Slev 83. v LMatil, ? loren flnn ti, sirrna wi Leio L. Naročnina za državo SHS: i« celo leto naprej Dlu.120-— sa pol leta „ .. „ BO-— ia četrt leta m . • » 30-— sa en mesec „ .. H 10"— za inozemstvo: oelole .no . . . . . D m. 'i 6'— mesečno...... 18'— = Sobotna izdata: = t Jagoslaf i]l. . . Din. IS — v inozemstvu ... „ 35'— Posomns Slev. 75 por. = Cene lnseratom:« Enostolpna petltaa vrst,-t m^U oglasi po K 4*— In K ti —, veliki oglati nad 45 mm rt-itae po K 8 —, poslana tdj po K 12 —. Pri več|em naročila pofnttt Izhaja vsak dan lzvzemii ponedeljka In iueva po praz» nlkn ob S. nri zjntraj. Mesečna priloga: Vastnlk SKSZ. IW Uredništvo le t Kopitarjevi allol Stev. 6/U1. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne aprelemato. Dredn. teleL štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski naroi Uprava ja v Kopitarjevi al. 6. — Rsčan poštne hran. ljubljanske št. 650 sa narožalno In št 149 za oglase, Zagreb .9.011, sarajev. 7563, praške ln dnnaj. 24.707 Dr. Korošec o stranki. V nedeljo dne 9. t. m. se je na Jesenicah vršil javen shod SLS, ki je bil sijajno obiskan ne samo od naših somišljenikov, ampak tudi od pristašev drugih strank. Shod je potekel v najlepšem redu. Vodil ga je tovariš Krivec, poročal je na njem o vseh važnejših dnevnih vprašanjih narodni poslanec dr. Korošec. Govoril je o pomenu genovske konference, o politiki male entente, o naši notranji politiki, o slovenskih strankah, o politiki in taktiki naše stranke ter o potrebi novih volitev za narodno skupščino. Isti dan se je vršil tudi na Dovjem dobro obiskan shod naše stranke, na katerem so govorili gg. A1 j a ž, G a b r š č e k in dr. Korošec. Zborovalci so soglasno in navdušeno odobrili politično smer in taktiko Jugoslovanskega kluba ter izrekli trdno voljo, ohraniti v stranki slogo in edinost. Oba shoda sta jasno pokazala moč in konso-lidiranost naše stranke med slovenskim ljudstvom. Posl. dr. Korošec je med drugim izvajal: Vladni sistem. Sedanji vladni sistem ustvarja vedno večjo politično napetost v državi. Nihče z navdušenjem ne plačuje davkov, a neenako razdeljene davke vsakdo z gnjevom in žolčem. Na Slovenskem smo na najslabšem, ker pri nas davčni stroj dela brezobzirno in neusmiljeno. Neenake plače po pravici re-voltirajo prizadete ljudi. Vsled tega na tisoče inteligentnih ljudi vsakodnevno glasno širi med narodom nevoljo nad razmerami. Kadar se obljubi zboljšanje, se obljuba ne drži. Sklenjeni zakoni, n. pr. zakoni o delavski zaščiti, se sabotirajo od vlade same. V celi upravi vlada nesposobnost, nestal-nost, nezrelost in povrh še polno korupcije. Slaba finančna in gospodarska politika upropašča valuto in ustvarja vsako zboljšanje iluzornim. Draginja kot težka mora tlači vse stanove. Slovenija je gospodarsko popolnoma izsesana in na denarnem trgu se je pojavila najopasnejša kriza. Slovenski narod se hoče osvoboditi z zakonodajno samoupravo, a ta se mu odklanja s hladnim cinizmom. Trpi, četudi umiraš, ga tolaži demokratski voditelj doma, a v Belgradu razglaša: naš narod je zadovoljen. (Vzklici ogorčenja.) Naša taktika. Ni čudo, da se pojavljajo tudi v naših vrstah obupni klici: Obrnite Belgradu hrbet! Nastopite isto pot kot Radič! Slovenski narod mora strašno trpeti, ker je pri poslednjih volitvah naklonil svoje zaupanje demokratom, samostojnim in socialistom. Za nas je vprašanje, ali bi se neznosne razmere prej spremenile, ako od-idemo iz Belgrada, ali ako tam dan za dnevom razglašamo muko in trpljenje slovenskega in hrvatskega naroda. Naš cilj je avtonomija. Mi smo prepričani, da bi razpoloženje za avtonomije ne dozorevalo tako hitro, ako bi v Belgradu ne bilo nobene proti-centralistične opozicije. Še več! Mi ne podcenjujemo krepke opozicionalne geste, ki jo znači pasivna politika, vendar smo vsak dan boljinbolj uverjeni, da bi nas krepka aktivna politika v Belgradu od strani vseh opozicionalnih avtonomističnih in federalističnih strank nikdar ne dovedla tako globoko v vso centralistično mizerijo, kakor jo danes slovenski in hrvatski narod okuša v vsej svoji strašnosti, in da bi bili že mnogo bližje svojim političnim ciljem ter da bi se Marsikaj nikdar ne zgodilo, osobito se ne bi tnko široko razpasla hegemonija in gospodarsko izrabljanje, ako bi proticentrali-stična opozicija v Belgradu bila številnejša. Brezdvomno bi bila abstinenčna politika vse opozicije za Slovence in Hrvate veliko kajti bi se povodenj nadvlade in izkoriščanja razlila neovirano in brezobzirno čez v'so hrvatsko in slovensko zemljo. (Veliko odobravanje.) Ako bi pa mi kedaj uvideli, da bi nas v Novem trenutku mogla pasivna politika prej dovesti do našega cilja, bi se za pregret v taktiki niti za hip ne obotavljali. Posedaj še tak trenotek ni bil dan. Pribiti Pa tudi moramo, da je težje in napornejše delati aktivno politiko, posebno ako ima Majhna opozicija opraviti z mnogoštevilnim nasprotniškim taborom, ki mu je vsako sredstvo v boju dobro in dovoljeno. Taktika nam ni načelo, ampak le pot, po kateri bi mogli najprej doseči uresničenje našega programa. Bodite uverjeni, da tudi v izbiri taktike postopamo po svoji najboljši vesti. (Odobravanje.) Stranka enotna. Nasprotno časopisje zadnji teden veliko razpravlja o možnosti razcepa v naši stranki. Volitve se bližajo in zato impo-zantna moč naše stranke nasprotnikom ni po godu. Mislim, da sem dobro informiran o razpoloženju v naši stranki, in zato lahko izjavim: Vsi mi od SLS, naj je nianca našega razmerja do dr. šustoršiča kakrŠn asi bodi, ne bomo v sedanjem času, ko se borimo za samostojnost .Slovenije v okviru te države, ko stojimo v začetku ljutega kulturnega boja, o katerem ne vemo, kje se bo zaustavil, ko se trudimo prinesti našemu delavcu, obrtniku in kmetu osvobojenje izpod jarma zatiranja, izrabi ianja in izsesavanja, v tem času ne bomo od nikogar dali cepiti naše stranke. (Splošno, vihamo odobravanje.) To bi značilo v sedanjem momentu, izkopati siguren grob našim narodnim, ver- skim in socialnim idealom. (Ponovno odobravanje.) Naš narod je v ogromni svoji večini že pri zadnjih občinskih volitvah nedvoumno izpregovoril, da odobrava naš verski, socialni in politični program. Temu programu se v stranki vsi klanjamo, in sveta naloga nas poslancev je, da smo sluge in izvrševalci tega programa. V stranki ni pristaša, ki bi nas hotel pri tem delu ovirati. Mi ostanemo složni, polni nad in načrtov za bodočnost! (Splošno pritrjevanje.) Naš boj za avtonomijo ni brezupen. Vsa znamenja kažejo, da se nahajamo na poti do avtonomije. Razdelitev zemlje zakonodajnim potom se ni posrečila. Imamo zakone o splošni upravi in o samoupravah, a ne posode, v katero bi te zakone postavili. Z vladnim ukazom ustvariti tako posodo, je sicer mogoče, a taka posoda ne drži. Ustava ni izvršila svojega namena in kmalu bodo tudi druge stranke morale hočeš nočeš zahtevati revizijo ustave. Mi smo vsled tega vladnega neuspeha z ustavo zopet mnogo bliže volitev. Nove volitve pa ne bodo prinesle zmage centralistom, ampak onim, ki hočejo državo urediti v sporazumu s Slovenci in Hrvati. V tej skupini smo tudi mi. (Navdušeno pritrjevanje.) Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Italija zahteva na genovski konferenci, da naj se reši vprašanje Zadra in Reke ter vežejo vprašanje baroške uke z reškim vprašanjem. Včeraj sta italijanska delegata Contarini in To-sci dobila naročilo od italijanske vlade, naj se pogajata z našim delegatom dr. Ninči-čem. Pogajanja med Contarinijem in dr. Ninčičem ne potekajo na najboljši način. Isto velja tudi za pogajanja, ki jih vodi dr. Schanzer z dr. Ninčičem. Dr. Schanzer noče pristati na izpraznitev Dalmacije, temveč obljubuje, da bo Italija prenehala z demonstracijami v naših vodah. Radi tega prihaja dr. Schanzer s popolnoma novimi V predlogi, tako n. pr. da se naj določijo nevtralni pasi, zgradi zadrska železnica ter veže reško vprašanje z vprašanjem baroške !uke, istotako kakor Contarini. Zagreb, 10. aprila. (Izv.) Načelništvo reške jugoslovanske stranke je poslalo ministru za zunanje stvari dr. Ninčiču v Ra-pillo sledečo brzojavko: »Zahtevamo izvedbo rapallske pogodbe brez vsakršnega kompromisa ter z neposredno evakuacijo še zasedenega ozemlja in z morebitno uporabo § 16 statuta zveze narodov. Zahtevamo tudi povrnitev vse škode, ki jo imajo Jugoslovani na Reki.« Velika gospodarska konferenca za obnovo Evrope v Genovi se je pričela po dolgih pred pogajanjih med različnimi vladami 10. aprila. Konferenca sama ne tvori zase posebnega poglavja evropske povojne politike, ampak je le član v razvijajoči se >verigk konferenc, katere začetek leži v Washingtonu, konca in kraja teh konferenc pa še ni mogoče predvideti, kajti tudi Genova ni da bi morala pomeniti definitivno likvidacijo svetovne vojne in po-vratek v mirno razpoloženje Evrope. Tehnične priprave za konferenco. Nastanitev ogromnega števila zastopnikov 34 tujih držav, časnikarjev itd. je prizadevala laški vladi mnogo dela in mnogo skrbi. Vlada je najela v mestu in v okolici nad 200 hotelov, vil in privatnih stanovanj, katere je dala udeležnikoiVi konference na razpolago. Promet je uredila tako, da je članom konference pot do konferenčne »palače St. Giorgio« vsak trenutek omogočena z najrazličnejšimi vozili. Poštno, brzojavno in telefonsko službo opravljajo prvovrstne moči in vpostavile so se nove brzojavne in telefonske zveze, ki omogočajo direktne spoje med Genovo in skoro vsemi evropskimi centri. V vseh konferenčnih uradih pa opravljajo službo najboljši italijanski uradniki. Jugoslovanska delegacija v Genovi. Za jugoslovansko delegacijo je pripravljen kot bivališče hotel »Guglielmina-e (Viljemina) v Rapallu. Našim delegatom so se zastopniki laške vlade z ozirom na posebna pogajanja med obema državama peljali precej daleč nasproti, da tako pripravijo ugodna tla za oficielne razgovore. O teh pogajanjih govorimo na drugem mestu. Naša delegacija šteje 10 oseb. Češkoslovaška delegacija. Češkoslovaška delegacija šteje okoli 30 oseb pod vodstvom dr. Beneša. Nastanjena je v hotelu »Bristok, kjer se je vršila v soboto 8. L m. tudi prva konferenca male antante. Prva konferenca male antante. Na sobotni seji zastopnikov male antante pod predsedstvom dr. Beneša so še enkrat natanko proučili vsa vprašanja, o katerih so se že na konferencah v Bratislavi in v Belgradu dogovorili. V soboto popoldne pa je obiskal dr. Beneša laški vnanji minister Schanzer, kjer so ugotovili, da mala antanta kot taka ne bo udeležena in zastopana na predkonfe-renci zaveznikov. Ncvtralci na genovski konfereuci. Države, ki so ostale za časa svetovne vojne nevtralne, so nekaj časa razmotriva-le načrt skupnega nastopa na genovski konferenci po vzoru male antante. Načrt se je izkazal kot v praksi neizvedljiv zaradi različnih vidikov posameznih nevtralnih držav, s katerih te presojajo splošni finančni položaj v Evropi. Eni se ogrevajo za načrt Meulenov, drugi za načrt Dubois, tretji pa prepuščajo glavno besedo konferenci sami. Stališče Zedinjonih držav. Zedinjene države severoameriške no bodo na konferenci zastopane. Kot zaupnik ameriške vlade bo sejam prisostvoval znani ameriški finančnik Vanderlip. Zedinjene države stoje slejkoprej na stališču : Gospodarska obnova Evrope ni mogoča brez i z p r e -memb v rešitvi reparacijske-ga vprašanja in brez razorožitve. Dokler ne bodo evropske države začele resno pretresati teh dveh vprašanj, bo stala Amerika (uradno) ob strani. Potovanje in prihod ruske delegacije v Genovo. Pod vodstvom ljudskega komisarja za vnanje zadeve Č i č e r i n a je odpotovala v Genovo številna ruska delegacija, ki se je nastanila najprej v Rigi. Tu se je vršila važna konferenca med Rusi in med zastopniki ruskih obrobnih držav, katere izid je bil po najnovejših izjavah vodilnih državnikov prizadetih držav p o v o 1 j e n. Iz Rusije so krenili Rusi v Berlin, kjer so imeli važna posvetovanja z nemško vlado. Rezultat teh pogajanj ni znan, izgleda pa, da so si Nemci in Rusi še v nekaterih točkah precej navzkriž. Iz Berlina so potovali Rusi no preko Švice, kakor bi bilo pričakovati, ampak preko Brennerja v Ita- lijo oziroma v Genovo. Za Genovčane je bil prihod Rusov silna senzacija. Laška vlada je iz strahu pred morebitnimi napadi laških fašistov na sovjetsko delegacijo kolodvor in ulice in ceste, ki vodijo do Rusom namenjenega hotela »Imperiak v Santa Margherita, močno zastražila. Na vseh avtomobilih, s katerimi so se peljali ruski delegatje, so sedeli do zob oboroženi karabinjerji, nad ulicami pa so ropotali aeroplani, da bi videli od zgoraj kakšno morebitno skrivno zasedo. V hotelu samem pa straži Ruse dvojna straža: laški karabinjerji in ruski vojaki. Dostop do ruske delegacije je silno težaven. Na morju v mali luki pred hotelom pa se je usidrala laška vojna ladja, da prepreči vsak napad na Ruse z morske strani. Te pedantične varnostne odredbe smatrajo Rusi sami za preobsežne in se jim smejejo. Precej neverjetna pa je trditev, da dela Rusom neprijetnosti hotelski račun, ker morajo plačati dnevno po 300 lir za oskrbo. Ruska gospoda v Genovo gotovo ni prišla brez vsega. ♦ » * NAJNOVEJŠE VESTI S KONFERENCE. Delovni program konference. Genova, 10. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršilo v Palazzo Reale zborovanje zastopnikov onih narodov, ki so na canneški konferenci odredili, kdo naj se povabi k mednarodni gospodarski konferenci v Genovo. Na zborovanju so določili dnevni red otvoritvene seje in nadaljnjega zasedanja genovske gospodarske konference. Sporazumeli so se, da bo imel otvoritveni govor italijanski ministr. predsednik De Facta, nakar bodo govorili angleški ministrski predsednik Lloyd George, francoski delegat Barthou, Nemec dr. Wirth, ruski sovjetski poverjenik čičerin in pa belgijski ministrski predsednik. Vtis, ki ga je napravil ta prvi sestanek, je bil nadvse ugoden. Z ozirom na to se more pričakovati, da se bo na genovski gospodarski konferenci možno sporazumeti v vseh točkah, o katerih se bo konferenca posvetovala. Dalje so na tem sestanku tudi določili, da se načrt gospodarske obnove, kakor so ga zamislili zavezniki na canneški konfcrenci, ne izpremeni. Rusi za pomirljivo politiko. Genova, 10. aprila. (Izv.) Včeraj dopoldne so ruski delegati čičerin, Litvinov in Vorovskij v imenu ruske delegacije po-setili italijanskega ministrskega predsednika De Facta in italijanskega ministra zunanjih poslov Schanzerja. Ruski odposlanci so obrazložili svoj načrt glede gospodarske obnove Evrope, kakor so si jo oni zamislili, in so pri tem pokazali, da se hočejo držati čim bolj pomirljive politike. Izjavili so, da hočejo storiti vse, kar je v, njihovi moči, da bo imela genovska gospodarska konferenca uspeh. Predkonfcrcnca, Genova, 10. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne so se sestali delegati zavezniških držav k predkonferenci, ki je trajala do osmih zvečer. Na tem sestanku se je določil natančen program današnje otvoritvene seje, ki se ima pričeti ob 11.30 dopoldne. Po sklepih pred konference bo na današnji seji angleški ministrski predsednik Lloyd George predlagal italijanskega ministrskega predsednika Facto za predsednika mednarodne gospodarske konference v Genovi, nakar bo razvijal program konference. Nato bosta nemška in romunska delegacija pozvani, naj podasta pro-gramatiene izjave. Ni še gotovo, ali bo na današnji seji ves program izčrpan in ali se bo nadaljeval na jutrišnji seji. Ruska delegacija je že podala izjave v javnosti, v katerih naglaša, da bo vse storila, da ho imela konferenca ugoden izid. Domenjeno je, da bo oficielni jezik na mednarodni gospodarski konferenci angleščina in pa francoščina, dopustna pa bo tudi italijanščina. Nadalje se je določilo, da se ustanovijo štiri komisije, in sicer tri evropske in ena ruska. Evropske komisije bodo obravnavale vprašanja, ki se tičejo financ, trgovine in prometa. V te komisije odpošlje vsaka država po dva zastopnika, iz-vzemši Rusijo, ki bo zastopana le v komisiji za ruske zadeve. Vsaka komisija bo imela po 55 članov, ruska pa 58. Zaatop- niki male antante so izjavili na tozadevno vprašanje angleške iu italijanske delegacije, da mala antanta ni navezana na nobeno velesilo in da bo v posameznih vprašanjih sklepala popolnoma samostojno. Tajništvo konference bo izdajalo o sejah poročila v italijanskem, angleškem in francoskem jeziku. Štiri sekcije. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Genovska konferenca se je razdelila na štiri sekcije. Od naših delegatov je minister dr. Kumanudi v finančni sekciji, dr. Velizar Janko-vič v ekonomski sekciji, Deroča v prometni sekciji, Bogdan Markovič pa je v ruski sekciji. Zahteve ruske dclegncije. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Ruska delegacija bo stavila na genovski konferenci predlog o popolni svobodi trgovskega izvoza in uvoza. Pri tem predlogu jo bo podpirala Italija. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Ruski komisar za zunanje stvari čičerin bo zahteval na genovski konferenci, da se mora ruska revolucija priznati in da morajo socialne pridobitve revolucije ostati nedotaknjene. Nadalje je izjavil, da ruska delegacija ne bo sodelovala na konferenci, ako jo zavezniki ne priznajo samo de faclo, ampak tudi de jure. Lloyd George zahteva razorožitev male entente in Poljske. Genova, 10. aprila. (Izv.) Včerajšnja predkonferenca delegatov velike entente, ki je izgotovila program za današnjo otvoritveno konferenco, je bila precej burna. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je zahteval, da se mu na današnji seii na vsak način podeli beseda, ker namerava podati gotove izjave, ki bodo našle po vsej Evropi močan odmev. Lloyd George bo najbrže v prvi vrsti govoril o razorožitvi in zahteval, naj se razorožita mala ententa in Poljska. Na ta način hoče izraziti naklonjenost Rusiji. Francoska delegacija je dobila zagotovilo, da ne bo nihče zahteval zmanjšanje oboroževanja Francije. Otvoritev konference. Genova, 10. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je bila mednarodna gospodarska konferenca slovesno otvorjena. Italijanski ministrski predsednik Facta je bil izvoljen za predsednika konference. Po izvolitvi je imel otvoritveni govor, v katerem je med drugim izvajal: Na gospodarski konferenci v Genovi gre za veliko podjetje mednarodnega in popolnoma človekoljubnega delovanja. Izbrisani so tukaj vsi spomini na vojno sovraštvo. Tukaj nismo več prijatelji in sovražniki, nismo več zmagovalci in premaganci, ampak le ljudje in narodi, ki hočejo združiti vse svoje sile, da se doseže skupen socialni cilj. Zlasti v gospodarskem pogledu je Evropa razdeljena v toliko taborov, ki jih ločijo bariere drugega od drugega. Nadalje so v srednji in v vzhodni Evropi dežele, posebno Rusija, ki so v gospodarskem življenju Ev-Tope vedno izvrševale zelo važno nalogo in jo bodo tudi v bodočnosti morale izvrševati, ki pa so sedaj izločene iz gospodarstva v Evropi, v svojo in na našo škodo. Mi moramo z vsemi silami iskati sredstev, da odpravimo to nenormalno stanje. Italija bo z vso silo in v popolnem prepričanju podpirala one sklepe, ki bodo najbolj pripravni, da zajamčijo trajen mir in stalnost odnošajev med narodi. — Nato je povzel besedo angleški ministrski predsednik Lloyd George, ki jo osvetljeval štiri glavne točke canneskega dogovora in izrazil pričakovanje, da se bodo zastopniki držav našli na tej podlagi za skupno | sodelovanje. Francoski minister Barthou je izrazil pričakovanje Francije, da bo genovska konferenca izhodišče za novo svetovno orientacijo. Zastopnik Japonske baron Iši je naglašal velika pričakovanja, ki jih Japonska stavlja na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. Belgijski ministrski predsednik Theunis je izrazil želje Belgije, da se na konferenci dosežejo čim ugodnejši sklepi in da imej konferenca kar najboljši potek. Po državnem kan-celarju dr. \Virthu je povzel besedo zastopnik sovjetske vlade, ruski komisar za zunanje stvari čičerin, ki se je spomnijal izjave ministrskega predsednika Facte, da tukaj ni zmagovalcev in premagancev. Ruska vlada je prišla v Genovo v interesu miru in obnove. Potrebno je sodelovanje vseh narodov. Obnova Rusije je potreben predpogoj za rekonstrukcijo sveta. Ruska vlada je pripravljena odpreti svoje meje vsem narodom, čičerin je sklenil z besedami zahvale italijanski vladi in z najboljšimi željami za uspeh konference. Sedež upravnega sodišča za Dalmacijo v Dubrovniku, za Slovenijo v Celju. Beltfrad, 10 aprila. (Izv.) Dopoldne sc je v zakonodajnem odboru razpravljalo vprašanje števila in sedežev upravnih sodišč, potem ko se je ' ododhor o istem predmetu že posvetoval. Glede Dalmacije je poslanec dr. D u 1 i b i č pojasnil potrebo, da se mora za Dalmacijo ustanoviti posebno upravno sodišče s sedežem v Splitu, kjer e apelacijsko sodišče in ker je Split središče Dalmacije. Govornik je poudarjal, da nima ničesar oroti Dubrovniku, da pa se mora dati radi boljših proncetnih zvez in centralnega položaja Splita temu mestu prednost. Večina zakonodajnega odbora je sklenila, da se za Dalmacijo ustanovi posebno upravno sodišče s sedežem v Dubrovniku in da se temu upravnemu sodišču podredi tudi Črna gora. Glede Slovenije je sklen eno, da se zanjo osnuje posebno upravno sodišče s sedežem v Celju. Seja finančnega odbora. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Danes popoldne je na seji finančnega odbora minister za promet predlagal neke izpremembe k zakonu o draginjskih dokladah železničarjem. Predlog je bil sprejet. Zatem se je razpravljalo o proračunu ministrstva za pravosodje. Pravosodni minister dr. Laza Markovič je izjavil, da se je sodnikom storila velika krivica, ker so se jim taktično ukinile izredne dravinjske doklade ter je dodal, da bo predložil predlog, s katerim naj bi se ta krivica popravila. Nato je posl. dr. D u 1 i b i č zahteval, naj se finančni odbor že sedaj z resolucijo izjavi, da je treba sodnikom ponovno naznačiti prejšnje izredne doklade. Predsednik fin. odbora dr. Veljkovič je ugotovil, da vlada v tem oziru v finančnem odboru popolno soglasje. Nato se je razpravljalo o ukinje-nju sodišč, predvsem na Hvaru, Blatu in Perastu. Posl. dr. D u 1 i b i č je ponovno nastopil v obrambo teh sodišč ter je pojasnil, da ne bo država s tem ukinjenjem ničesar prihranila, pač ba bo imela še večje izdatke. Očital je sekciji, da je lahkomiselno stavila tozadevni predlog. V debati sta zahtevala zemljoradnik L a z i č in demokrat dr. Šečerov, naj se ne dovoli ministru pravde, da sme ukiniti ta sodišča, temveč da naj že finančni odbor sam sklene, da se ukinejo. Razprava o tem predlogu se je nadaljevala in ni bila končana. Debata o tem predmetu se bo nadaljevala jutri ob 9. uri dopoldne. IZ MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Danes popoldne jo imel sejo ministrski svet, ki je razpravljal o prevzemanju živine iz Mažarske. Ministrski svet je sklenil, da se ta posel poveri ministrstvu za kmetijstvo. ZAKONODAJNI ODBOR ODGODEN. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes odgodil svoje se,e na nedoločen čas. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Danes je bilo v skupščini tako malo poslancev, da nista mogla imeti zakonodajni in finančni odbor istočasno seji. Zakonodajni odbor je imel sejo dopoldne, finančni pa popoldne. OBČINSKI VOLIVNI RED ZA DALMACIJO SPREJET. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) V drugi sekciji zakonodajnega odbora se je danes razpravi alo o zakonu, ki ga je izdelalo ministrstvo za notranje stvari za občinske volitve v Dalmaciji. Kakor znano, je bil svo-ječasno občinski volivni red za Slovenijo raztegnjen na Dalmacijo, izpremenjen jc bil edino v jezikovnem pogledu, sporazumno z drugo sekcijo. Sekci a je soglasno ostala pri prvotni redakciji ter sprejela samo izpremembo, ki jo je predlagal dr. D u -1 i b i č in po kateri ni treba, da morajo biti izvoljeni uvrščeni v imenik volivcev, temveč zadostuje, da imajo volivno pravico. Tako je občinski volivni red za Dalmacijo sprejet in se pričakuje, da sc bodo volitve vršile tekom aveh ali treh mesecev. RAZPUST OFICIRSKE ORGANIZACIJE V ZAGREBU. Zagreb, 10. aprila. (Izv.) Vlada je razpustila organizacijo bivših avstro-ogrskih častnikov. Uvedla e hišno preirkavo v prostorih te organizacije. Pri tem se je našel le zapisnik ustanoviteljev organizacije, med katerimi se nahaja tudi neki Milan Grego-rič, vohun mažarske propagande v naši državi, ki se sedaj šc nahaja v Jugoslavi,i. ITALIJANSKA LADJA PRED ŠIBENI-KOM 0DPLULA. Split, 10. aprila. (Izv.) V soboto na vse zgodaj je zapustila šibeniško luko zadnja italijanska vojna ladja. Pri odpotovanju ni bil na obrežju nibče navzoč. Komaj pa je ladja odplula, je bilo mesto Šibenik vse v zastavah. NEMŠKI ODGOVOR REPARACIJSKI K0MI8IJI. Berlin, 10. aprila. (Izv.) Danes opoldne je bila v Parizu izročena nota, s katero je nemška v'ada odgovorila na noto reparacijske komisije Nota na-glaša najprej dejstvo, da je vrednost marke od decembra leto 1921 silno padla. Ako se Nemčiji ne posreči pridobiti potrebnih deviz za nabavo Inozemskega žita, potem preti Nemčiji gladovanje. Nemška vlada je v velikih skrbeh, kako se bodo stvari v poletju razvijale. V interesu vsega sveta je, da se prepreči padanje nemške marke in da se za-brani polom Nemčije. Težišče tega vprašanja leži v odplačilih v zlatu. Reparacijska komisija se tedaj naproša, da pregleda odločitve od 21. marca t 1 sporazumno z izvedenci in zastopniki onih držav, ki so pri tem neposredno interesirane. Z ozirom na noto od 28. januarja je smatrati kot edino sredstvo, da se krijejo reparacijski stroški in da se ustalijo menični tečaji (zunanje posojilo) Le tako posojilo bi omogočilo izplačitev v gotovini že leta 1922. Zahteva, da se naloži v Nemčiji 60 milijonov novih davkov in da se izdajo posebne kontrolne odredbe, nasprotuje zagotovilom, katera so dali zavezniki dne 16 junija 1919. Nemška vlada bi se z nadzorovanjem državnih financ nikakor ne mogla strinjati. KOVANI NOVCI NA RUSKEM. Pariz, 10. aprila. (Izv.) »Petit Parisien« priob-čujo vest helsingforških »Tidinge«-, glasom katere so sovjetske oblasti v Rusiji jele iz zaplenjenih cerkvenih dragocenosti, to je iz zlata in srebra kovati novce. KONFERENCA BALTIŠKIH DRŽAV. London, 10. aprila. (Izv) »Morntng Post« ja* lja iz Helsingforsa, da prirede Finska, Estonska Lališka in Poljska koncem aprila v Helslnglorsi konferenco, ki so bo bavila s finančnimi odnošaj teh držav napram sovjetski Rusiji. POMOČ RUSIJI. Moskva, 10. aprila. (Izv) Od 1. Januarja d« 1. aprila t. 1. je osrednji odbor za pomoč gladujočt Rusiji uporabil na kreditih 1180 800.000 rubljev in izdal v sovjetskem denarju 5598,922.000 rubljev Darov je prejel 508,900.000 rubljev. D'Annunzio pred novimi velikimi političnimi načrti? Minole dni je D' Annunzio, ki je pt odhodu iz Reke živel sam zase, poklical l sebi socialističnega poslanca in predstavi telja delavskih sindikatov v'Italiji: Gins Baldesija. Pogovor je trajal celih pet ur Vse kaže, da je imel ta pogovor daloko sežne namene in vsa italijanska javnost se peča z njim. Baldesi je različne domne ve javno zavrnil in izjavil, da sta se ] D' Annunzijem strinjala samo v tem, di se delo v Italiji premalo ceni. Znano je da je D' Annunzio nasproti delavnim ma sam kazal vedno spoštovanje in simpatij* in da se njegovi legionarji nikdar nis< pomešali med fašiste. Zato vživa D' An nunzio med delavnimi sloji v Italiji še da nes neomejeno zaupanje. Pravkar se ji obrnil nanj sindikat mornarske zveze, ka terega bi kapitalistični brodolastniki rad ugonobili; prosil je D'Annunzia, naj pre vzame predsedstvo in s tem hrambo sindi kata. D' Annunzio bo menda prošnji ugo dil. Vse kaže, da se v Italiji pripravlji velika politična ločitev v dva tabora: v ta bor imperializma s kapitalističnimi in za grizenimi nacionalističnimi krogi na čeli in v tabor delavnih slojev. Ta tabor bi ko svojega moža dvignil na ščit D* Annunzii in z njim prevzel oblast v deželi. Kakoi piše tržaška >Edinost«, tako politično pre senečenje v današnjih italijanskih notra njih zmedah nikakor ni nemogoče. fiapJo IL Belgrajska vlada je jadransko vpraša nje vedno dosledno bagatelizirala. Zanj se jadransko vprašanje začenja pri Kotor in konča pri Draču. Severozapadna jadran ska obal je hrvatska, oziroma slovenska zato se velesrbskih centralistov ne tiče Njim sc italijanski imnerializem ne"zdi nc varen, dokler nc ogroža starosrbskega. Zs to so belgrajski radikali, ki imajo z molč( čim priznanjem demokratov monbpol na zt nanjo politiko, občutljivi le, če gre za A banijo, razni reški puči pa jih pusti o hlač ne, razun da uradno in poluradno časopis je nekoliko zašumi, da se javnost pomi ob nacionalno zvenečih frazah. Ker zun< nja politika starega srbskega kraljestva i bila nikoli samostojna, ker je tvorila mal Srbija vedno le golo številko v politični računih te ali one velesile, zato mora tu< nova država slediti smernicam, ki se dikt rajo drugod. Enkrat je bil to Petrograd, z časa Obrenovičev Duna,, potem zopet P< trograd, danes pa je Pariz. To zopet poli juje v očigled genovske konference sai gospod minister za zunanje zadeve v »Pr; ger Presse«. Po tem se ravna tudi naše ra; merje do Italije. Dokler bo vladala rad kalno-demokratska koalicija, nam naših o< nosov do Italije ne bodo narekovali lastr jugoslovanski interesi, marveč le intere; velikih zaveznikov. Kaj zato, če Italija za 1 dobi trdno gospodarsko pozici o na nai zapadni meji, saj je cela država itak v od visnosti od tujega velekapitala. Kakšneg lastnega velikega političnega zamisla pa sc Konservator Fr. Stelfe: Vojaški grobovi. Vojna je zapustila naši zemlji lužno ded-ščino 13.270 vojaških grobov — toliko jih izkazuje uradna statistika, v re niči pa jih je in jih je bilo mnogo več; sam sem se prepričal, da o nekaterih manjših pokopališčih v bližini nekdanje fronte danes že ni več sledu, razen tega pa že itak nobena uradna statistika, naj je še tako vestna, ne dosege res vsega gradiva. Največja pokopališča v Sloveniji so sledeča: Ljubljana, 0244 grobov; Boh. Bistrica, 543 gr.; Kranj, ka gora, 179 gr.; Škofja Loka; Rupa pri Kranju, 146 gr.; Bled, 134 gr.; Ukanca pri Zla-torogu ob Boh. jezeru, 298 gr.; Novo mesto, 124 gr.; Št. Vid nad Ljubljano, 95 gr.; Vrhnika, 77 gr.: Maribor, 1389 gr.; Ragoznica pri Ptuju, l.jl gr.; Ptuj, 65 gr.; Hajdina pri Ptuju 67 gr.; Strnišče, 965 gr.; Celje, 1479 gr.; Sp. Poljskava, 51 gr.; in nebroj manjših. Kakor sem se prepričal pri svojih popotovanjih, so ta pokopališča večjidel ljudem v napotje; nekatera so skrajno zapuščena klub temu, da se v splošnem lahko reče, da v našem ljudstvu živi tradicionalno spoštovanje do mrtvecev in njihovih grobov, da naša domača pokopališča po mestih pa tudi na deželi jasno dokazujejo to dejstvo. Da so vojaška pokopališča naenkrat postala ljudstvu neprijetno breme in bi se jih najrajže čimprej iznebilo, je pač deloma ali celo v glavnem razložljivo iz ogromnega prevraia v psihičnem življenju mas po prevratu. Vojne in njenih spominov pri nas pa tudi drugod (celo v Franciji) danes v masi pač nihče ne blagoslavlja. Temu dejstvu se pridružuje pri nas tudi to, da so ti grobovi po večini grobovi bivših avstrijskih vojakov in sicer ne domačih ampnk tujih, deloma osovraženih polkov, ki niso zapustili mej ljudstvom najlepših spominov. Vse, kar spominja na obsovraženi avstrijski režim, je več ali manj neprijeten spomin na preteklost in v to kategorijo spadajo po pojmovanju mas tudi vojaška pokopališča, ki no-ijo deloma javne zunanje znake bivšega režima v napisih ali spomenikih. Jasno ilustrirp to psihološko dejstvo tudi opazovanje, da so v krajih, kjer so nemške manjšine, ki čutijo pietetno napram preteklosti, grobovi bolje orkrbo-ani in to re po zaslugi oblasti ampnk ljudi samih, kakor drugod. Zanemarjenosti je ponekod pripomoglo tudi dejstvo, da je ta pokopališča oskrbovalo avstrijsko vojaštvo samo in se ljudstvu ni bilo treba brigali zanje, nasprotno je smatralo za dolžnost, da to skrb | prevzame organizacija, ki je bila povod tolikih žrtev in v katere interesu bi bili tudi eventuelni sadovi njenega početja. Jugoslovansko vojaštvo je po garniziiah prevzelo to tradicijo in oskrbuje grobišča tudi naprej, toda cela vrsta velikih grobišč leži izven območja garnizij. Pri teh pride v po- štev edino požrtvovalnost občanov, da jih vzdržuje po svojih močeh in s svojim trudom. Po nekod se to tudi zgledno vrši. Tako je občina v Hajdini pri Ptuju vzorno uredila skupni grob 67 vojakov-ujetnikov, ki so postali žrtve velike železniške nesreče ob prevratu v bližini Hajdine. V vzornem redu je še danes veliko vojaško pokopališče taborišča v Stmišču, vendar se je bati, da bo skrb prenehala, ko se taborišče popolnoma razpusti. V vzornem redu je tudi del mariborskega pokopališča očividno še iz predprevratne dobe; najboljšo oskrbovano pa je med vsemi pokopališče v Celju. Na Kranjskem nam ravno ljubljansko ne dela več časti; najzapuščenejše med vsemi, pokopališče v Boh. Bistrici, se ravnokar nanovo ureja z državno pomočjo po zaslugi župnega in občinskega urada. V lepem redu je bilo lansko leto pokopališče v Kranjski gori in v Ukanci ob Boh. jezeru, kar je napravilo ugoden vtis na turiste in sem slišal večkrat hvaliti. Lepa lesena ruska kapelica, ki je bila po prevratu oropana vsega, kar je bilo v njej, pod Vršičem pri I Kranjski gori je tudi pripravljena in pod j stalnim nadzorstvom županstva v Kranjski 1 gori. Isto velja za leseno kapelico okusno l pristavljeno k plavžnemu stolpu pred gra-| dom v Boh. Bistrici; oskrbuje je gozdno ; oskrbništvo, ki je mnogo pripomoglo k ure-| ditvi bohinjskih pokopališč. Druga grobišča ' pa v splošnem predstavljajo žalostno sliko zapuščeaosti, če ne naravnost vandalizmov. ! posebno če so predaleč od človeških bi vališč. Kljub vsem nesporazumljenjem v ti zt devi je faktično dejstvo našega razmerja d teh spomenikov osovražene vojne dob to-le: Po mirovnih pogodbah so se držav medsebojno zavezale, da bodo skrbele z vojaška pokopališča na njihovem teritoriju. To se tudi povsod izvršuje in se ne delajo nikake razlike med prijateljem in sovražnikom. Prepričal sem se o tem v čehoslovaškj republiki, v Avstriji, na francosko-nemški fronti pri Reimsu, kjer so enako vzorno oskrbovana grobišča Nemcev kot Francozov, ter v Italiji. Ravno te dni je bilo v dunajskih listih poročilo komisije »Črneg8 križa« (Das schvvarze Ivreuz ima namen oskrbovali prevoz v tujini pokopanih vojakov v domovino). Na;obširnejše je o tem poročala >Reichspost< 22. marca 1.1. št. 81, kjer poroča na str. 5, da ima večina av' strijskih pokopališč v Italiji spomini obeliske ali druge spomenike. Čez nekaj let bodo pokopališča opustili in združili ko1 sti v ossarijih (kostnicah). V članku >1" fremder Erdec čitamo o grobiščih na sošk fronti: »Avstrijske vojne grobove oskrbuje jo Italijani s tako skrbjo in pieteto kot d? bi bili to grobovi njihovih mrlvecev.c Poza biti ne smemo, da počiva ravno na avstrij skih pokopališčih soške fronte veliko št* vilo Jugoslovanov. (Konec.) danji režim itak nima in tudi v krog male antante nas pravzaprav bolj vlečejo drugi nego lastni razum in volja. »Halb zog sie ihn, halb sank er hin« ... To pride človeku zopet na misel, ko bere vest, da se naši delegati pogajajo z italijanskimi v Genovi glede na izvršitev rapallske pogodbe. O čem se pogaajo, tega nihče razun njih ne ve, in naši vladi seveda ni padlo na um, da bi bila o tem obvestila parlament, preden so naši zastopniki odpotovali na tako važno posvetovanje. Nam sploh ni razumljivo, čemu se naši delegati z Italijo pogajajo, ko je vendar ra-pallska pogodba vsa vprašanja jasno in do-ločno rešila in ko gre le za to, da se izvrši. To vprašanje pa je po asnil bivši ban dr. Tomljenovič, eden izmed stebrov režima, ki je pa sedaj »na razpoloženju«, v demokratski »Riječi«. (Gospodje od vladne koalicije žive, kakor znano, medseboj v »napetih odnošajih« in si zato od časa do časa radi naga ajo.) Glasom člena 18. mednarodnega pravilnika (Tomljenovič misli gotovo na štatut zveze narodov) ni nobena pogodba med državami, ki so članice zveze narodov, obvezna, ako se pri zvezi ne registrira. Rapailski ugovor pa do današnjega dne ni registriran, torej ni za nobenega izmed kompaciscentov obvezen! Vprašanje je zdaj, zakaj se ni registriral. Tomljenovič nam podaja jako interesanten in za našo vlado veleznačilen odgovor: »Mi vemo iz popolnoma zanesljivega vira, rapallska pogodba zato do seda ni bila registrirana zaradi intervencije Italije pri na< ii kraljevi vladi.« Zdaj je jasno, da krivda zaradi neizvr-šitve rapallske pogodbe pade v prvi vrsti na vlado naše države. Italija je s tem seveda v diplomatičnem oziru neizmerno veliko pridobila. Dosegla je namreč, da se je ves spor z Jugoslavijo celo poldrugo leto zavlekel t a do danes, to je, do genovske konference, na kateri bodo, ako se naši državniki z italijanskimi ne sporazumejo, zastopniki vseh velesil, zmagovitih, premaganih in nevtralnih, pri'isnili seveda na sla-bejšo stran, to je na Jugoslavijo, da se spravi konflikt s sveta. Tako je Italija na polju go in naši ofici ozi res tudi že lakonično diplomacije zopet izvojevala nekrvavo zrna-oznan.ajo, da se vršijo pogajanja med jugoslovanskimi in italijanskimi zastopniki v najprisrčnejšem tonu in da je ugoden rezultat vnaprej gotov .., Kaj se iz teh pogajanj končno izvali, seveda še ni mogoče z gotovostjo reči. Vendar so belgrajski državniki preskrbeli vsaj toliko, da so nas pripravili na to, da bomo eventualno spre.eli italijansko-jugoslovan-ski kondominij nad Barošem z manjšim razočaranjem. V najboljšem slučaju pravijo, da bodo Italijanom dali en pomol na Ra-rošu. Kaj pa bodo šc dali skrivaj, tega itak ne bo nobeden izvedel, saj se bo v Genovi sklenila marsikatera skrivna kupčia. Izgleda, kakor da so naši državniki nalašč čakali eno leto in pol, da vprašanje pogodbe, ki bi bila morala biti že davno izvršena, pride pred zbor držav celega sveta, med katerimi po zaslugi našega koruptnega centralizma lahko naštejemo nam prijazne na prstih ene roke. V tem se jako izraža vsa mizerija, ne-samostojnost in malovestnost politike nosilcev sedanjega režima. Koruptna notranja politika ima svoj točen pendant v zunanji politiki. '+ Sijajen shod v šamrtnem pri Litiji. Pod predsedstvom župana Lebinger.a se je vršil v nedeljo v Šmartnem sijajen shod SLS za litijski sodni okraj. Na shodu so bile zastopane vse občine po najboljših možeh. Po poročilu dr. Kulovca je bila sprejeta z velikim odobravanjem zaupnica Jugoslovanskemu klubu in načelstvu stranke. + Slovenski radikali o samostojnih kmetih. Zadnji kočevski »Radikal« piše o samostojnih polomijadah v Si. Bistrici, Kranju, Št. Lenartu itd. in pravi, da so se hoteli samostojni maščevati in razbiti shod SLS v Radovljici. Samostojni so organizirali vse, kar leze in gre samostojno tja gori do koroške me e. »In afekt? Prišlo je toliko samostojnih, da so jih pristaši SLS za ialo — spodili s shoda.« Končno poda o samostojnih sledečo sodbo: »Da Samostojna ne stoji v Sloveniji na reelnih tleh, so trdili poznavalci samostojnih podjetnikov že v letih 1919-20; vsled tega se bo vsakdo le opekel, kdor naveže svojo ali svoje stranke usodo z njihovo. Ker prazno kričaštvo brez solidne interesne organizaci.e se vedno kmalu razkadi. Te pa Samostojni niso umeli ustvariti. In sedaj je prepozno. Tudi brezobrestna posojila, ki so konečno iztisnjeni davki vseh državljanov, jim ne bodo več pomagala na noge.