• TRADICIONALNO NOVOLETNO SREČANJE POSLOVODNIH ORGANOVIN PREDSTA VNIKOV OBČINSKIH ORGANOV
Miro Sotlar:
Da bi našli čimveč
 idej, bili zdravi in
 srečni!
Zadnji torek v starem 1987 letu so se v veliki dvorani Kultur-nega doma Španski borci srečali poslovodni organi, predstavniki izvršnega sveta in občinske skupščine ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Srečanje je bilo tradicionalno in brez dnevnega reda, priložnost za srečanje in za skupen nefor-malen pogled v prihajajoče novo leto 1988. »Naša občina je ena od redkih v Shveniji, ki goji to obliko medsebojnega sodelova-nja,« sem slišal od udeležencev že pri vhodu, ko sta Ivo Samec, predsednik skupščine in Miro Sotlar, predsednik izvršnega sveta segala v roke prihajajočim direktorjem in drugim predstavnikom iz gospodarstva in negospodarstva.
Uvodni in edini nagovor je imel sklicatelj srečanja, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, Miro Sotlar.
Bil je kratek, jedmat in veder. Kljub črnim oblakom naše stvarnosti je izvenel spodbujajoče in prisrčno. Ni strašil ali grozil, nasprotno, z vsakim stavkom in besedo je kazal luč v smislu stare modrosti, da je za vsak problem moč najti rešitev.
Z veliko spodbude }e s temeljnimi pokazalci orisal naš gospodar-ski položaj ob devetmesečni oceni, pričakovanji do konca leta in seveda tudi pričakovanji za leto 1988. Povedal je, da bomo leto 1987 zaključili z rastjo družbenega dohodka pod resolucijskimi osnovami, da bomo sicer zelo blizu načrtovanemu, še zlasti konvenibilnemu izvozu, da pa bo finančna prednost 16. točk, ki smo jo imeli nad Ijubljamkim in republiškim povprečjem, do konca leta skopnela. Saj je pričakovati, da bodo najnovejši ukrepi ZIS na področju tečaja dinarja, tekoče porabe in delitve-ne politike, ki bodo sicer odločujoče krojili pogoje gospodarjenja v letu 1988, že vplivali tudi na poslovne rezultate 1987. leta.
Povedal je tudi, da imamo v občini nekaj kršiteljev družbenega dogovora o izplačevanju osebnih dohodkov, kar pa je treba na vsak način odpraviti in do konca leta stvari poravnati. Prav tako je poslovodne organe pozval, da znotraj delovnih organizacij medsebojno dobro sodelujejo, da bi leto 1987 zaključili brez izgubarjev. Dotaknil se je tudi področja planicanja in dejal, da razume težavnost razmer planiranja, ko delovne organizacije dejansko niti za mesec ali dva ne poznajo pogojev gospodarjenja, pa vendar s pripravo ietnih planskih dokumentov ni na kaj čakati. »Bolje slab plan, kot pa biti brez plana,« je poudaril predsednik izvršnega sveta. Zato je gospodarske načrte nujno izdelati do mere, ki se jih da. Ob tem se je navezal na pripravo občinske resolucije, ki so jo delegati v občinski skupščini sprejeli z vednostjo, da jo bodo ob polletju ponovno ocenili in uskladili.
Delati in živeti moramo tudi z antiinflacijskimi in intervencijski-mi ukrepi. Ne čakati na zakonske rešitve in se zadovoljevati s kritiko. Nobene razmere niso primerne za mirovanje in tudi današnje in še zlasti današnje ne. V sleherni delovni organizaciji si tnoramo zgraditi lastno vizijo, poiskati možnosti tudi z večjim upoštevanjem gospodarskih zakonitosti in iz njih izluščhi čim-več.
Tudi malo je več kot nič. Seveda pa ne smemo vsega, kar ustvarimo, deliti na osebne dohodke in se le z njimi zadovoljeva-ti. Treba je tudi v najbolj skromnih razmerah misliti na jutri, na razvoj, na delo in življenje. Treba je razvijati harmonijo vrednot in vlagati ludi v področja, ki smo jih doslejpuščalipb strani in so naše rezerve. Kadrovska in finančna politika sta že dve podiočji, prav lako inovativnost in še jih je.
V prihodnjem letu je pričakovati ob upadanju akumulacijske sposobnosti, zmanjševanjem obsega proizvodnje ia opuščaniem določenih proizvodov v gospodarstvu tudi dodatni problem, to so ekonomskj in tehnološki viški delovne sile. Ob iskanju izhoda iz teh raztner moramo še bolj na široko odpreti vrata inovaiivni ustvarjalnosti in pri Ijudeh izkoristiti sleherni atom njene energi-
Ob koncu se je predsednik izvršnega sveta dotaknil še področ-ja celovite podobe delovne organizacije in njenih izdelkov. Po-slovodnim organom je položil na srce, da v prihodnje bolj poskrbijo tudi za >¦ ;mič« delovne organizacije, saj je tudi topotza uveljavitev na tujem in domačem trgu.
S. G.