5 Ventil 3 /2007/  Znanje in usposobljenost diplomantov tehnike V času prenove študijskih programov po bolonjskih sklepih se srečujemo s popolnoma nasprotnimi mnenji in gledanji: od togosti kolegov in nasprotovanja kakršnim koli spremembam do želje nekaterih strokovnjakov po korenitih ali celo revolucionarnih spremembah. Glede na zgodovinska dejstva v določenem obdobju pride tudi v šolstvu oziroma izobraževanju do prevetritve obstoječih sistemov, kar lahko prinese nekaj dobrega in tudi vedno kaj slabega. Če se strinjamo, da se znanje razvija, da se industrijska proizvodnja in družba spreminjata, in zato zahtevata drugače izobražene strokovnjake in drugačno gledanje na pojave, je razumljivo, da se mora tem spremembam prilagajati tudi proces izobraževanja. Še pred nekaj leti je bilo v proizvodnji velikokrat slišati, da naj visoko šolstvo da svojim diplomantom tehnike dobro osnovno znanje stroke, ostalo pa bodo diplomanti že pridobili v praksi. Danes je skoraj vse postavljeno na glavo. Vedno bolj se pričakuje, da bodo diplomanti sposobni takoj samostojno pričeti z delom na konkretnih nalogah. V proizvodnji ni časa za učenje splošnih metod dela, kot so projektno in timsko delo, uporabe osnovnih računalniških orodij, da o širokem poznavanju tehnike ne govorimo. Še posebno je za delodajalca neprijetno, če vloži v izobraževanje mladega diplomanta eno ali dve leti, nato ga ta zapusti in si poišče bolje plačano delo. Danes in v prihodnosti se bo od mladega diplomanta – strokovnjaka na vseh ravneh visokega šolstva – pričakovala poleg ustreznega znanja na določenem strokovnem področju tudi usposobljenost za to, da svoje znanje takoj uporabi. Kako usposobiti mlade strokovnjake s področja tehnike? Prav gotovo je proces usposabljanja dolgotrajen in se prične s prvimi koraki v življenju. Otrok se uči govorice, hoje, sestavljanja in izdelave igrač, risanja s posnemanjem in ponavljanjem. Kje se je v procesu izobraževanja izgubila ta njihova sposobnost učenja? Mogoče so učitelji prepričani, da so dolžni svoje učence, dijake in študente naučiti vsega, kar znajo. »Edukator« pomeni v latinščini vodnik, spremljevalec, tisti, ki mladega človeka vodi v procesu učenja in ga usmerja. Mogoče smo pozabili, da si usposobljen za določeno delo, če ga opraviš večkrat v zahtevani kvaliteti in v določenem času. Naloga učiteljev naj bo tako vzpodbujanje k samostojnemu učenju in delu, to pa je v visokem šolstvu mogoče doseči s kvalitetnim projektnim delom in učenjem na dobrih primerih iz prakse. Pri prenovi študija na to ne bi smeli pozabiti. Za tako kvalitetno usposabljanje v visokošolskem študiju tudi na področijih, ki jih pokriva ta revija, pa ne bo dovolj samo zavzetost pedagogov. Na to, kakšne strokovnjake bo dobila proizvodnja, lahko bistveno vplivajo prav tisti, ki jih zaposlujejo. Tako kot pri izdelkih, ki jih kupujejo, morajo tudi pri svojih bodočih kadrih jasno vedeti in povedati, kakšna znanje in usposobljenost naj imajo mladi diplomanti. Podjetja spremljajo proizvodnjo pri svojih dobaviteljih skoraj v vsaki fazi procesa in si tako zagotavljajo kvalitetne podsestave in izdelke. Vprašanje je, v kakšni meri želijo sodelovati pri nastajanju njihovega bodočega človeškega resursa. Prepričana sem, da kvalitetni strokovnjaki lahko nastanejo ob skupnem delu tako tistih, ki vodijo študente skozi proces izobraževanja, kot tistih, ki vedo, kakšne strokovnjake potrebujejo. Dragica Noe UREDNIŠTVO © Ventil 13(2007)1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr`ane. © Ventil 13(2007)1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 13 Volume Letnica 2007 Year [tevilka 1 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega dru{tva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Zdru`enju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja {estkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni{tvo Glavna in odgovorna urednica: izr. prof. dr. Dragica NOE Pomo~nik urednika: mag. Anton STU[EK Tehni~ni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVI^-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI], FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBA^, FS Ljubljana doc. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nem~ija doc. dr. Edvard DETI^EK, FS Maribor prof. dr. Jo`e DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVI^, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS -- ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPA^, KLADIVAR @iri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, [panija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, Nem~ija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI^, Univerza v Zagrebu, Hrva{ka izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jo`e PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. in`., [ola za strojni{tvo, [kofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane [IROK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Milo{ NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Robert McKENZIE Ra~unalni{ka obdelava in grafi~na priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredni{tva: UL, Fakulteta za strojni{tvo – Uredni{tvo revije VENTIL A{ker~eva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-761 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 3,76 EUR – letna naro~nina 16,70 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ^lena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke za katere se pla~uje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost.