UDK 808.6-54 Alenka Šivic-Dular Filozofska fakulteta, Ljubljana JUŽNOSLOVANSKO *GATATI -AJp 'VEDEŽEVATI' Na podlagi pomenske razčlembe južnoslovanskih besed z osnovo *gat- se predlaga etimološka povezava s splošnoslovanskim samostalnikom *gat ■i 'jez'. A semantic analysis of South Slavonic words containing the base *gat- suggests an etymological connection with the Common Slavonic noun *gat -i 'dike, dam'. Etimološko razmerje med glagoli gatati, gadati in ganati je bilo v literaturi večkrat obravnavano, vendar pa v zadnjih desetletjih niso bili podani novi jezikovni argumenti za osvetlitev njihovega izvira (korena) in njihovih medsebojnih razmerij, čeprav bi ob očitnih nedorečenostih v dosedanjih razlagah, ki omogočajo ne dovolj utemeljeno odločanje za to ali ono razlagalno možnost, prav teh najbolj potrebovali. Lahko rečemo, da sta se v literaturi oblikovali dve skrajni razlagi: prva gradi tezo o njihovi etimološki povezanosti na njihovi pretežni glasovni in besedotvorni podobnosti ter na pomenski stičnosti (pri tem ne izhajajo vsi etimologi iz istega ide. korena), druga pa jo odklanja zaradi jezikoslovno ne povsem nespornih razlag razločkov med temi glagoli. Te glagole je etimološko prvi obravnaval skupaj Miklošič1 in jih izpeljeval iz kor. *ged- (prim. slov. god-iti itd.), pri čemer je ganati razlagal iz *gadnati, glagolov gatati in gadati pa besedotvorno ni podrobneje pojasnil. Miklošičeva razlaga je (z delnimi različicami) živa še danes2 in jo srečamo tudi v moskovskem praslovanskem slovarju, le da so -t-l-d-l-n- prikazani kot samostojni determinativi, dodani ide. kor. *gë(i)-/*gô(i)-/*gî- 'peti, klicati, kričati', ki je izpričan v av. gâdâ 'verska pesem', sti. gäthä 'pesem, vezano besedilo'3 in gâyati 'poje', r. nareč. gaj 'hrup, dretje kavk', gaja 'jata ptic', str. gajati 'krakati (vrana)', lit. giedóti 'peti (tudi o petelinu)', gaidys 'petelin', let. dziêdzât 'peti', dziêsma '(duhovna) pesem'.4 Tudi Berneker5 je glag. gadati povezoval s slov. god- in ni izključeval etimološkega sorodstva z glag. ganati, medtem ko je v gatati videl bodisi prasorodstvo s stisl. gâta 'uganka' bodisi iskal izhodišče v glagolih rekanja6 in navedel vzporednice za pomenski razvoj 'govoriti' —* 'prerokovati, vedeževati; čarati'. Skok7 je le gatati in gadati štel za variantni ide. besedni obliki, ganati pa je razlagal iz kor. god-. Najbolj radikalen je bil Vasmer,8 ki je pri gatati sledil Rozwadowskega razlagi 1 F. Miklošič, EW, 1886, 59. 2 F. Bezlaj, ESSJ VI, 1979, 105;F. Slawski, SEJP I, 19. 3 Prvi je te besede etimološko povezal J. Rozwadowski, RO I, 1914-15, 105. 4 M. Mayrhofer, KEWA I, 1953, 333-4; E. Fraenkel, LEW I, 1962, 150; J. Pokorny, IEW, 1959, 355. 5 SEW, 1908, 288-9 in 296. h Dopušča možnost etimološke zveze z got. qiPan, stangl. cwePan, stvn. quedan 'reči, govoriti' itd.,ki staju Stokes in Wiedemann povezovala z ir. bel 'ustnica, usta' (prakelt. bet-lo-, ide *g^et-lo-), Lidén pa z arm. kočem 'kličem, vabim'. 7 ERHSJ I, 1971, 555 in 550. 8 ESRJ I, 1964, 396-7, 381, 391. in odklonil etimološko zvezo s stisl. gâta, pri gadati navedel razlago iz ide. kor. *ghedh-!