raziskovalna dejavnost 139 The effect of dynamic postural control on functional movement screen test score Abstract There are few studies about the effect of dynamic postural stability on functional movement performance. The aim of the pre- sent study was to investigate the effect of dynamic postural control and trunk muscles endurance on the score of functional movement screen test. Nineteen young participants were enrolled in the study. Their mean (standard deviation) age was 19.7 ± 5.1 years, weight was 71.6 ± 10.5 kilograms and height were 177 ± 7.6 centimetres. All subjects performed functional movement screen test (without shoulder mobility test), Y – balance test, prone plank, side plank and Biering-Sorensen test. Pearson correla- tion coefficient was used to measure the correlation between the tests. The level of statistical significance was set to p < 0.05. The results showed statistically significant moderate correlation (r = 0.534 – 0.456; p < 0.049) between Y – balance test and the score of functional movement screen test. The sensory-motor control of trunk muscles and the strength of hip abductor and extensor muscles seem to be important factors that affect the performance of basic movement patterns typically seen in sport and daily life. Keywords: postural control, stability, basic movement patterns. Izvleček Vpliv dinamične posturalne stabilnosti na uspešnost izvedbe enostavnih gibalnih vzorcev je slabo raziskan. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali kakovost dinamične posturalne kontrole in lo- kalna vzdržljivost trupnih mišic vplivata na rezultat testa skla- dnosti gibanja telesa (angl. functional movement screen). V študijo je bilo vključenih 19 mlajših odraslih oseb, ki so bili v povprečju gibalno aktivni štiri krat tedensko. Preiskovanci so bili povpreč- no (standardni odklon) stari 19,7 ± 5,1 let, težki 71,6 ± 10,5 ki- logramov in visoki 177 ± 7,6 centimetrov. Vsi preiskovanci so izvedli delni test skladnosti gibanja telesa, več-smerni test rav- notežja, sprednji most, stranski most in Biering-Sorensen test. Za testiranje povezanosti med testi smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient (r). Statistično značilna povezanost je bila sprejeta ali ovržena na ravni dvostranskega 5-odstotnega tve- ganja. Rezultati so pokazali statistično značilno srednjo pove- zanost (r = 0,534 - 0,456; p < 0,049) med uspešnostjo izvedbe več-smernega testa ravnotežja in rezultatom pri delnem testu skladnosti gibanja telesa. Ugotovili smo, da je sposobnost živč- no-mišičnega upravljanja trupnih mišic in jakost odmikalk in iztegovalk kolka povezana z enostavnimi več-sklepnimi gibal- nimi vzorci, ki jih pogosto srečujemo tako v športu kot v vsak- danjem življenju. Ključne besede: posturalna kontrola, stabilnost, enostavni gibalni vzorci. Andrej Kocjan Vpliv dinamične posturalne kontrole na test skladnosti gibanja telesa 140 „ Uvod V rehabilitaciji in trenažnem procesu funk- cionalnost gibanja upravičeno pridobiva vse večji pomen, saj vaje, ki vključujejo večsklepne gibe bolje posnemajo vsako- dnevne in športno specifične okoliščine. Večsklepni gibi so pogosto tudi večrav- ninski. Poleg tega na njihovo uspešnost vpliva več gibalnih sposobnosti, zato je vrednotenje tovrstnih gibalnih nalog kom- pleksno. Test skladnosti gibanja telesa (TSGT) (angl. functional movement screen) je sestavljen iz sedmih