« — S to sodbo se Popolnoma strinjamo Smo pa mnenja, da oi jo slovenski radikalci lahko mirne duše raztegnili tudi nase. + »Počakajte do utrif« Belgrajska »Politika« je poslala na genovsko konferenco svojega posebnega poročevalca. Ta posebni poročevalec javlja sedaj svojemu li- *tu zelo zanimive stvari o Čičcrinu: »-- Ko sem zvedel, da so Rusi prišli, sem od-iel v Santa Margueato skupno z dopisni- kom »Timesa« in »Chicago Tribune«. Tajnik Čičerinov pa nam je prošnjo za sprejem odbil (po skransko«: vrgel nas je ven) in nas ni hotel prijaviti. Ostali smo zunaj in čakali na druge ruske delegate. Res so kmalu prišli zastopniki Armenije in Geor-gije, vsi v novih oblekah, toda oni »govore vrlo težko francoski« (to se pravi: rekli so nam, naj iih pustimo v miru). Čakali smo dalje. Prišle so tipkarice, jako vesela dekleta, toda o delegaciji niso hotele nič povedati. Mi smo čakali dalje. In res, pričakali smo. Prišel ,e Čičerin, visok, močan človek, star okoli 50 let. Mi ga pozdravimo. On vpraša, kaj hočemo. Vprašam ga, kaj misli o konferenci. Odgovor: »Počakajte do jutri!« Potem je pa govoril, kako je solnce toplo, da je hotel lep, Rivijera krasna itd. Nato so prišli še drugi delegati, a tudi ti nam niso hoteli dati nobene informacije.« — Sedaj pa se moramo vprašati: »Ali ni škoda denarja za tako poročan c?« + Novo politično stranko snujejo na Hrvatskem pristaši »Slobodne Tribune«. »Slobodna Tribuna« je veljala dosle, kot izvenstrankarsko glasilo. V sobotni številki »SI. T.« pa priobčuje na uvodnem mestu znani Rudolf Giunio članek »Dvije fronte«, ki se čita kot poziv na ustanovitev nove politične organizacije, ki naj prične »borbo novega sveta s starim«. V isti številki »SI. T.« piše dalje dr. Ivo Politeo v članku »Od starih k novim, socialnim strankama«: »Nesposobnost starih stranaka, da novoj državi dadu nov sadržaj, dokazuje potrebu nove stranke.« Ob enem s temi proglasi priobčuje »Slob. Tribuna« poziv na vpisovanje delnic » Jrgoslovenskog Novinskog dionič. društva«, čegar osnovni kapital bi znašal S milijonov kron Ta vsota predstavlja brez-dvomno tiskovni fond za »SI. Tribuno«, ki bi postala glavni organ nove strankarske skupine. Med podpisniki poziva za podpisovanje delnic čitamo med drugim sledeča velezanimiva imena: Mihajlo Avramovič (vodja srbskih zemljoradnikov), dr. Gustav G r e g o r i n v Ljubljani, dr. Božidar Markovič, vseučiliščni profesor v Belgradu, dr. Otokar RybafvLjublj ani itd. + Trdo3rčni Angleži. Angleška vlada •e poslala naši vladi noto, v kateri zahteva plačilo obresti od dolžnih 25 milijonov funtov in sicer za tri leta (za nazaj). Izplača naj se dolžni znesek za obresti tekom tega leta. Ker je obrestovanje petprocentno, bi morala naša država z ozirom na današnji kurz funtov plačati samo na obrestih, ki smo jih dolžni Angležem, nad 1 miljardo dinarjev. Koliko obresti in kapitala smo pa dolžni drugod, tega pa niti sam Kumanudi ne ve. + Pod sedanjim režimom. V isti koloni, v kateri poroča o pripravah za velike svečanosti cb priliki kraljeve poroke v Sloveniji, poroča »Slovenski Narcd« o krizi v zdravstvenem odseku za Slovenijo, katera je nastala vsled tega, ker vprašanje finan-siranja dobrodelnih zavodov še zdaj ni rešeno in vsled tega ni izključeno, da se bodo vse bolnice res zatvorile. Iz tega vzroka namerava, kakor poroča »Slovenski Narod« odstopiti šef zdravstvenega odseka dr. Otmar Krajec. -}- Japonska in Rusija. Japonska je sklenila, da pripozna sovjetsko vlado v Rusiji, ako le-ta vzame naše obveznost 200 milijonov jenov vojnega dolga. Japonska hoče tudi evakuirati sibirsko primorje, toda lo pod pogojem, da ruska daljnjev/.hodna republika sprejme nekatere trgovinske pogoje, ugodne za Japonsko. Tudi kitajska republika se peča s tem vprašanjem. -f- Vatikan dementira vest, d? se med Rusijo in sveto stolico vrše ali so o3 vršila pogajanja glede dovoljenja, da smejo katoliški misijonarji v Rusijo. — Dotično vest je prinesla neka ruska korespondenca, ki je začela izhajati v Jugoslaviji in katera je s tem dokazala, da njene informacija ni3o ravno posebno zanesljive. — Nova papeževa zbirka na stradajoče v Rusiji. V zadnjem času je došlo Vatikanu 843.064 lir novih darov za stradajoče rusk pokrajine; večina te vsote se je zbirala po italijanskih škofijah. — Poglavje o surovosti. »Narod« je napisal včeraj celo poglavje o surovosti. — Res na surov in podel način opravlja in obrekuje in prav po farizejsko zavija oči, kakor bi bil najnedolžnejše jagnje na svetu. Zdi se nam potrebno, da vendar podamo ma)o ilustraci o k njegovemu farizej-stvu. V nedeljo je vstopila na postaji južne železnice skupina mladih fantov v kupe tretjega razreda. Kmalu po vstopu so zapeli sokolsko koračnico in s*tem pokazali, kam hodijo v vzgojno šolo. Po Ljubljani so prepevali ali bolje vpili. Pesmi in kvante, ki so jih vmešavali, so bile take vsebine, da so očividcu, ki e prehodil dokaj sveta in je marsikaj slišal in videl, pognaie rdečico v obraz. Tukaj bi si »Nnrod* lahko ogledal sadove svoje vzgoje. Pometajte le pred svojim pragom, imate nesnage dovolj, nikarte zavijati hinavsko oči. — Pravičnost višjega žofcke^n sveta. Iz Mokronoga nam poročajo, da e višji šolski svet razveljavil volitev zastopnikov v okrajni šolski svet. Baje opravičuje to s j tem, da niso bili vsi svetovalci žkocijanske občine povabljeni k volitvam. Pravi vzrok je pa v tem, ker so samostojneži propadli, sedaj hočejo pa še enkrat vse svetovalce tirati v Mokronog, Pri volitvi v Mokronogu Je škocijanski župan sam opravičeval odsotne in navajal vzroke, zakaj se niso mogli volitve vdeležiti. Po porazu seveda iščejo pa zopet nove razloge. In ljubljanska gospoda mora seveda biti samostojne-žem uslužna. — Is orožniških krogov smo prejeli: K vašemu članku z dno 2 aprila t. 1. pod naslovom >Iz orožniških krogov< poročamo še sledeče: Celokupnemu poveljniku žandartr.erije v Belgradu najbrže nt znano, da so slovenski orožniki ločeni od srbskih, ker srb3kl orožniki dobivajo že zdavnaj £00 dinarjev mesečne dravinjske in 5 dinarjev dnevno družinske doklade, medtem ko imamo slovenski orožniki le 100 dinarjev in 4 dinarje. — Orožnik. — Žirovnira. V soboto, 8. t m., ob 3. url zjutraj je na doslej nepojasnjen način nastal v gospodarskem poslopju hiše M. Sokiiča ogenj. Bila je cela vas v nevarnosti. Požrtvovalnosti sosedov in požarni brambi z Brezniee pod vodstvom načelnika, župana Finžgarja, se jo zahvaliti, da se je požar omejil in je zgorel samo hle\\ — St Vid uad Ljubljano. Pred kratkim se je osnovala v Št. Vidu Obrtna zveza, ki lepo napreduje. Sedaj si jc uredila v stari šoli v 1. nadstropju svojo _ pisarno, kjer bo reševala tekočo obrtno zadeve. Uradno ure so ob četrtkih od 7. do 9. ure zvečer in ob nedeljah zjutraj od 7. do 10. uro. Pisarna bo /a enkrat posredovala pri nabavi obrtnih potrebščin in pri prodaji izdelkov ter skušala urediti vajeniško vprašanje. Vabimo p. n. interesente po deželi, naj se obračajo na tukajšnjo Obrtno zvezo vselej, kadar imajo oddati kako večje delo, zlasti mizarsko, stavbeno ali pohištveno, dalje kadar imajo na pvodaj kake obrtne potrebščine. n. pr desko itd. Zlasti pa opozarjamo stariše, da bo Obrtna zveza skušala preskrbeti vajencem poštene krščanske mojstre. Delokrog Je zelo obširen; uspehi ne bodo izostali. — Preureditev selsko službe pri poštnem nradu v Tržiču in opustitev poštnih nabiralnie v Bistrici In Kovorju. S 16. aprilom t. 1. se preuredi pri poštnem uradu v Tržiču dostavljanjo poštnih pošiljk po selskem pismonošu v naslednje kraje: I. okraj: Bistrica in Kovor; II. okraj: Pilnica, Plaz, (Deževno, rudnik) in oskrbništvo barona Borna; III okraj: Pilnica. Plaz (Deževno, rudnik) oskrbništvo barona Borna In Sv. Ana (gred). — Dostavljalo se bo v t. okraju vsak dan, razen nedelj, v II. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek in v III. okraju vsak torek četrtek in soboto. — Poštni nabiralnie! Bistrica ln Kovor se s 16. t m. opustita. — Razpisana poštna urada. Razpisana Je od- pravniška služba pri poštnem uradu na Kočevski reki in pri poštnem uradu na Škofljici. Prošnje je vložiti v teku dveh tednov. — Poštne pristojbine. Povzetja pri paketih so dovoljena, kakor smo poročali, do 5000 dinarjev. Ekspresna pristojbina, ki je znašala doslej 3 dinarje, se je povišala na pet dinarjev. Najvišji znesek za poštne in brzojavne nakaznice, za poštne naloge in pisemska povzetja pa ostane tudi nadalje samo 1000 (tisoč) dinarjev. — Izplačnina do 1000 dinarjev ostane neizpremenjena. — Povzetne nakaznice čez 1000 do 5000 dinarjev se ne izplačujejo na dom. — Za in proti alkohola. 