*ghodh- 'združiti, tesno povezan biti, skladati se' in pri ganati brez podane rešitve odklonil etimološko zvezo z gatati in gadati. Pri etimologiji slovanskega glag. gatati se torej zdi večini etimologov najustrezneje izhajati iz pomenskega izhodišča 'peti, klicati, kričati'; to poudarja tudi Słupski9 s trditvijo, da moramo ne glede na to, ali spada *gat- h kor. s pomenom 'peti; pesem' ali pa je le različica h *gad-, izhajati iz pomena 'beseda' (> *'uporabiti besedo' > *'reči, govoriti') oziroma 'glas, ton'. Glag. gatati 'vedeževati' (in tvorjenke iz njega) je predvsem južnoslovanski, z nekoliko-drugačnim pomenom je znan iz resi. jezika in polj. (1) V sin. knjižnem jeziku ni izpričan, prav tako ne v starejših slovarjih, le Pleteršnik navaja gdtati -am 'ugibati; vedeževati, prerokovati' kot belokranjski, Cafov zapis pa ni lociran; glagol šteje Pleteršnik za izposojen iz sh., Bezlaj pa za sorodnega10. Iz njega sta izpeljana še sam. gâtavec 'prerok' (iz *gatavbcb) in gatar 'prerok; vrač' (»gatarji so tudi tisti, ki živino zdravijo z vražami«) < *gatarb. Obe dejavnosti, tj. 'vedeževanje, prerokovanje' in 'zagovarjanje (živine)' —» 'zdravljenje (z vražami)', sta se tudi v tem primeru izražali z isto besedo, prim, še sh. vrač 'vedeževalec', r. vrač 'zdravnik', sin. nareč. vrač 'der Heilpraktiker'. (2) Sh. besedno gradivo je bogatejše: poleg gatati 'vedeževati' (sestavljenega še s predponama iz- in u-gatati, obakrat s pomenom 'uganiti /uganko/, zadeti'), 'pripovedovati, govoriti', so izpričani še iz glag. sam. gâta 'prerokovanje, ugibanje'11, gâtka (< *ga(T>Ka), ki naj bi prvotno označeval glagolsko dejanje, kasneje pa se razvil bodisi v nomen acti, tj. 'uganka' (»ove riječi /.../ učiniše se učenicima da su nekakva gatka«) /'neresnična zgodba'/ 'svaja, prepir, spor' (»Za veče kreposti mira i ljubve i počtene prijazni da bude u vijeke bez gatke i zle volje.« - ta pomen, izpričan le enkrat v srbskih spomenikih, je v sh. osamljen), bodisi v nomen agentis, tj. 'prerokinja'. Podobno pomensko razvojno smer od nomen actionis, tj. 'prerokovanje ' - Šulek), > nomen acti (tj. 'pripovedka' (Vuk), 'pravljica' - Šulek) kaže sam. gâtnja, ki je tvorjen z zlito pripono -ha12. Kot nomen agentis se uporabljajo naslednje besede: gatalac ( < *gatalbcb), gàtac (< *gatbcb; iz slovarjev délia Belle in Stuliča), gatavec (kajkavsko), gatar (Žumberak) in slabšalno gatalo 'človek, ki prerokuje' —* 'človek, ki si izmišlja ter laže'. - Marulič uporablja sam. gatanje kot sinonim za romansko kantanje 'petje', ni pa povsem jasno, ali gre za poseben pomenski razvoj ali le za ljudsko etimološko povezavo. Z enakimi težavami se srečujemo pri razlagi sam. katalinčica 'rana viridis', gatalinka in katoličanka. - Osnova *gat- z vrinjenim -n- je izpričana v glag. nagantat 'blebetati, čenčati' in sam. nagantalo 'klepetulja' (»Veliko je nagantalo ovaj naš Fiča.«), prim, gatalo. Sklep za sh.: glag. gatati pomeni 'prerokovati, vedeževati' in 'govoriti', prim, tudi glag. ganati z obema tema pomenoma, nobeden izmed teh dveh glagolov ni razvil abstraktnega pomena 'misliti, razmišljati', kot ga pozna glag. * gadati. Edino sled pomena duhovne aktivnosti/razmišljanja bi mogli videti v ugâtati 'uganiti » ZslPh 35/2, 1971, 308. 10 SSKJ I, 1970, 672; M. Pleteršnik, SNS I, 1894, 208; F. Bezlaj, ESSJ I, 1976, 140. 11 Sh. gradivo je iz ARj III, 1887-91, 112; RHJ I, 1901, 471; P. Skok, ERHSJ I, 1971, 555; G. Elezovič, Rečnik I, 1932, 432. 12 A. Vaillant, GC IV, 1974, 603-5; SIPsl I, 1974, 138-9. /uganko/, zadeti' (Lika), vendar gre očitno za novejši pomenski razvoj, ki je lasten le predponskemu glagolu. Zdi se verjetno, da moramo za glag. gatati iskati drugačno pomensko (in etimološko) izhodišče kot za glag. *gadati. (3) V mak. so besede iz osnove *gat- sinonimne onim iz osnove *gad-, vendar so pogostejše. Nedov. glag. gata pomeni 'prerokuje, vedežuje' in' ugiba';13 manjšalni glag. gatka 'počasi vedežuje' je podaljšan z manjšalnim -A:-14 in dov. glag. gatne 'omeni, namigne' s perfektivizirajočo pripono -*ne- k glag. gata. Pomen 'namigniti, omeniti' bi se lahko razvil kot dovršen k nedovršnemu 'nejasno govoriti', ne pa tudi neposredno k pomenu 'prerokovati', čeprav je sem 'nejasno govorjenje' tudi njegova konstruktivna sestavina. Od navedenega pomensko odstopa tvorjenka dogata 'utrudi, ukloni'15, ki bi jo bilo mogoče razumeti kot 'do konca priti', preneseno na telesne moči. Iz osnove *gat- so tvorjeni še sam. gatanje 'prerokovanje' in gatalec/gatalka 'vedeževalec, -ka'16, Popovski 17 navaja sam. gatalec v pomenu 'furcula' (Kostursko, Markovci, Slimnica) in v enakem pomenu še gatalek (Ezerec)18, gatalnik/g-htalnik (Kostursko, Lerinsko, Prespa). Zadnjega je Budzis-zewska19 povezala z glag. gatam. Pomenski prehod je metonimičen, ker so Slovani v (južni) Jugoslaviji in Bolgariji pri vedeževanju uporabljali razvejane prsne kosti kokoši20. Izpričani so še sam. gatanka 'uganka' (»Toj je siot gatanka.«), gatka 'zgodba, pravljica' in 'uganka'21, gatica22, gačka (Tetovsko)23 in prislov gatalečki 'tiho kot ob prerokovanju' {pee gatalečki)2*, tvorjen iz sam. gatalec. Sklep za mak.: izpričani so pomeni 'prerokovati; ugibati' in 'aludirati' če pa sklepamo po sam. gatka 'pravljica', smemo domnevati tudi pomen ""pripovedovati/ govoriti (izmišljene stvari)'. (4) V big. je izpričan le nedov. glag. gatam 'prerokujem, vedežujem', in to že od 11. stol. in sam. gatanka25, nareč. gakanica 'isto' (Tomovo) < *gatkanica2e. (5) V csl. spomenikih je izpričan nedov. glag. gatati - ajç 'ugibati' (»prežde oubo slovêne ne iméxç knigt np črttami i rëzami èbtëxç i gataaxç pogani spšte«.)27; 13 RMJ I, 1961, 94-5. 14 SI Psi I, 1974, 49-50; B. Koneski, GMJ, 19762, 386, trdi, da se A-jevska pripona dodaja nedovršnikom in ima izrazit manjšalni pomen takrat, kadar je iz iste besedne osnove tvorjen še kak nedovršnik, npr. Selka, ripka, svirka, trika. 15 Gl. op. 13, 142. 16 Besedotvorno se ujema z rus. gadal(a), gadalka, le da je mak. sam. podaljšan s pripono -бсб, prim, tudi sh. gatalo. 17 LZbor 19/2, 1972, 13. 18 Pripona -It je podaljšana s pripono -бкт, in ne s tvorno -т,кт>, ki bi se razvila v -ok, prim. B. Koneski, GMJ, 1976, 274; ni pa mogoče izključiti sekundarne izravnave po zloženi priponi -Ika. " BP, 1974, 151. 20 K. Moszyński, KLS II/l, 1967, 406. 21 Pri sam. gatkaка. 24 J. Tasevski, MJ 3/7, 1952, 171, in liter, pod op. 15. 25 V. Georgiev, BER I, 1971, 232-3. » Gl. op. 25. 27 SJStsl., zv. 8, 1964, 391. iz tega navedka lahko trdimo, da je beseda v 9. in 10. stol. na južnoslovanskem (big.) jezikovnem ozemlju že obstajala. (6) V vzhodnoslov. jezikih je glag. gatati 'ugibati, prerokovati' (»Ne budi baja ni si>myvaja stna si ne vraži ni piticami gatai.«)28, izpričan 1073. leta, poleg njega še sam. gatanie (»V-bstanetb сгб besramnom licemb razumčja gatania.«), gatajuščij 'prerok, vedeževalec' < *gatajçt'bjb, prislov gatannè, 'alegorično'. Danes glag. ni več v rabi in se šteje za slavonizem oziroma za bolgarizem29. Vendar pa Vasmer povezuje s to osnovo r. nareč. gâtva 'duhovita domislica/besedna igra, vpletena v pogovor', gatôvnik 'pripovednik'30, moskovski slovanski slovar pa še str. gatiti 'spodbujati (s pogovori, razmišljanji)'31. (7) V polj. spomenikih 15. stol. se izjemoma sreča glag. gatać 'govoriti (o čem), posvetovati se', ki v današnjih narečjih in knjižnem jeziku ni znan32; dvom o njegovi poljski provenienci ni bil izražen. Glagol gatati, ki je središčna besedotvorna oblika omenjene skupine besed, je torej predvsem južnoslovanski; v južnoslovanskih jezikih je tudi največ tvorjenk, kar dodatno dokazuje živost te besedne skupine prav na tem jezikovnem ozemlju. Osnova *gat- v pomenu 'prerokovati, vedeževati', 'ugibati' nima jasnih vzporednic v drugih ide. jezikih, a to ne preseneča, saj so besede tega pojmovnega kroga pogosto etimološko nejasne in omejenega areala33. V dosedanji etimološki literaturi o glag. gatati 'vedeževati' (in njegovi besedni družini) je ostalo popolnoma neopaženo dejstvo, da so v slovanskih jezikih izpričane besedne tvorbe, ki z obravnavanimi tvorijo homofonično plast, t.j. glasovno in besedotvorno se z njimi popolnoma ujemajo, pomensko pa se ločijo. Sem sodi stč. nedov. glag. hatati -aju 'kopičiti, na kup polagati/dajati', slš. hatat' 'zadrževati, zaustavljati, npr. vodni tok' in kaš. *gatac v sestavljenki zagatac 'založiti, izgubiti'34. Pri tem se zdi pomembno, da je ta glagol, ki ga je treba povezati s slov. gatb, gatiti, znan le iz tistih slov. jezikov, kjer ne poznajo glag. *gatati 'vedeževati'. Sh. nareč. oblika gata pomeni 'nasip/jez' in 'prerokovanje', glag. zagačivati -ćujem 'zagrajevati vodo z jezom' (prek starejšega *zagatiatiï k *zagatiti) toda povr. zagačivati se -ćujem se 'postavljati vprašanje/uganke in jih reševati' (»Zagačuju se /na prelu/ običajne zagačke«.)35, sh. gatnja 'pripovedka, legenda', toda str. gatnja 'nasip čez močvirje ali močviren del ceste; z bruni/protjem utrjena pot'36. Zaradi teh homofonov, ki resda niso vsi enake starosti, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšna (če sploh kakšna) bi mogla biti etimološka zveza med njimi in spredaj navedenimi, tj. ali gre za od nekdaj homonimne tvorbe ali pa za nekoč etimološko sorodne. Danes prevladuje mnenje, da je slov. sam. *gatb soroden sti. gâtû- 'pot', gr. a SRJ 3, 1977, 12. N M. Vasmer, ESRJ I, 1964, 396-7; Georgiev etc., BER I, 1971, 232-3. 30 Gl. M. Vasmer, op. 29). 31 Gl. op. 2. 32 Slawski, SEJ P I, 1952-56, 247, s. v. gadać: SIStp. II, 1956-59, 387. 33 Prim. lit. bùrti 'prerokovati, vedeževati; čarati', pslov. *uoriiti, pslov. kobà/koblenie itd. 34 B. Sychta, SGK. I, 1967, 307; SSJBrI, 1959, 463; J. Gebauer, SStč. I, 19, 408. 35 ARj 21, 1973-74, 845. 36 SRJ 4, 1977, 13. basis 'korak, podlaga', lit. góti 'iti' in da je glag. gatiti izpeljan iz njega.37 Pomenski prehodi od prvotnega *gatb 'prehod, tj. kraj, kjer se hodi' —* 'ograja, pletena iz protja; jez', 'grmovje' in 'butara (protja, ki sojo polagali za utrditev zemljiSèà), ki jih je Machek lepo pojasnil, so zelo verjetni, nastali pa naj bi po metonimiji. Vendar pa glag. *gatiti ne pomeni samo 's protjem utrjevati zemljišče' in 'pregrajevati, zajezovati' (ta pomen izvira iz *gatb 'jez, pregrada'), ampak tudi preneseno, npr. slš. hatit' 'ovirati, onemogočati' (prim. slš. nareč. hat' 'nekakšna ovira' poleg 'grmovje'in 'jez')38, č. tudi 'mešati; kvariti, kaziti'. Pomen 'kvariti (se), kaziti (se)' v glag. *gatiti (sę) pojasnjuje Machek39 kot dekompozicijo glag. zahatiti 'zagraditi' in bi ga morali razumeti podobno kot nem. sich auf dem Holzwege befinden. Ta Machkova domneva se mi ne zdi dovolj utemeljena, saj bi se pomen 'kvariti, kaziti' lahko razvil tudi v povezavi s pomeni 'zagrajevati', 'ovirati', 'mešati, motiti'. V asociativni zvezi s temi pomeni se mi zdijo tudi pomeni ukr. glag. hatytyĄ0 'udarjati, sekati, tolči' in 'streljati' (poleg 'jeziti, pregrajevati' in 'polagati v veliki količini') in č. predponska sestavljena glag. pohatiti se in rozhatiti se 'spreti se' (»Prostorekâ Barba se pohatila s otcem. ... rozhatili se pro hlouposti a zâpasili jako kohouti.«)41. Pritegnimo še č. glag. hatlati 'mešati; govoričiti/čvekati' (in predpon-ski uhatlati 'umazati; slabo narediti, zmašiti'), slš. nareč. hatlat' 'čvekati, govoriti neumnosti', polj. nareč. in knjiž. gatłac" pomešati različne stvari, ki ne sodijo skupaj; nametati brez reda drugo na drugo, ne nalagati kot je treba' (enak pomen ima glagol s soglasniškim premetom gałtaćy2, ki so etimološko povezljivi s stč. hatlati 'kopičiti, na kup dajati' in ki jih je mogoče rekonstruirati kot *gatlati -ajç, tj. iz debla *gat- (kot v *gatb) in pripone -7-43, pogoste pri ekspresivnih glagolih. Pri etimološki povezavi teh besed je trenutno še težko povsem enoumno rekonstruirati pomen glagola *gatlati, tj. 'nalagati', 'nametavati' ipd., zlasti še, ker že izbira besed, uporabljenih v opisu pomenske rekonstrukcije, determinira besedni pomenski odtenek, poleg tega pa na besedni pomen »pritiskajo« pomeni ostalih besed iste besedne družine. Zdi se, da so se pomeni 'čvekati, govoričiti' razvili sekundarno in da ne gre za prvotne glagole rekanja, prim, novejše sin. slengovsko nakladati 'govoriti neumnosti' (poleg konkretnega pomena) ali pslov. dëti 'reči' in 'postaviti/ deti' iz ide. kor. *dhë- 'položiti'. S stališča sodobne jezikovne zavesti se zdijo mnogi naštetih pomenov preveč raznorodni, da bi jih bilo mogoče neposredno povezovati, vendar pa njihovo razmerje postane jasnejše, če jih skušamo razumeti v določeni konsituaciji, tj. v določenem družbenem in civilizacijskem sobesedilu, v katerem so se mogli razviti: spomin nanj se je ohranil v etimološko različnih besedah, v katerih so se razvili enaki/podobni členi pomenskih opozicij. Zdi se, da se je sam. *gatb 37 ESSJ 4, 1979, 108-9; F. Slawski, SEJP I, 1952-56, 246; P. Skok, ERHSJ I, 1971, 554-5; etimologija pripada V. Machku,LF51, 1924, 242. » M. K à I al, SS, 1924, 164. » V. Machek, ESJČ, 1968, 162. 40 Hrinčenko, SUM I, 1907, 277; SUM II, 1971, 41. 41 PSJČ 4/1, 1941-43, 502; PSJČ 4/2, 1944-48, 822. 42 Primeri so vzeti iz J . Jungmann, SČN I, 1836, 661; gl. op. 38; J . Karl o wicz, SG II, 1901, 43 SIPsl I, 1971, 53. v pomenu 'jez, pregrada' mogel pojmovati tudi v prenesenem pomenu kot (magična) zaščita pred hudobimi ljudmi, divjimi zvermi ali zlimi silami. Pomenski razvoj od konkretnega 'jez, pregrada' v abstraktnega 'zapreka, ovira', ki je tudi dejansko izpričan v slš. nareč. hat'44 ali v angl. dam, je po nastanku metonimičen, zato nas ne smejo čuditi pomeni 'mešati, motiti' 'prepirati se', 'streljati', 'biti, tolči, udarjati' ipd., ki so le leksikalizirana poimenovanja načinov obrambne magične prakse, popisanih tudi v etnološki literaturi45. Obstoj univerzalnejšega razmerja med pomenoma 'pregraja' (kot simbola ovire) in 'varstvo, obramba' (kot posledice obstoja ovire) nam kaže, npr: besedna družina iz ide. kor. *bher- 'z ostrim orodjem obdelovati, rezati, klati': pslov. *borniti (r. 'prepovedovati; braniti, čuvati', iz csl. je r. branit' 'oštevati, zmerjati'; č. 'braniti, varovati; zagovarjati; ne dovoljevati', sh. 'prepovedovati, ovirati') < pslov. *bornh 'prepir, borba, obramba', lit. barnis 'prepir' bàrti 'zmerjati, psovati' bartis 'prepirati se', toda že stč. brdna 'vrata', sin. nareč. bran -i 'vratca; križevata vrata', brana 'zapornica; pilot' (na brane, tj. pilote, zidajo na močvirju), sh./mak. brana 'jez', polj. rybna brona 'jez, pregrada', kaš. brona 'zagovor'. Z magično zaščitno vlogo je znan tudi iz slovanske etnološke literature pojem magičnega kroga; sled tega verovanja je mogoče videti v slovanskem predponskem glagolu *o(b)gorditi s prvotnim pomenom 'obdati z ograjo'46 in izpeljankah iz njega: dluž. hobgrotiš' obdati z ograjo' in 'začarati' (poleg groźiś 'iz vej spletati (košare, obrambne zidove), butare delati; s plotom obdati'), kaš. ogra^ac tudi 'braniti', polj. ogródka 'prikrivanje misli, nejasno izražanje' (prim, zagadka, uganka ipd.), blr. agaradzič tudi 'zaščititi, ubraniti', ukr. ohorodyty (redko) 'braniti', slš. ohradit' (sa) 'obraniti (se), varovati (se)', sh. ograditi se 'distancirati se'. Prvotno je sam. *o(b)gord-(t)a pomenil le 'okoli hiše/polja ipd. postavljen plot', tj. 'vrsto krožne zaščite', brez predpone *o (b)- se je lahko razvijal v pomen 'jez, nasip, pregrada', prim. č. hrâz -i 'jez', ali v preneseni pomen 'zaščita, up' kot v str. gorod-b. Očitno je, da moramo nastanek pomena' (za)čarati' iz pomena 'ograditi, obdati z ograjo', ki ga je izluščil tudi Bräuer47, razumeti prek pomena 'braniti, ščititi', in ne le na podlagi slov. činiti, tvoriti. Zaradi napisanega se mi zdi mogoče, da se je podobno tudi deblo *gat- na delu slovanskega jezikovnega ozemlja leksikaliziralo v 'čarati' v smislu magične obrambe, ta pomen pa bi bil lahko neposredno izhodišče za pomene 'vedeževati, prerokovati', 'nejasno se izražati' —» 'zastavljati uganke'. Ni pa povsem jasno, ali naj bi prav omenjena leksikalizacija povzročila izgubo besede *gatb 'jez' v big. in mak. Besedotvorno bi bil glag. gatati prav tako denominativen48, ni pa popolnoma jasno, ali iz sam. gatb ali že iz *gata. Ruski sam. gatva kaže na û-osnovo, tj. *gaty 44 Gl. op. 38. 45 K. Moszyński, Kultura ludowa Słowian II/l, 1967, 272, pravi, daje ena najprimitivnejših in zanesljivo najstarejših submagičnih dejavnosti strašenje oziroma odvračanje zla z delanjem različnih vrst hrušča in ropota. 46 SSS III, 1967, 465-6: »Otaczanie cmentarzy kolistym usypiskiem kamieni lub drzewianym płotem było magiczny obron? przed duchami zmarłych gwałtowny śmiercią...«. 47 H. Bräuer, Orbis scriptus, 1966, 124d. 48 A. Vaillant, GC III, 1966, str. 457-8; SIPsl 1,1974, 46. Ta tvorbni tip je v slovanskih jezikih redkejši kot deverbativni s pripono -ati -ajç. Izhodiščni samostalnik bi pripadal lahko različnim -■hve in ne na izglagolski sam. s pripono - *tvb, ki je pogosta za tvorbo nomina actionis49, prim. sam. gatovnik. Glede pomena sam. gatva naj poudarim, da skoraj zanesljivo ne moremo izhajati iz kakega glagola mišljenja kot pri sam. gadka, ampak iz konkretnejšega pomena, morda iz 'govoriti; čvekati' (prim. polj. gatač, č. hatlati). Tak sklep podpira dejstvo, da pri besedah z osnovo *gat- nikjer ni opaziti pomenov, ki bi kazali na izrazito mišljenjsko dejavnost. Podobno pomensko izhodišče ima tudi r. sam. pribautka50 < -*bavutka < ide. kor. *bhâ- 'govoriti'. Vendar nas drugi sinonim prigonôxi 'zaloge' in 'domislice'51, v katerem je 'domislica' drugoten, sili k previdnosti, saj je glag. *gatiti 'delati jez, nasip, pregrado' tudi vseboval pomensko prvino 'kopičiti, nalagati'. Težko je ugotoviti natančen vzrok in potek tega pomenskega razvoja, zato je dokončna odločitev, kakšno bi bilo neposredno pomensko izhodišče r. sam. gatva, toliko težja. Neizpodbitno se izkaže, da je besedna družina z osnovo *gat- po konkretnosti pomenskega izhodišča bližja z osnovo *gon-/gan- 'udariti'52 kot oni z osnovo *god-/ *gad-. Pomemben se mi zdi sklep, da sta prvi dve besedni skupini v obravnavanih pomenih mlajši od tretje. Po razčlembi pomenskih izhodišč in razmerij med posameznimi pomeni besedne skupine z osnovo *gat- 'vedeževati itd.' se mi zdi bolj utemeljeno izhajati iz ide. kor. *g"a-/*g"em- 'iti' kot pa iz ide. kor. *gë(i)-/*gô(i)-'peti, klicati, kričati'. SUMMARY South Slavonic words containing the base *gal- (cf. *gatati -ajç 'to predict') are analysed from the point of view of their semantics: The prime meaning of that base is assumed to be something like 'to sing, to call, to cry'. In some North Slavonic languages a homophonic verb gatati -ajç exists: Old Czech hatati -aju 'to heap up', Slovak hatat' 'to dike, to dam up', Kashubian zagatac 'to misplace, to mislay; to lose' < *za-gatati. There are other homophonic words of this kind in Slavonic languages: Serbo-Croatian gata 'dike, dam' and 'prediction, prophecy', zagaiivati -ćujem 'to dike' and zagačivati se -ćujem se 'to ask/answer questions, to ask/guess a riddle'. Old Russian gatnja 'causeway' and Serbo-Croatian gatnja 'tale, story, legend'. Fragments of similar semantic developments and relations may be found also in other word-families. In the author's opinion they could be interpreted as relics of a former manner of thinking. All of the above permits the author to connect the verb *gatati -gaję 'to predict' (and its new word-family) to the noun gath 'dike, dam'. The alleged figurative meaning *'(magic) protection' may have been developed already within the word gatb. sklanjatvenim vzorcem, t. j. a-, o-, soglasniškim, glagoli te tvorbe pa radi alternirajo s tvornejšimi i-jevskimi glagoli, prim. polj. bratać się, r. bratat'sja : sh. bratiti. 44 B. Vondrâk , VglGr I, 1906,484; A. Va i 11 a n t, GC IV, 1974,381-3. 50 A. S. Mel'niCuk, Etimol. 1967,1969,62. 51 M . V a sm e r, ESRJ III, 1971, 363, povezuje z glag. prigonošit' 'delati zaloge', gonošit' 'kopičiti, hraniti/čuvati'. 52 Prim. A. Š i v i c-D u 1 a r, Pomenoslovni in etimološki prikaz slovanskega ganati, SR 28/4, 1980, 379-94.