Kakor roko skčsani tolcirno na svoje persa, s pravo pa lovimo ocetovo palico, da se branimo kar je moč njenih udarkov! Kmali drugi dega mislil, beseda dan so začeli vládni časnik ..Moniteur ' vladi udani časniki svet tolažiti, da cesar ni nič huai beseda je bila že iz ust in včasih je tudi Sedaj se je začelo ugibanje: od kod in m ï Iz Cernonilja 3. jan PHH^Hkonj ! zakaj ta spremin cesarja Napoleona, ker mu naša vlada vendar očitno ni nič žalega storila? In najdli so nekteri v Lok i nekega ptujega ovcarskega psa 1 ki se je Bog ve od kod pritepel in je, kolikor se je do zdaj zvedilo, v Metliki 4 ljudi popadel. Ali je bila mčrha stekla ali ne, ne vemo za gotovo, ker nihče ne vé, od kod se je pri- *) Danes opoldne so ustřelili vzrok v tem, da naša vlada noče storiti kar francozka o — yy 26 n — v 20 r> 1 V - r> 1 V - r> 1 yy - v 1 yy - r 1 M - 99 5 yy - » kterega so lani vjeli in ga imajo v kasarni v Budi (Ofen) terdo zapertega. Preisk njegovih hudodelstev skle Pogovori vreduištva. Gosp. Z. v Br.: Hvala lepa poslane njene; le se nekteri kraji okoli Segedina, kjer je Sandor imena gób najvec tolovajstva svoje uganjal, se imajo ogledati. Sila veliko prie bo zaslišanih v pravdi, o kteri so že celi kupi papirja popisani. Gotovo je, da je 5 ljudi umořil, dvakrat razun kom vičarja" podaljš Gosp. Piv.: „Novice" preteklega leta se se dobij ega lista, ki je posel. — Nekterim gosp. naroć Vašim željam bomo s tem skušali vstreći, da bomo „no in vselej gotovo vse povedali. kar se važ pa je ta namen ranil, in še več druzih hudodelstev dopernesel spodletil; veliko S po svetu godi; s poseb će tudi plaćano prilogo, bi bilo ljudi je oropal in tezko preveć homatij Gosp. J. Ša: Drugo pot bomo odgovorili na Vase vprašanje Iz Serbije Ni y se znano, da bi bil knez Mil y ze Odgovorni vrednik : Dr* Jaoez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.