7. aprila se Je vršil v Nevr/orku velik protestni shod proti prohibicioniz-mu (popolna prepoved alkohola;, na katerem jc bilo opaziti veliko politikov, finaučnikov, trgovcev itd. Sklenila se je resolucija, tla se ima pri prihodnjih volitvah boj zoper prepoved alkoholnih pijač postaviti med volivna ge.la. — Najden ntop-jenec. Dne 7 aprila letos je odšel 60 letni delavec Franc Kapus iz Kamne-gorice na Brez ji Med potjo je pa padci v Savo in utonil. Med 6. in 7. uro je šel Jakob Ješe iz Zgornje Dobrave čez most v Globokem. Videl je, da nese Sava nekega utopljenca in poklical je mlinarja Matevža Porento, kateri je utopljenca pri železniškem mostu potegnil iz reke. Ker je bil Kapus podvržen bož-asti, se sodi, da g a je med potjo napadla božjast, vsled česar je padel v Savo. Utopljenca so prepeljali v Kamnogorico. — Prijetna življenje jetnikov v Pragi Te Inl so prišli v Pragi na sled velikemu šknndalu. Življenje jetnikov v Pankracijevi jetnišnici so je zdelo kriminalnim oblasiem že dolgo časa sumljivo. Jetniki, ki so bili radi raznih prestopkov in zločinov v preiskovalnem zaporu, so običnjno lahko dokazali alibi in sodišče ;ih je moralo kljub sicer obtežilnemu materialu oprostiti. Sedaj so konečno dognali, da so jetniški pazniki izvrševali naravnost neverjetne stvari: Jetnikom, seveda snmo onim. ki so jih lahko primerno nagradili, so prenašali pisma do njihovih svojcev in prijateljev, prinašali so jim vino, likerje in jestvin-j V jetnišnici so prirejali prave zabave, na katerih so se pazniki navadno tako napUi, da so jetniki sami izvrševali nadzorstvo. Jetnikom so posredovali nedovoljene sestanke in obisko, na katerih so se mogli nemoteno dogovarjati glede zagovora. Dosedaj so aretirali okrog 20 paznikov in jetniških uradnikov. — Tatvine. Ravnatelju oljarne v Vidmu pri Dolu je bila ukradena pelerina, vredna 1000 kron. — Šivilji Mariji Hribar v Tmovčah je bilo ukradenih 1C40 kron — Gostilničarju Antonu Kališku na Fužinah je bilo ukradenega blaga v vrednosti 200 kron. — Škandalom« imenovanje. Pod tem naslovom priobčuje v dubrovniškem *Radu< dr. L. I.contič daljši članek, v katerem najodločnejše obsoja imenovanje Božo Hopeja za upravitelja pošte v Dubrovniku. Božo Hope Jo bil od državnega pravdništva zasledovan radi poneverbe državnega denarja. Bil je zapleten v tako imenovano >du-brovniško milijonarko nterr<. Sodnljsko postopanje proti njemu se je ustavilo ne radi pomanjkanja dokazov, temveč vsled imnestije. Ker jo goreč radikal, je sedaj imenovan na to odgovorno mesto. — »(''mi petekc v Belgrada. Belgrajske »Rad- ničke Novinec pišejo, da bo letošnji i. maj za belgrajske stanovanjske najemnike in podnajemniko »črni petek<, ker bo tega dne ostalo brez stanovanja približno nad 1000 rodbin. Te rodbino stanujejo namreč v hišah, ki bodo porušene in bodo na njihovo mesto postavili novo. 1. maja jih prično podirati, her so ti Ijtdje večinoma siroinašni sloji, poriva list vlado, da 68 pravočasno pobritra z* stanovanja. — VellUa zapuščina. Novosadskemu učiteljskemu društvu je nodavno umrli učitelj Konjovi« zapustil svojo posestvo, ki se ceni na dva milijona dinarjev. — Ljubljanski {^»nralni reprezentanci tvrdke iAnstro-Daimlrr« iu >l»u(hwerke< so brzoja-vili iz Palerma gledo Targa Florio (avtomobilske dirke) sleoeče: »Austro-Daimler, najmanjši voz pri avtomobilski dirki Targa Florio * 4<4 P S na rodu, zmagovulec v svojem razredu, je dosegel drugo darilo. Udeležil se ja tudi dirke najmočnejših vozov-dirkaloov ter zaostal pri 432 km gorske cesto povprečno samo 8 km za absolutnim zmagovalcem.* 1364 — Dolarji. Stranka, ki jo dne 6. aprila prodala 300 dolarjev, naj se v svrho obračuna zglasi čim-preje pri Slovenski banki, Ljubljana. 1349 Prpmrskg mUm. pr Za avtonomijo v Julijski krajini. Na zad-nji seji deželne posvetovalne komisijo v Priinorju je podal kom. dr. Pettarin obširno utemeljen predlog za ohranitev prejšnjih avtonomij. Predlog zahteva: Razen formalnih ukrepov za juridično koordinacijo, naj sa pravice avtonomnih zastopov v novih pokrajinah Italije ohranijo nedotaknjeno v svojem bistvu,, predvsem pa naj se ohranijo: a) zakonodajne, finančno in odločevalne pravice deželnih zborov; b) pravieo deželnih odborov kot neodvisnih upravnih oblastev, dalje posebne naloge dežel, odborov kot organov pri nadzorovanja nižjih avtonomnih enot, predvsem občin, in kot sodišč v sporih med podrejenimi avtonomnimi enotami, predvsem med občinami; c) pravice do lastno uprave, ki gredo manjšim avtonomnim enotam, predvsem občinam a posebno občinam z lastnim statutom; d) posvetovalna komisija želi, da bi izkušnje, ki so so že in se bodo še napravile i avtonomijami v novih pokrajinah, služile kot pouk za bodočo decentralizacijo države ^ deželah, ki se bo morala izvršiti v enaki ebilki po vsom kraljestvu I g žitni trg. V dobi od 6. do 27. marca je padla cena pšenici v Cikaiji od 134.5 centov pri bušlu na 133 centov. Pri koruzi od 63»/« centov pri bušlu na 58M- — Cene gredo ie nadalje navzdol. g Zunanja trgovina Češkoslovaške. V 1. 1921. je izvozila Češkoslovaška blaga za 06,457.608 me-terskih stotov, uvozila pa blaga za 39,617.160 me-terskih stotov. Izvoz je prekašal uvoz za 56 milijonov 840.409 meterskih stotov. — Leta 1920. je znašal uvoz 23,384.412 meterskih stotov, izvoz r« 60,022.209 meterskih stotov. .<. lj Posvečenjo n»vih bronastih svonov trnovske corkve sv. Jancia Krstnika. V nedeljo popoldne se je izvršila v Trnovem pomembna svečanost. Ljubljanski škof dr. Anton Bon Jeglič je posvetil nove štiri bronaste zvonove, ki so jih nabavili v slavo in čast sv. Janezu Krstniku vneti župljanl po prizadevanju neumorno delavnega g. župnika Fr s. Fin ž g a rja. Vojna je namreč pobrala tudi trnovski cerkvi vse zvonove, razen največjega. Posvečanje zvonov se je Izvršilo na zelo slovesen način I* livarno zvonov Strojnih tovarn d. d. (prej Baniassa) so pripeljali nove štiri zvonove Krakovčani, Trnov-čani in Barjani. ki spadajo v trnovsko župnijo med 1, in 2. uro popoldne v dolgem sprevodu ne vozovih, okrašenih z zelenjem ln zastavami, pe Karlov-ski cesti preko šentjakobskega trga, po Cajzovi in Emonski cesti pred trnovsko cerkev, kjer je pričakovala sprevod ogromna množica občinstva v največjem dežju. Sprevod z zvonovi, ki so Jih pozdravljali med potjo tudi šentjakobski zvonovi. Je bil zelo pester Pred vsakim vozom z novim zvonom so se vozili na okrašenih vozeh botri In botfice, ob 1 tLraneh zvonov so korakale belooblečen* deklice * šopki v rokah, na dolgi vrsti okrašenih vozov pa so se vozili trnovski in krakovski fantje ter dekleta v narodnih nošah. Slovesnosti se je udeležil kot zastopnik mestno občine g. župan dr. Ljudevit P e -r i č. Zvonove je posvetil pred cerkvijo škof dr. Jeglič ob številni asistenci. Po posvečenju zvonov je imel škof dr. Jeglič v cerkvi govor o pomenu svečanosti, nakar so se vršile slovesne pete litanije. Med tem so pričeli že dvigati zvonove pod vodstvom delovodje livarne g. Krušiča v zvonik. Prvi zvon so pričeli dvigati ob 8. uri popoldne in je bil v zvoniku že ob 3.10, drugi zvon so pričeli dvigati ob 3.25 in je bil v zvoniku ob 3.35, tretji »von so pričeli dvigati ob 3.50 in je bil v zvoniku ob 4.10. Prvikrat so zapeli novi zvonovi 10 minut pred 6. uro zvečer v veliko radost župljanov in nestrpno čakajočega občinstva, ki je bilo zbrano v ogromnem številu pred cerkvijo. Ubranost zvonov (harmonija h, dis, fis, gis, ki je po soglasni sodbi strokovnjakov zelo srečno zdeta) je vse napolnila x velikim zadoščenjem in veseljem najbolj pa trnovske župljane, ld so znani po svoji požrtvovalnosti za čast in slavo svoje župnije. lj Smrtna kosa. Sinoči ob četrt na 11. uro je umrl g. Vitomir Fedor Jelene, urednik »Jutra«. Pokojni jc bil podpredsednik ljubljanske (slovenske) sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja in član centralnega odbora, rezervni podporočnik in tajnik Saveza