testov, ki zajemajo ključne gibalne vzorce, s katerimi primar- no vrednotimo gibljivost, koordinacijo in mišično jakost (Cook idr., 2006). Za uspeh pri testu sta ključna stabilnost in mobilnost posameznih sklepov (Milles idr., 2006). Štu- dije kažejo, da tudi vrhunsko trenirani po- samezniki niso sposobni kakovostno izvesti enostavnih gibalnih nalog in posledično za izvedbo giba uporabljajo kompenzatorne mehanizme, ki so velikokrat biomehansko napačni in dolgoročno vodijo do poškodb (Cook idr., 2011). V športni praksi pogosto opazimo športni- ke z nezadostno gibljivimi iztegovalkami kolka, kar pri izpadnih korakih ali predklo- nih kompenzirajo s povečanim upogibom ledvenega dela hrbtenice. Slednje vpliva na asimetrično prerazporeditev sil med vretenci in poveča tveganje za pojav po- škodbe diskogenega tipa v spodnjem pre- delu hrbta (McGill, 2007). Za eksplozivno izvedena gibanja, kot sta na primer skok in met, je pri zdravih posameznikih značilen t. i. proksimalno-distalen princip mišične aktivacije. Za slednjega je značilno, da se mišice trupa aktivirajo pred mišicami okon- čin (Wade idr., 2018). Tako zaporedje mišič- ne aktivacije ima dva pomena. Kontrakcija globokih trupnih mišic fiksira vretenca in zaščiti vitalno pomembne organe pred ve- likimi silami, ki jih na trup ustvarijo mišice nog ali rok. Nadalje, površinske mišice tru- pa fiksirajo medenico in prsni koš, kar ago- nistom, ki gibljejo kolk in rame, zagotavlja stabilno oporo in učinkovitejšo izvedbo giba. Stabilen trup je torej pogoj za učin- kovito mobilnost okončin (Huxel Bliven in Anderson, 2013). Zlati standard za vrednotenje stabilnosti trupa ne obstaja, ker na stabilnost vplivajo jakost, vzdržljivost, gibljivost, kinestezija in živčno-mišični nadzor. Gre za kompleksno sposobnost, ki je ni moč meriti samo z enim testom. V klinični praksi se za vredno- tenje stabilnosti trupa uporablja preko 35 testov, med katerimi so pogosto sprednji (angl. front bridge) in stranski most (angl. side brigde), Biering-Sorensen test in več- smerni test ravnotežja (angl. star excursion balance test) (Butowitcz idr., 2016). Stranski in sprednji most, ki so ju podrob- neje opisali Imai in Kaneoka (2016) ter Mc- Gill idr. (1999), sta namenjena vrednotenju vzdržljivosti v jakosti upogibalk in stranskih upogibalk trupa. Lokalna mišična vzdržlji- vost je ena izmed ključnih sposobnosti, ki vpliva na stabilnost trupa in zmanjšuje tve- ganje pred pojavom bolečine v spodnjem delu hrbta (BSH), ki jo v toku življenja utrpi približno 80 % ljudi (McGill, 2007). Nadalje, asimetrija med levimi in desnimi stranski- mi upogibalkami trupa poveča tveganje pojava BSH (McGill, 2007). Sprednji most je v primerjavi s pogosto uporabljenim V- -sedom primeren test predvsem zaradi laž- jega nadzora položaja ledvenega predela hrbtenice pri netrenirani populaciji. Biering-Sorensen test (Biering-Sorensen, 1983), ki je v znanstveni literaturi (izmed omenjenih testov) najbolj raziskan in uveljavljen test, je namenjen vrednote- nju vzdržljivosti v jakosti iztegovalk trupa. Avtor testa je ugotovil, da je slabša vzdr- žljivost trupnih iztegovalk (ohranjanje vo- doravnega položaja manj kot 176 sekund) povezana s pojavnostjo BSH v prihodnosti, in sicer pri moški populaciji. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili preiskovanci, ki pri testu Biering-Sorensena niso bili sposobni ohranjati vodoravnega položaja 58 sekund, izpostavljeni 3-krat večjemu tveganju po- java BSH v primerjavi s preiskovanci, ki so položaj ohranjali 108 in več sekund (Luoto idr., 1995). Večsmerni test ravnotežja, ki so ga podrob- neje opisali Gribble idr. (2012), je namenjen vrednotenju dinamične posturalne kontro- le, ki je v največji meri odvisna od kakovosti živčno-mišičnega upravljanja trupnih mišic (Imai idr., 2014) in moči kolčnih mišic (Lee idr., 2015). Na pomen živčno-mišičnega upravljanja trupnih mišic sta prva opozori- la Hodges in Richardson (1996), ki sta med hitrimi gibi ramena ugotovila zakasnjeno aktivacijo mišice transversus abdominis pri ljudeh z BSH. Usklajena aktivacija stabiliza- torjev trupa je pomembna tudi pri preven- tivi športnih poškodb. Zakasnjeni refleksni odzivi nekaterih trupnih mišic po nenadni zunanji motnji so bili potrjeni pri športnikih z BSH, pri katerih predstavljajo dejavnik tve- ganja za nastanek BSH v prihodnosti (Cho- lewicki idr., 2005). Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je uspe- šnost pri delnem TSGT povezana z uspe- šnostjo izvedbe sprednjega in bočnega mosta, Biering-Sorensen testa in večsmer- nega testa ravnotežja. V znanstveni litera- turi je povezanost med kliničnimi testi, ki vrednotijo stabilnost trupa, slabo raziska- na. Po avtorjevem vedenju ni moč zaslediti študije, ki analizira vpliv uspešnosti izved- be omenjenih testov na kakovost izvedbe enostavnih gibalnih vzorcev (TSGT). „ Metode V raziskavi je sodelovalo 19 mlajših odra- slih (13 moških, 6 žensk), ki so bili v pov- prečju gibalno aktivni štiri krat tedensko. Preiskovanci so bili povprečno (standardni odklon) stari 19,7 ± 5,1 let, težki 71,6 ± 10,5 kilogramov in visoki 177 ± 7,6 centimetrov. Vsi preiskovanci so izvedli štiri klinične te- ste (sprednjim most, stranski most, Biering- -Sorensen test, večsmerni test ravnotežja) in delni TSGT. Pred testiranjem so starši oz. skrbniki preiskovancev podpisali formalno soglasje o sodelovanju. Pri delnem TSGT je preiskovalec ocenjeval kakovost izvedbe šestih gibalnih vzorcev; počep z rokami v vzročenju (angl. deep squat), prehod preko ovire (angl. hurdle step), polklek v liniji (angl. in-line lunge), dvig v oporo trebušno za rokami (angl. trunk stability push up), dvig iztegnjene noge leže hrbtno (angl. active straight leg rise) in test rotacijske stabilnosti trupa (angl. rota- tory stability). Z omenjenimi testi primarno vrednotimo jakost trupa v bočni in prečni ravnini, gibljivost kolka v bočni ravnini, gi- bljivost zgornjega skočnega sklepa v bočni ravnini, gibljivost prsnega dela hrbtenice v bočni ravnini, ravnotežje celotnega telesa in jakost kolka v čelni ravnini. Za vsakega od šestih podtestov so preiskovanci glede na kriterije izvedbe gibalne naloge (Cook idr., 2011; Cook idr., 2006) prejeli oceno od 1 do 3. Preiskovanci so vsak test izvedli trikrat. Za končno analizo je preiskovalec uporabil najboljši rezultat. Največje možno število točk je 18 in kaže na najvišjo kako- vost izvedbe šestih gibalnih nalog. Podtest gibljivosti ramena, ki spada v baterijo TSGT je bil izvzet, ker po avtorjevem mnenju ni povezan z ostalimi štirimi testi, s katerimi posredno vrednotimo stabilnost trupa. Pri testih lokalne vzdržljivosti trupnih mišic (sprednji most, stranski most, Biering-So- rensen test) so se preiskovanci pred meri- tvijo seznanili s pravilnim položajem telesa med testom. Sledila je meritev časa, pri raziskovalna dejavnost 141 kateri so preiskovanci vztrajali v ohranjanju pravilnega položaja telesa do odpovedi. Preiskovalec je z verbalnimi navodili (start/ stop) naznanil začetek in konec testa, pri katerem je meril čas ohranjanja položaja telesa. Daljši čas pomeni boljšo vzdržljivost trupnih mišic. Pri večsmernem testu ravnotežja je prei- skovalec meril relativno doseženo razda- ljo, ki jo je preiskovanec z nedominantno nogo dosegel v anteriorni, postero-medi- alni in postero-latralni smeri. V vsaki smeri so preiskovanci izvedli tri ponovitve. Merili smo razdaljo od centra stopala stojne noge do točke dotika podlage sprednjega dela stopala nestojne/proste noge (Slika 1). Za nadaljnjo analizo je bila izbrana ponovitev, pri kateri je preiskovanec dosegel največjo razdaljo. Slednja je bila izražena kot odsto- tek dolžine spodnje ekstremitete (razdalja od sprednjega črevničnega trna do distal- nega dela golenice). Podatki so bili obdelani s statističnim pa- ketom SPSS. Za ugotavljanje povezanosti med delnim TSGT in ostalimi štirimi testi je bil uporabljen Pearsonov korelacijski ko- eficient (r). Normalnost porazdelitve je bila preverjena s Shapiro-Wilk testom. Statistič- no značilna povezanost je bila sprejeta ali ovržena na ravni dvostranskega 5-odsto- tnega tveganja. „ Rezultati in razprava Rezultati so pokazali statistično značilno srednjo povezanost med uspešnostjo v delnem TSGT in uspešnostjo v večsmer- nem testu ravnotežja v vseh smereh (Slika 2). V anteriorni smeri (Slika 1, graf A) je bila povezanost 0,534 (p < 0,019), v postero-la- teralni smeri (Slika 1, graf B) 0,515 (p < 0,024) in v postero-medialni smeri (Slika 1, graf C) 0,456 (p < 0,049). Rezultati pri testu Biering- -Sorensen in stranskem ter sprednjem mo- stu niso bili značilno povezani z rezultati, doseženimi pri delnem TSGT (p > 0,05). Omenjeni rezultati so v skladu s pričakova- nji, ker kažejo, da raven posturalne kontrole pomembno vpliva na kakovost izvedbe osnovnih gibalnih vzorcev. Stabilnost trupa in mobilnost kolka sta namreč pomembna dejavnika, ki zagotavljata uspešen prenos energije med segmentni (Hedrick, 2000). Kot omenjeno na stabilnost trupa vpliva več dejavnikov, ki jih vrednotimo tudi z del- nim TSGT. Med pomembnejše podteste TSGT, na ka- tere ima stabilnost trupa velik vpliv, sodi prehod preko ovire. Kakovost izvedbe slednjega je poleg splošnega ravnotež- ja odvisna tudi od jakosti odmikalk kolka stojne noge in gibljivosti iztegovalk kolka nestojne/proste noge. Sestavni del trupa je tudi proksimalni del stegnenice in kolčni sklep, kar poudarja pomen teh struktur pri zagotavljanju stabilnosti hrbtenice (Kibler, 2006). Pojav Trendelenburgovega znaka pri prehodu preko ovire nakazuje na šibkost odmikalk in zunanjih rotatorjev kolka stojne noge. Zadostna jakost omenjenih mišičnih skupin je eden od pogojev za učinkovito izvedbo večsmernega testa ravnotežja. Kolčni sklep stojne noge je upognjen, ko je nestojna noga v skrajno oddaljenem polo- žaju. Stabilnost kolka je tako odvisna tudi od jakosti glutealnih mišic. Eden od podtestov TSGT je aktiven dvig iztegnjene noge, s katerim vrednotimo gibljivost dvosklepnih iztegovalk kolka. V primeru nezadostne gibljivosti stegenskih strun stojne noge se pri večsmernem testu pojavi kompenzatorno gibanje ledvenega predela hrbtenice. Ta se z večanjem upogi- ba kolka med enonožnim počepom (med testom) izdatneje upogne, kar lahko vpliva na slabšo stabilnost hrbtenice in posledič- no izgubo ravnotežnega položaja. Povečan upogib hrbtenice namreč spremeni raz- merje med silo in dolžino iztegovalk trupa, ki niso sposobne zagotavljati zadostne ja- kosti, nujne za ohranjanje in/ali nadzorova- nje položaja hrbtenice. Pri polkleku v liniji (podtest TSGT) poleg jakosti kolka v čelni ravnini vrednotimo še gibljivost iztegovalk zgornjega skočnega sklepa in gibljivost dvosklepnih upogibalk kolka (m. rectus femoris). Omejena gibljivost mišice rectus femoris je lahko vzrok za slabši rezultat pri večsmernem testu ravnotežja v obeh posteriornih smereh. V fazi, ko se kolk stojne noge upogiba pogosto, prihaja do zadnjega nagiba medenice, kar podaljšuje dolžino mišice rectus femoris. Preiskovanec zmanjšano gibljivost mišice rectus femoris nestojne noge kompenzira z rotacijo kolč- nega sklepa stojne noge. Povečana zuna- nja rotacija in upogib kolka stojne noge lahko privedeta do neugodne ročice mišice gluteus maximus, kar lahko vpliva na njeno zmanjšano produkcijo sile in slabši rezultat pri testu (Neumann, 2010). V bateriji TSGT sta tudi podtesta, s kateri- ma vrednotimo jakost oziroma rotacijsko stabilnost trupnih mišic. Kombinacija sen- zo-motorične vadbe in krepilne vadbe mišic trupa značilno izboljšujeta rezultat pri večsmernem testu ravnotežja (Ganesh idr., 2015), zato lahko sklepamo, da je uspe- šnost pri omenjenih podtestih povezana z razdaljo pri večsmernem testu. Testi za vrednotenje lokalne vzdržljivosti trupnih mišic nimajo vpliva na uspešnost izved- be delnega TSGT, ker vzdržljivost trupnih mišic ni omejitveni dejavnik pri nobenem Slika 1. Prikaz izvedbe večsmernega testa ravnotežja v anteriorni smeri (A), postero-medialni smeri (B) in postero-lateralni smeri (C). 142 podtestu TSGT. Glavni omejitvi študije sta velikost vzorca, ki zmanjšuje možnost po- sploševanja in ločena seansa, na kateri bi preiskovanci preizkusili teste in potencialno zmanjšali učinek učenja. „ Sklep v raziskavi smo ugotovili srednjo pove- zanost med rezultatom pri večsmernem testu ravnotežja in rezultatom pri TSGT. Slednje poudarja vpliv stabilnosti trupa in moči/jakosti kolka v bočni ravnini na kakovost izvedbe preprostih večsklepnih gibalnih vzorcev. Stabilnost trupa in moč/ jakost kolka sta med gibanjem neločljivo povezani, kar pomembno vpliva na načr- tovanje vadbe. „ Literatura 1. Biering-Sorensen, F. (1983). A prospective study of low back pain in a general populati- on. I. Occurrence, recurrence and aetiology. Scandinavian Journal of Rehabilitation Medici- ne, 15(2), 71. 2. Butowicz, C. M., Ebaugh, D. D., Noehren, B. in Silfies, S. P. (2016). Validation of two clini- cal measures of core stability. International Journal of Sports Physical Therapy, 1 1(1), 15–23. 3. Cook, G. (2011). Movement: Functional Move- ment Systems. Screening–Assessment–Cor- rective Strategies. Lotus Publishing. 4. Cook, G., Burton, L. in Hoogenboom, B. (2006). Pre-participation screening: the use of fundamental movements as an asses- sment of function - part 2. Nord American Jo- urnal of Sports Physical Therapy, 1(3), 132–139. 5. Ganesh, G.S., Chhabra, D., Pattnaik, M., Mo- hanty, P., Patel, R. in Mrityunjay, K. (2015). Effect of trunk muscles training using a star excursion balance test grid on strength, en- durance and disability in persons with chro- nic low back pain. Journal of Back and Muscu- loskeletal rehabilitation, 2015;28(3), 521–530. 6. Gribble, P .A., Hertel, J. in Plisky, P . (2012). Using the Star Excursion Balance Test to Assess Dynamic Postural-Control Deficits and Out- comes in Lower Extremity Injury: A Literatu- re and Systematic Review. Journal of Athletic Training, 47(3), 339–357. 7. Hedrick, A. (2000). Training the trunk for im- proved athletic performance. Strength and Conditioning Journal, 22(3), 50–61. 8. Hodges, P . W. in Richardson, C. A. (1996). Inef- ficient muscular stabilization of the lumbar spine associated with low back pain. A mo- tor control evaluation of transversus abdo- minis. Spine, 21, 2640–2650. Slika 2. Prikaz povezanosti med rezultatom delnega testa skladnosti gibanja telesa in uspešnostjo iz- vedbe večsmernega testa ravnotežja. Relativna dolžino v anteriorni smeri (A), postero-lateralni smeri (B) in postero-medialni smeri (C) predstavlja delež dolžine stojne noge in je izražena v %. Kakovost izvedbe delnega testa skladnosti gibanja telesa je izražena v točkah. Stopnja povezanosti je izražena s Pearsonovim korelacijskim koeficientom (r). raziskovalna dejavnost 143 9. Huxel Bliven, K. C. in Anderson, B. E. (2013). Core Stability Training for Injury Prevention. Sports Health, 5(6), 514–522. 10. Imai, A. in Kaneoka, K. (2016). The relation- ship between trunk endurance plank tests and athletic performance tests in adolescent soccer players. International Journal of Sports Physical Therapy, 1 1(5), 718–724. 11. Imai, A., Kaneoka, K., Okubo, Y. in Shiraki, H. (2014). Effects of two types of trunk exerci- ses on balance and athletic performance in youth soccer players. International Journal of Sports Physical Therapy, 9(1), 47–57. 12. Kibler, W. B., Press, J. in Sciascia, A. (2006) The role of core stability in athletic function. Sports Medicine, 36(3), 189–198. 13. Lee, D. K., Kang, M. H., Lee, T. S. in Oh, J. S. (2015). Relationships among the Y balan- ce test, Berg Balance Scale, and lower limb strength in middle-aged and older females. Brazilian Journal of Physical Therapy, 19(3), 227–234. 14. Luoto, S., Heliovaara, M. H. in Hurri, H. S. (1995). Alaranta, tatic back endurance and the risk of low-back-pain. Clinical Biomecha- nics, 10, 323–324. 15. McGill, S.M. (2007). Low Back Disorders: Evi- dence-Based Prevention and Rehabilitation. Champaign, IL: Human Kinetics. 16. McGill, S. M., Childs, A. in Liebenson, C. (1999). Endurance times for low back stabi- lization exercises: clinical targets for testing and training from a normal database. Archi- ves of Physical and Medicine Rehabilitation, 80(8), 941–944. 17. Mills, J. D., Taunton, J. E. in Mills, W. A. (2005). The effect of a 10-week training regimen on lumbo-pelvic stability and athletic perfor- mance in female athletes: A randomized- controlled trial. Physical Therapy in Sport, 6(2): 60–66. 18. Neumann D. A. Kinesiology of the hip: A focus on muscular actions. The Journal of Orthopeadic and Sports Physical Therapy. 2010;40(2):82–94. 19. Wade, L., Lichtwark, G. in Farris, D. J. (2018). Movement Strategies for Countermovement Jumping are Potentially Influenced by Elastic Energy Stored and Released from Tendons. Scientific Reports, 8, 2300. Andrej Kocjan Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, Slovenia Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Koper, Slovenia andrej.kocjan@pef.upr.si