dobrovoljcev. Rojen je bil leta 1885, je študiral v Ljubljani in na Dunaju in je nato vstopil y uredništvo »Dneva« v Ljubljani. Leta 1913. se je preselil v Srbijo, kjer je deloval v Prcs-biroju in je bil sprejet v državno službo. V svetovni vojni je vstopil v vrste dobrovoljcev, se je udeležil težavnega in napornega umika srbske vojske preko Albanije. Prišel je v razna taborišča na Francoskem in pozneje na Krf, odkoder je odšel na solunsko fronto, kjer se je udeležil cele ofenzive. Potem je bil pri vojaški komandi v Osjeku, kjer se je tudi poročil. Zapustil je vojaško službo in se posvetil zopet časnikarskemu poklicu ter vstopil v »Ju- trovo« uredništvo. Pokojni jc bil ljubezniv tovariš in zaslužen član organizacije časnikarjev. Pogreb se vrši v sredo popoldne z vojaškimi častmi. Naj počiva v miru! lj Vprašanje preosnove porot«. O tem predmetu priredi društvo »Pravnike diskusijski sestanek v sredo, dno 18. t m. ob pol 5. uri pop. v sodni palači (soba št 79). Poročevalec bo univ. prof. dr. M. Dolenc. lj Žeparii. Včeraj ie bilo na Vodnikovem trgu okradenih več žensk, nekatere celo za večje vsote. Kljub strogemu nadzorstvu, tatov niso moffli izslediti. lj Ljubljanska kronika. Vlomljeno je bilo v skladišče tvrdke Naglas. Vlomilec je odnesel šest plošč za nočne omarice, vrednih 6000 K. — Voz stavbnega materijala je bil ukraden s stavbišča tiskovne zadruge Merkur na Bleiweisovi cesti. — V soboto so pripeljali zaradi pijanosti nekdanjega nadporočnika V. K. na policijo; v nedeljo ponoči je bil pa zopet tako vinjen, da so ga vsega pobitega pripeljali na policijo, kjer so ga trinajstič kaznovali, in sicer zdaj s 50 Din. globe. Če se ne bo poboljšal, bo izgnan iz Ljubljane. — S sekiro je grozil Franc Galič čevljarskemu mojstru Ivanu Grošlju in bi ga bil ubil, če bi tega ne bili drugi ljudje zabraniii. — Natakarici Fani Tome je bilo ukradenih 800 K. — Par črevljev. vrednih 900 K, je bilo ukradenih Valentinu Jerina. — Vlomljeno je bilo v trgovino veletržca g. Jelačina na Emon-ski cesti. Vlomilec je vlomil skozi vrata v veži, odprl s silo predal blagajničarke in odnesel približno 300 K denarja. lj Našla m* je moška žepna ura. Dobi se pri g. Pajk, Kolodvorska ulica 18, I. nadstr. Cerkveni vestnik. c Msgr. Clierubini, apostolski nuncij v Belgradu, je nedavno dospel v Rim in bil pri sv. očetu v privatni avdijenci. pr Cerkveni konrort na Viču se je prošlo nedeljo pod vodstvom p. Ferdinanda Zajca prav lepo obnesel. Gosp. Premrl je igral tri samostojne točke na orgije, izmed katerih je najbolj dopadel Bossi-jev »Redention«. — Operni pevec g. Ro.nanovsky je krasno pel tri pesmi in s svojim pompoznim glasom KOTmOHDfl obvladal eelo prostorno cerkev. Ostale osmere točke je izvajal mešani, oziroma moški ibor, broječ 42 glasov. Ako se pomisli, da so to večinoma delavci iu delavke tobačne tovarne, zasluži to podjetje v resnici naše spoštovanje. Dandanes se mnogo govori o kulturi; to je kulturno delo v pravem pomenu besede. Večino točk je lepo spremljal mali vojaški orkester. Gallusov »Glej, kako umira pravičnu, je bil a capolla in je poleg Promrlovega »Sanctus« iz njegove maše sv. Jožefa narod il najboljši vtis. Cerkev je bila polna domačega občinstva; prebitek namenjen za nove zvonove. Z veseljem bilježimo ta spodbuden in poučljiv koncert v kroniko naših proizvajanj. _„. pr Gospod je res vstal. Aleluja! 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor in orgle, uglasbil Karlo Adamič, stolni kapelnik v Senju. Natisk dovolil kn. šk. ordinariat ljubljanski 30. januarja 1922, št. 417. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1922. — Novi obrazi so to, pa so nam vendar že znani, ker so neposredni potomci starih, splošno priljubljenih očetov; poleg tega očitujejo tesne vezi medsebojnega ritmično-melodičnega sorodstva. Kar jih bo našim zborom posebno priporočalo, je njih neobičajna preprostost, tako da se jim bodo celo v najšibkejše zbore vrata na stežaj odpirala. Da no prinašajo velikonočnemu čuvstvovanju, pa tudi splošno glasbenemu razvoju nikakršnih novih vrednot, da semtertje kak takt še pogreša skrbne roke, to njih praktične uporabnosti pa£ ne bo motilo. Prepričan sem, da ne bo zbora v Sloveniji, ki bi jih hotel pogrešati. — K. pr Redni letni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvone se je vršil ob udeležbi 70 iz-vršujočlh ln podpornih članov preteklo nedeljo popoldne. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni: dr. Anton Svigelj, predsednik; Jakob Lumbar, podpredsednik; Zorko Prelovec, pevovodja; Dore Matul, prvi, Konrad Tavčar, drugi tajnik; Karel Wohinc, blagajnik; Slavko Giirtner, namestnik; Jože Jamnik, arhivar; Minka Cizeljeva, namestnica; Lojze Barič, gospodar; Lojze' Pip, zastavonoša: Jože Drenovec, namestnik; odborniki: Lojze fekorjanc, Marica Ramšakova; revizorja: Lojze Lombar in Jože Meden, Orlovski vestnik. Orel Krakovo-Trnovo. Danes v torek zvečer redna telovadba, obvezna za vse člane. — Jutri, v sredo ob pol 8. uri zvečer fantovski sestanek. Fantovski večer Šentpeterskega Orla je v sredo ob 8. uri. Ob pol 8. uri pevska vaja. Ob priliki poroke g. Franc Zalarja s gdč. Buršič Marijo, je nabral g. Jovan Vinko, uradnik Zadružne Gospodarske banke za frančiškanskega Orla K 416.—, za katere se mu odsek najiskre-neje zahvaljuje. Dijaški vestnik. d Kranj-tržiška podrnJnica SDZ ima v sredo dne 19. aprila 1922 ob pol 15. uri v veliki dvorani Ljudskega doma v Kranju svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Predavanje tov. Jagodica: Katoliški dijak — praktičen katoličan. 3. Poročilo odbornikov. 4. Poročilo rovizorjev. 5. Delovni program za velike počitnice. 6. Volitev. 7. slučajnosti. — Dolžnost vsakega katoliškega akademika — bodisi bogo-slovca ali lajika je, da se tega občnega zbora, na katerem si bomo začrtali program za naše letošnje počitniško delovanje, sigurno udeleži. Tovariši srednješolci so prav tako zelo iskreno vabljeni! — Ne besed, ampak dejanja! Jugoslovansko novinarsko udružeajc. sekcija Ljubljana, naznanja tužno vest, da je nocoj ob četrt na 11. uro umrl njen podpredsednik in član centralnega odbora JNU, gospod Vitomir Fedor Jelene urednik »Jutra«. Blagemu tovarišu in marljivemu ter zaslužnemu članu odbora ohranimo trajen in hvaležen spomin. Pogreb nepozabnega tovariša bo v sredo, dno 12. aprila. Ura pogreba se pravočasno naznani. Za Jugoslovansko novinarsko udruženje: FR. SM0DEJ, t č. predsednik JNU, sekcija Ljubljana. < •• T*, v' y»uM 5-j1; '■*'; j v,- w ■ ■ ■ ■" THE REX J„ LjBBLIfflJL Dva VAJENCA za ključavničarsko obrt se sprejmeta pri lastni hrani in stanovanju. — FRANC BAVBAR, Ljubljana, Gosposvetska c. 6. Dva manulakturista dobra prodajalca se takoj sprejmeta pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na: Poštni ,predal 34, Maribor. 1327 meSano8 # 1^6000 S0b0 Ponudbe z zahtevo plape pod »Dobro plačilo« na upravo SLOVENCA. 1369 Vdova, 47 let stara, izobražena in dobra | samostojne go- h kakemu staremu gospodu, k mali družini, I upokojenemu duhovniku, k orožnikom ali v kako gostilno v mestu ali na deželi, i Naslov se izve v upravi pod štov. 1370. j | Urarskega pomočnika popolnoma samostojnega delavca v velikem in malem delu, sprejme proti popolni oskrbi in plači po dogovoru Vladimir Hoffman, urar in juvelir, Gospič. Hrvatsko. 1270 Naznanilo. Javljam, da sta prostov. izstopila gg. Anton Bizjak in Roman šmuc kot družabnika javne tvrdke Spiro Červar i drug, eksportna kuča za živino v Dol. Logatcu, ter da nimata nobenega stika več, kar se tiče navedene tvrdke same. Dol. Logatcc, dne 9. aprila 1922. ŠPIR0 CERVAR. Priporočajo ss siedeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) 'BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesta št. 6. GRAMOFONI, PLOŠČE In posamezni deli. A. Rasbcrgnr, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg it. 8. KLEPARJI: Korn T, Poljanska cesta Stev. 8. Romžgar & Smcrkol, Florijanska nI. 13. KLISEJE: za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan