iNa V Aou» .letraolfin & »AMON USTA 51M T. A. 50 - 5502 Ba. Air«« ★ "ARočNINA: Za eno leto , 1 8— Za pol leta , * 5“ Za inozemstvo 2 Dolarja it»r. 10 ot«. Sl o ms ki m as »HCHSTRO NACIONAL DB LA PBOP1BOAD INTBLKCTUAL No. 278386 (LA VOZ E S L O V E N A) PBRIODICO QUINCENAL DE LA OOLEOTIVIDAD ESLOVENA (VtUOBELAVA) rABA TODA SUD AMERICA - ORGANO DE LA SOCIEDAD TUGOESLAVA "HOGAR POPULAR ESLOVENO” O • FRANQUEO PAGADO Conc«si6n N’ 3159 TARIFA REDUCIDA CosoMdte N' 1551 LETO (ARO) IH. BUENOS AIRES, 15. DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1948 Num. (štev.) 21 Calabras significativas al cele-brse la fecha patria de la nueva Vugoslavia *Ntre otras cosas dijo oomp. SAZUNIČ: «ho ■ ■ Celebramos hoy como lo Uemos he-en los cuatro anos pasados, la magna fecha Patria de 29 de Novlembre, cuyo •'Knlficado serft recordado por la historla, c°ino dfa de comienzo de una nueva era, •Itte vivimos los pueblos de Vugoslavia. 20 do Novlembre de 1943, dia en que ,0s vejciaderos representantes antifasclstas los pueblos de Vugoslavia que, a pesar ®®1 fragor de la lucha, llegaron de todos *°s Hncones del pals para reunirse en la *>l8t6rica ciudad de Jajce, ya liberada por *°8 valientes guerrilleros. Eeunlčronse en asamblea, a la que dle-^ el noinbre, de Antifasisticko Viječe Usanibiea antifasclsta de los pueblos de ^goslavia, donde hajo la presidencia tle Pestro hčroe mftximo, mariscal Tito, des-‘Pttfis de largas deliberaciones, estructura-r°n los s611dos cimientos sobre los que se lev«ntaria la nueva Rep. Fed. Pop. de Vu-®°slavia, la que oficialmente fu6 procla- por? estos. mismo.s artiflces, reunidos Asamblea Constitujente, el dla 29 de oviembre de 1945,. y cuyo tercer anlver-SftHo celebramos hoy. Al evocar esta fecha forzosainente de-recordar liechos que no se olvidan, * lOe lepresentan momentos vlvldos de he-^ismo, felicidad y dolor. Itebemos recordar a los Incansables lu-cbadores patrlotas ejemplares, muchos de ®Uos m&rtires venerados por los pueblos Vugoslavia, que aun en los siglos pa-^os y hasta las prlmeras dčcadas de este ®*8lo, mantuvieron viva la llatna de 11-°*rtad politico-econ6mlca de los pueblos Vugoslavia. Pero mfis que Aada, debe-1,108 recordar la til tima generaci6n de los Pueblos de Vugoslavia, la que fuertemente Ulilda por lazos fraternales, supo plan-^rse heroica ante los lnvasores nazlfas-c*stas, y tras cruentas luchas, e lngentes **ctlfici0g humanos y materiales, obtener premio la victoria, que nos trajo la 11-”®raci6n deflnltlva. Pero, io6mo fu6 poslble ese grandloso ^Onto? iC6mo fu6 posigle escrlbir en Pestra historia esas pfiglnas de gloria, c°n las que nos sentimos orgullosos, y las *ltte ser&n el orgullo de todas las futuras ®e*»eraciones de Vugoslavia? Esta explicaci<5n nos la puede dar fini-'a>nentp el indomable car&cter, esplritu de ^criticio y abnegacl6n de los pueblos de uKoslavia, piiestos al serviclo de una cau-** Justa y el heroismo y la sabiduria de ^Uestrog dirigentes, que supleron desper-J®1, ®1 alma de nuestros pueblos, infundir-es confianza y conducirlos por el camino J*® duro, que pus6 a prueba la f6rrea vo-y temple de esplritu hasta del m As ert«, pero que era -el finico camino, por que se lograria la liberaci6n definitiva.' Esta victoria, lograda tras cruetas j J^UEPientas batallas, donde los pueblos de uKoslavia y sus dirigentes se cubrieron e Kloria perenne, son los graniticos ci-^sntos, Bobr« los que se levanta hoy la VELIKA IZSELJENSKA PROSLAVA PETLETNICE NOVE JUGOSLAVIJE GOVOR TOVARIŠA MINISTRA Po govoru tovariša Sazuniča je stopil na oder Minister FLRJ, predstavnik pred argentinsko vlado, generalmajor France Pirc, ki je bil burno pozdravljen od prisotnih. Minister je ob t*j priliki držal sledeči govor: DRAGI BRATJE IN SESTRE JUGOSLOVANI: Predvsem Vam v imenu naše Vlade in v mojem lastnem imenu častitam v smislu današnjega velikega praznika — obletnice proglasitve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Prejšnje leto sem Vam ob tej priliki obrazložil vsebino zgodovinskega razvoja političnih in vojnih dogodkov v Jugoslaviji v poteku Ljudske-osvobo-dilne borbe v prošli svetovni vojni. To leto pa bi želel, da v kratkih potezah objasnim in obrazložim dane prilike in okoliščine, pod katerimi se je tekom vojne v naši domovini razvijal Narodno-osvobodilni pokret in kako so bili tekom vojne, v najtežjem času naše zgodovine, stvor j eni pogoji za hiter prehod v nov, demokratski sestav in korenito izmenjavo političnih in gospodarskih prilik v naši zemlji, deloma tekom vojne in neposredno potem po vojni, z razliko v drugih deželah, v katerih je šele potem po vojni postopoma uveden sestav ljudskih demokracij. Brž v začetku vojne 1941. leta je pa- triotski elan in svobodilni' duh zarobljenih in od kraljevske vlade *ap]jšče-nih jugoslovanskih narodov raaplamte- Minister gen. France Pirc, ko govori ni proslavi lo Narodno-osvobodilno borbo. Posamezne borbene skupine širom zemlje v začetku še niso bile povezane in enotno vodene. V stari Jugoslaviji niti eno politična skupina ali stranka — izvzemši komunistične stranke — ni imela vobče ni-kakih pogojev, da stopi na čelo ljudske ustaje in da jih poveže v enotno vodstvo, ker so bile vse bivše stranke indestructlble, nuestra nueva Patria, la Rep. Fed. Pop. de Vugoslavia. De las luchas que so libraron por con-segulr la liberaclčn de nuestra Patria, sur. gieron muchos grandes hčroes y entro estos en primer tčrmino debeinos recordar. a los h6roes venerados que, generosos, ofrendaron sus vldas por la llberaci6n 7 grandeza de nuestra Patria. De esas luchas surgi6 uuestro g ran hfr-roe y maestro unlficador, convertldo en slmbolo por log pueblos de Vugoslavia, el gran camarada Mariscal Tito. De esas luchas surgieron las legiones de hC-roes clviles j militares, que estAn hoy esforaiuidose por levantar sobre las rulnas dejadas por las hordas nazifascls-tas, una Patria pr6spera y fellz, madre de todos sus hljos, una Patria socialista. Otro hecho sallente que debemos des-tacar en este dia, es que los hčroes cons-tructores do nuestra Patria, que empren-dieron la lucha libertadora, bajo condiclo-nes que el mundo creia poco menos que sidcidas, tlenen el inčrlto que fueron ellos los que, Juntamente con los valientes guerrilleros heruianos de la Unl6n Sovlžtica, senalaron el camino de la liberacl6n a otros pueblos subyugados que se crelan iremislblemente perdidos. Solamente asi y con la colaboracl6n es-trecha de todos juntos, fu6 posible el gran trlunfo final, de los pueblos amantes de la libertad y democracla, sobre las fuerzas letrogratJas del lnva'sor nazifascista. Nosotros veneramos la memoria y nos sentimos orgullosos de los dos inillones de hermanas, hermanos y padres caidos en la lncha po rla liberacl6n de la Patria. Nos sentimos orgullosos de tener a nue#-Otro gran h6roe Mariscal Tito. Nos sentimos orgullosos y admlramos las legiones el proletariado yugoslavo ,que estd edlficando nuestra Patria socialista. Nos sentimos orgullosos de todos nuestros dirigentes qne nos Uevaron de trlunfo en trlunfo en las luchas militares y nos conducen hoy de trlunfo en trlunfo en la reconstruccl6n de la Patria. Admlramos a nuestra heroica Juventud, que con su ejemplar esplritu de sacrlflclo, nos ofrece la absoluta seguridad de un por-venlr de progreso y ventura para el futuro de neustra Patria. Estamos y estaremos Blempre Juntoa a nuestros pueblos j nuestros dirigentes, en •u lucha por la verdad, contra las calum-nias de aqu£llos que quleren menospreciar los sacriflcios y la victoria logrados por el Pueblo de Vugoslavia. El camino de nuestra Patria y su por-venlr ostd trazado en la memorable fecha que celebramos, y no hay fuerza capa« de desviar al pueblo de Vugoslavia del camino trazado. Al flnalizar, agradeccmos al pueblo ar-gentlno y a sus autoridades, pals 6ste que es nuestra segunda Patria j patria de nuestros hijos, la gran slmpatla que slem-pre demostraron hacla los pueblos de Vugoslavia, y la ajruda que generosament* proi>orcionaron a nuestros pueblos en los dificiles momentos de lucha por la llbe-racl6n. Flnalmente os lnvito a que demo* un: iVlvfl la R.F.P. de Vugoslavia! j Viva la Rep, Argentina I jVlva el Mariscal Tito! pokrajinskega, osebnega ali verskega značaja, brez vsakega programa, s katerim bi bili v stanu zajeti široke ljudske mase in jih povezati odločno v borbo. Edino jugoslovanska Komunistična partija, preizkušena v preganjanju raznih konservativnih in reakcionarnih režimov v stari predvojni Jugoslaviji, bila je ona politična podlaga, ki je bila v vseh delih Jugoslavije dobro organizirana in v sebi čvrsto povezana s točno odrejenim programom in pravilno postavljenim ciljem: povesti brezpogoj no borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem do končne zmage. Kot taka je bila sposobna, da povede ljudske mase k ustaji in jih zedini, da poveže vse rastoče borbene skupine pou enim odločnim vodstvom na čelu z maršalom Titom (viharno ploskanje) in tako ustvari pogoje za centralno in čvrsto vodstvo Ljudske osvobodilne borbe. Iz začetnih partizanskih oddelkov se je brž razvila ljudsko-osvobodilna vojska, ki se je pod najtežjimi borbenimi pogoji celičila, pridobivalo vojno izkustvo in končno v teku neprestanih borb prešla v močno jugoslovansko ar-mijo, Kot bivši član Vrhovneka štaba Ljudske-osvobodilne vojske in očividec, hočem ob tej priliki povedati, da so razni odposlanci zavezniške orožne odličnosti v Vrhovnem štabu, a posebno predstavniki Sovjetske zveze in Rdeče armade (burno ploskanje), takoj od začetka 1944. leta, ob priliki vsake svečanosti, v svojih govorih vedno pozdravljali Jugoslavijo in njeno Ljudsko-osvobodilno vojsko kot četrto vojujočo se zavezniško silo na evropskem bojišču, kar pomeni, da smo v tem času bili priznani zavezniški voj-no-politični faktor. V zvezi s tem moram naglasiti, da je v najtežjih dnevih vojne, naš borec in državljan v okviru Ljudsko-osvobodil-nega pokreta vedno črpal novih pridobitev v neomahljivi veri v končno zmago Rdeče armije, budno pazeč na njeno zmagoslavne vojne operacije v bratski ljubezni in solidarnosti z junaškimi narodi Sovjetske zveze (dolgotrajno ploskanje). Drugi značilni trenutek v razvoju L j udsko-osvobodilne borbe je začetno ustvarjanje in postopno razvijanje ljudske oblasti. Že v samem početku L j udskoosvobodilne borbe so borbeni pogoji sami ustvarili prve ljudsko-osvobodilne odbore kot odporni element, iz katerih se je v teku vojne razvijala ljudska oblast, ki je končno dobila svojo dovršeno oblika v naši Ustavi, ki je bila proglašena v januarju 1946. leta. Tretja važna činjenica je bila zbiranje okrog Vrhovnega štaba Ljudsko-osvobodilne vojske in maršala Tita že v teku 1942. leta vseh svobodoljubnih narodnih ljubiteljev in napredno političnih osebnosti iz cele Jugoslavije. V krogu one skupnosti je bila postavljena osnova Ljudske fronte, ki je v Bebi »družila vsa napredna svojstva zemlje BRZOJAVKE PREDSEDNIŠTVU ZVEZNE VLADE FLR JUGOSLAVIJE Jugoslovanski izseljenci v Argentini, zbrani na masovni manifestaciji ob priliki proslave triletnice Republike Jugoslavije pošiljajo svoje bratske pozdrave predsedniku maršalu J. B. Titu in izraz udanosti Vam in jugoslovanskim narodom. PREDSEDNIŠTVU LJUDSKE SKUPŠČINE BEOGRAD Jugoslovani v Argentini, zbrani na proslavi triletnice proglasitve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, pošiljajo Vam in vsem ljudskim predstavnikom bratske pozdrave in izraz Narodom in Domovini. Ko so bile brzojavke prečitane, jih je zbrano ljudstvo sprejelo z viharnim odobravanjem. in zedinila delavno ljudstvo vasi in mesta. Iz njega se je že sredi vojne izličilo vrhovno politično vodstveno telo za celo Jugoslavijo pod imenom AVNOJ kot enotno politično predstavništvo. To je bil osrednji politični organ, sestavljen od predstavnikov vseh narodov Jugo-s’avije in se je v svojem nadaljnem razvoju pretvoril v vrhovno zakonodajno telo, iz katerega je izšel Narodni komi-tst osvobojenja Jugoslavije kot začasna ljudska vlada. Sledeči važen moment je činjenica, da Ljudsko-osvobodilna borba v Jugoslaviji ni vodila in sprejemala samo ene vrste ljudi, marveč je težo Ljudsko-osvobodilne borbe nosil ves narod, a predvsem podeželski človek kot najštevilnejši element jugoslovanskega državljanstva. Z ustvarjanjem Ljudsko osvobodilne fronte je maršal Tito uspel, da je zedinil i stvoril čvrsto zvezo delavcev, kmetov in napredne inteligence. Na ta način so bile dane mogočnosti, da se pritegnejo najširše ljudske mase, ki so igrale pretežno vlogo v Ljudsko-osvobodilni borbi in končni zmagi. Naša dežela je prehranjevala in deloma oblačila ljudsko-osvobodilno vojsko, kmetje in vaščani so v pretežni večini dopolnjevali borbene edinice Ljudsko-osvobodilne vojske; z eno besedo: naše podeželje je doprineslo najtežje in najkrvavejše žrtve za uspeh in končno zmago Ljudsko-osvobodilnega pokreta. Na stotine požganih vasi in posameznih hiš, na stotine tisoče grobov govoreč o ogromnih žrtvah, katere je naše delovno ljudstvo doprineslo h končni zmagi in osvobojenju svoje domovine. In ob tej priliki hočem povedati o ne-popisljivem navdušenju našega ljudstva, ko je naša armija 1944, leta prišla v neposredni operativni stik z zmagoslavnimi edinicami Rdeče vojske (burno ploskanje) in moram naglasiti nepopisni polet, s katerim je naša vojska, ramo ob rami z Rdečo vojsko, 1945. leta poletela v končni napad, da dokončno zlomi in potolče nemško vojno silo do definitivne in odločilne zmage. Kot tedaj, pred štirimi leti, tako tudi danes, jugoslovanski narodi in maršal Tito izražajo svojo polno priznanje Rdeči vojski (dolgotrajno ploskanje) za njeno neprecenljivo pomoč pri osvo-bojevanju naše domovine. Z istim navdušenjem, s katerim se je naša Armija z ramo ob rami z Rdečo armijo pognala v končni zmagoslavni napad, z istim navdušenjem' danes naše delavno ljudstvo gradi in obnavlja svojo zemljo ter pod modrim vodstvom maršala ^ utira pot v socializem pod danimi P goji, ki obstojajo v naši domovini, dno v bratski slogi z velikim za.v®Z'* kom Sovjetske zveze in z ostalimi ®r skimi slovanskimi državami večkrat® in dolgotrajno ploskanje). f J Vse te stvari, katere sem vam kratkih potezah tukaj obrazložili potrebujejo komentarja, ker jasno P . kazujejo dane prilike in okolnosti, P katerimi se je razvijal Narodno-osvoD dilni pokret v naši domovini tekom v ^ ne in pod kakimi pogoji se je P**® udejstvovala in potrdila ljudska de® kracija. To zgodovinsko stvarnost je tre imeti vedno v vidiku, da se zamore Pr vilno ocenjevati današnje politične . gospodarske prilike v naši domoy^ ter imeti polno zaupanje v naše ^Ti&0, no vodstvo, v našo vlado in jcncga J® drega predsednika maršala Tita no ploskanje). Naj živi Federativna Ljudska R®P blika Jugoslavija! . Naj živi naš predsednik vlade, šal Tito! jj Tako je zaključil svoj pomemben značilen govor naš poslanik, opolnoči čeni minister, generalmajor Fra®, Pirc, ki ga je prisotno občinstyo o bravalo z dolgotrajnim ploskanjem ovacijami. Izseljenska manifestacija jugoslovanskega ljudskega narodnega praznika Kot je vsem slovenskim oziroma jugoslovanskim izseljencem znano, se je. v nedeijo 28. novembra vršila velika ljudska manifestacija v proslavo obletnice ustanovitve in proglasitve Federativne Ljudske Republike jugoslavije. Zbralo se je bilo veliko število našega izseljenstva ter obširno dvorano in galerijo popolnoma napolnilo. Spored je bil otvorjen z argentinsko in jugoslovansko himno, kateri je izvajal tam-buraški zbor “Zagreb” iz Rosaria s petjem njihovega zbora in Slovenskega ljudskega domav Buenos Airesu. Izvajanje tamburašev in pevcev je bilo veličastno, kakršnega nismo pogosto deležni v Argentini, kar je načravilo ne- i ‘»ozaben vtis na občinstvo. Takoj za tem je stopil na oder tov. Sazunič, ki je v imenu jugoslovanske naselbine v kasteljanščini, kakor prinašamo na drugem mestu v izvlečku, pozdravil najprej vse prisotne ter orisal potem v kratkih besedah vse velike žrtve, ki so jih doprinesli naši narodi za ustvaritev Nove ljudske demokracijo. Za njim je stopil na pozorišče naš minister generalmajor France Pirc, ki je bil od zbranega izseljenstva navdušeno' pozdravljen. Občinstvo je pazno sledilo njegovemu jedrnatemu in pomembnemu govoru, ki ga v celoti prinašamo na drugem mestu. Lepo sta deklamirali Olga Major in E. Bevčič ter bili za izvrstno interpre- I ločiti od tamburaških umetnikov, ki so tacijo bogato nagrajeni z aplavzi. i zaigrali in zapeli več prekrasnih na-Ko pa se je pokazal na pozorišču naš rodnih pesmi ter so bili za vsako po- baritonist Angel Hrovatin, ga je ljudstvo kot priznanega in vsem poznanega našega pevca navdušeno pozdravilo, kajti vedelo je že v naprej, da jih bo s svojo pevsko umetnostjo kot vedno ponovno očaral. In tako se je tudi zgodilo. Zapel je tri najlepše pesmi iz svoje zbirke ter bil za vsako posebej vroče in burno aplavdiran. Ko se je ponovno dvignil zastor je stal pred občinstvom številen mešan zbor Slovenskega Ljudskega doma, ki ga vodi naš strokovnjak v petju, Ciril Jekše. Najprej je zapel dve pesmi mešan zbor in potem še,eno moški zbor. Vse tri pesmi so bile dobro izvajane ter so napravile mogočen vtis na občinstvo in je bil deležen zbor in njegov pevovodja vsega priznanja. Kot zadnjo točko je nastopil tam-buraški zbor “Zagreb” iz Rosaria, ki je bil našemu občinstvu znan že iz prejšnjih let, ki je ob takih prilikah vedno prihitel iz daljnjega Rosaria, da pokaže svojo solidarnost in tamburaško umetnost, kakršne v Buenos Airesu ne poznamo in smo jo sam otakrat deležni, ko nas obiščeju naši bratje in sestre iz Rosaria. Občinstvo se kar ni moglo Mi’ nik Kazanzev, romunski tajnik P> ^ haileanu, bolivijanski tajnik, kanajj®.. tajni, italijanski svetovalec, brazi^ j tajnik. -Z' , -j , ’ j\" *'tr ■, tr • j >"• /-C”, • ’ '• ■- V' V"*«1.#* .- f: ' • sebe j deležni toplega aplavza. Ura za kosilo je bila že zdavnaj proč, ko je ljudstvo prenehalo z zahtevami, naj še eno zaigrajo, z obljubo, da bodo popoldne prišli v Devoto v Slov. ljudski dom ter zaigrali in zapeli še par pesmi. In kot je bilo napovedano, se je popoldne po dolgem času spet vršila plesna domača zabava, ki je trajala v najlepšem razpoloženju do pozne ure. V splošno veselje in počastitev vseh je zabavo posetil tudi naš minister generalmajor France Pirc, tajnik poslaništva Bogdan Popovič ter drugo osebje s poslaništva. Drugi dan, to je 29. novembra, na dan proglasitve naše nove Jugoslavije, pa je minister generalmajor France Pirc sprejemal v svoji residenciji zastopnike naših organizacij in druge aktivne člane naše naselbine, ki so napolnili obširni prostor znotraj v okusno urejeni vili in zunaj v idiličnem parku, kjer so bili vsi počaščeni z raznovrst- nimi pijačami in pecivom. Naš minister v razgovoru s predaj. Poleg n n si h ljudi so ministra posetih nikom arg oblasti PagCualom La V* tudi argentinski in razni inozemski državni zastopniki in sicer: Argentinski politični podtajnik dr. Pascual La Rosa, državni ceremonijalni šef Raul Margerat, češkoslovaški minister Alek:sander Kunosi, turški minister E. A. Sipahi, angleški minister Balfour, belgijski minister M. H. Jaspar, finski minister E. O. Sorovuo, kitajski minister Chen Chieh, norveški minister T. Knudzton, egiptovski minister El Said Bey, libanski minister A. Nahas, francoski odpravnik poslov C 1ji< Kot se vidi, je'imel minister P »j roke dela, a ni nikomur pozabil ^ roke in ga vljudno pozdraviti in n ^ voriti ter se slikati v manjših ali 'er j? skupinah, kakor je naneslo in kak° kdo želel. Tako se je poleg drugi11 ^ kala tudi večja skupina Slovenc?^ svojim ministrom v sredi, kakor v* na sliki. Zbor Slovenskega Ljuds ^ doma je na prošnjo ministra v. [ pi idilični noči spet zapel nekaj pesmi, ki si splavale iz daljnje Ar® Belle, poljski tajnik Chaik, ruski taj- j tine kot pozdrav naši domovini. BRZOJAVNE ČESTITKE PREDSEDNIKA REPUBLIKE ARGENTI^* Nj. Eks. Predsednik Republike Argentine Juan D. Peron je odpo slal Vladi FLRJ čestitke in najlepše želje o priliki obletnice proglašen)9 FLRJ. Predsednik Vade FLRJ, Maršal Josip Broz Tito je odgovoril Pred' sedniku Peronu in mu izrazil svojo zahvalo. Pogled na dvorano ob priliki proslave Tit« po- ve- Bffli' jrat- atu« [, n« P obfr voj- na« ifflO- reb» prali i® visi mo- bur- ib ^•V3ki zbor Slovenskega ljudskega doma s svojim pevovodjem Cirilom Jekše Argentinsko časopisje o naši proslavi i v sinemo pozabiti argentinskega a.sopisja, ki je na splošno dan prej elo laskavo pisalo o pomenu naše jugoslovanske proslave in po proslavi v t,ei?!ru ,^n P°tem v San Isidro prineslo zn l ^est‘vak'1- To smatramo kot , ®k prijateljstva med Argentino, našo domovino in Jugoslavijo, našo r n° domovino. Pošteni Slovenci ozi-Jugoslovani znamo ceniti vsako v ^en° prijateljstvo in znamo spošto-®ti kdor nas spoštuje. ^£el Hrovatin, baritonista yugoslavo LA RAZO N t>er*°n^0 °°n 'a presenc’a de iiumerosas ^ sonag de la colectividad yugoslava resice^6 en la Capital, la celebracl6n del ter-anlversarlo (le la proclainaci6n de la I °bllca y el quinto de la constituciOn de 81 ^fmaclOn del nuevo Estado de Yugoe-U la- Destacadas personalidades de esa Dai que d°8emPefian altos cargos en el ra B’ ^'embros de la comisičn organizado-^oinenaje y arnigos y simpatizantes ^Ugoslavla se encontraron en el acto, 'lUe "*rio presldido por el enviado extraordi- ^ y mlnlstro. plenipotenciarlo, general Iy°r PranoS Pirc. • ceremonia dl6 comlenzo con la ejecu-log himnos argentlno y yugoslavo, !°n !a Intervenclfin de la orquesta y coro. ntllG(^ato' el sefior Ivo Sazunlc, miem-Com^t6 yugoslavo, pronuncl6 algu. Cja Palabras, para destacar la trascenden-<1Ue tiene esa fecha para sus connacio-jiHg68' Atirm6 que en todos los paises los (i0n°s’av°s recuerdan este aniversarlo con Idp.,° feryor patrio, mancomunados con el 8Upremo ^e "bertad. Mžs adelante y0 6 a las autorldades argentlnas, en cu-y ®Uel° los y«goslavos trabajan con amor ta,. n(^e encuentran todas las facilidades d^sarrollar sus tareas y cultlvar su esptrltu, sin distlnclOn de naclonalldades. Finalmente, se reflrifi al aporte cultural de los hombres de su tlerra que se radlcan en el territorio de la Repfiblica. Ocup6 posteriormente la tribuna el mi-nistro, general mayor Francž Pirc, quien fu reclbldo carinosamente por la concu-rrencla. Comenz6 su disertacifin resefiando los aspectos m&s sobresallentes de los he-chos vividos en los filtimos afios por el pueblo yugoslavo, para poner de relieve el brotundo signlficado que tlene la declara-ci6n de la Repfiblica Federativa Popular de Yugoslavla. Tuvo palabras emotlvas y de slncero eloglo para con el mariscal Tito que, dijo, defendifi con tes6n, ablnco y fer-vor, la causa del pueblo, tanto en el cam-po diplomfttico como en el terreno milltar. La repfiblica dcbe seguir sus altos destl-nos, realizando, afirm6, una obra de bien colectivo, sobre la base de una democracla sana y con la unifin de los seis Estados que la componen y en comunlfin de ideales con las naciones que tienen como sistema de vida, la paz y el trabajo. El general Francč Pirc fu6 aplaudido en varias ocasiones durante su exposici6n y al terminar su discurso, se desarrollfi un programa artistico, con la intervenci6n del barftono yugoslavo Angel Hrovatin, el coro mixto de Slov. Ljud. Dom y el conjuiito orquestal y coral yugoslavo Zagreb, 'que ejecutO canciones de su pats y de la Argentina, bajo la direcciOn del mfisico Juan J. Plancic. . ■ ■ .. < . , _ . * ' ; trn 'i«'-. ■ •; >. . »■ — «. ■ ■: V-’.. s,.w ■ r.-. v. % •;> •• Recitatora E. Bevčič EL MUNDO Con gran entusiasmo la- colectividad yugoslava radicada entre nosotros, celebr6 ayer el n* aniversario de la proclamaciOn de la Repilbllca Federativa Popular de la Yugoslavia, proclamacifin quetuvo su materializaci6n tan pronto como fueron expulsados del suelo de ese pais, las fuer-zas invasoras. La ceremonia organizada por una co-misi6n especial bajo los auspicios de la embajada que preside el general Pirc, tuvo Sociedad Yugoeslava “Hogar Popular Bsloveno’ J. D. “SLOVENSKI LJUDSKI DOM” Coronel Ramon Lista 8158 T. E. 50-5502 Buenos Aires Buenos Aires, 26 de noviembre de 1948. HO. COMISION ORGANIZADORA DE LA CELEBRACION DEL QUIN-TO ANIVERSARIO DE LA PROCLAMACION DE LA REPUBLICA FEDERATIVA POPULAR DE YUGOSLAVIA 29 de Noviembre de 1948 Al eumjflirse el Quinto aniversario de la creacion de la Republica Federal y Popular Yugoslava, saludamos en nom-bre de la Sociedad Yu-goslava “Slovenski Ljudski Dom” (Hogar Popular Esloveno) al Sr. Mi-nistro Plenipotencrario, ante el Oobierno de la Republica Argentina, General Maycr France Pirc y por su intermedio al Pueblo Yugoeslavo y sus Autoridades Constitucionales y Representativas. 'Al adherirnos a esta magna e Hist6rica fecha Patria que hoy connie-moramos, se nos hace presente -el espiritu progresista de nuestro Pueblo que ha deniostrado con abnegacirtn al valor de sus dotes morales en la lucha de la Liberaci6n Nhcional. bajo la Direoci6n del Mariscal Tito, en la segunda guerra Mundial. Con la lueha her6ica de sus mejores hi.jos nuestro pueblo a'canz6 los anhelos de Libertad, con grandes sacrificios y un tributo de sangre generosa que quedar& inscripto en la historia como epopeya para el bien de la humanidad. AsJ luch6 y alcanzfi el Pueblo Yugoslavo su Independencia Nacional. Con la caracteristica de sus fuerzas morales nuestro pueblo estd alti-vamente empenado en a ucha por completar la victoria progresista en el campo econ6mico-social que ha de alcanzarse en etapas venideras, en las cuales ha de sentirse el inmediato aporte del desarrollo econ6mico, para el bienestar de las masas laboriosas. Sabemos que los obst&culos en este campo son grandes pero nuestro Pueblo los vencerJi. Desde nuestra Patria Adoptiva la Generosa Republica Argentina, la Sociedad Yugoslava (Hogar Popular Esloveno) asocia su patri6ticos vo-tos hacia nuestra Patria de origen, donde nuestro pueblo trabaja con se-renidad, hacia un porvenir digno de las lucha de sus ideales. Viva la Republica Federal y Popular Yugoslava 1 Viva la Republica Argentina! Secretario General JOSE VIŽINTIN Presidente EMILIO SEMOLIČ Buenos Aires, 26 de noviembre de 1948. Companero PRESTDENTE DE LA COMISION ORGANIADORA de la Conmemoraci6n de 3r Aniversario de 'la Proclamaci6n de la R. F. P. de Yugcslavia La Direcci6n de “SLOVENSKI GLAS”, vocero de la colectividad eslovena residente en este noble pais, que es Rep. Argentina, se adhiere entusiastamente a este magnifico acto con el cual la colectividad Yugoes-lava festeja 5? aniversario de la proclamaci6n de la R. F. P. de Yugo-a sla-via, fecha hist,6rica con la cual los pueblos Yugoeslavos, unidos en un srtlido has comienzan a vivir y escribir una nueva pagina de su historia. La unidad de nuestros pueblos ha podido sobrevivir la dura prueba a la cual fueron sometidos durante la ultima guerra mundial al presen-tdršeles el dilema de sucumbir a luchas por su existeneia nacional. El gesto de nuestros pueblos ha tenido la saludable influencia sobre la colectividad yugoeslava residente en esta noble tierra y fu6 precisamente nuestra prensa la que siempre ha sabido y sabe interpretar los fines que perse-guian nuestros pueblos en su lucha emancipadora; fu6 precisamente nuestra prensa la que ha contribuido en mayor gesto a la unificaci6n de la colectividad. Como ayer estuvimos al lado de nuestros pueblos, tambien hoy estamos a su lado apoyando co ntodas nuestras fuerzas la labor que ellos cumplen para la edificaci6n de una nueva vida m&s humana y m&s justa. Vayan pues nuestros sinceros augurios a les dirigentes de la nueva Yugoslavia y sus pmblos. El Director: LADISLAO SKOF lugar en el Salfin Rossini, que resultfi es-trecho para contener a la concurrencla. Se abrl6 el acto con la ejecuci6n del Himno Nacional y seguidamente el de Yugoslavla, canciones ambas que fueron entonados por el coro “Zagreb”, de Rosario, que vino especlalmente a este capital. LA NACION Con el ausplcio del Inviado extraordl-nario y ministro plenipotenciarlo, general France Pirc, ayer por la mafiana se efectuO un acto con motivo del nuevo aniversario de la proclamaci6n de la Repfiblica Federativa Popular de Yugoslavia. En medio de largos aplausos ocup6 la tribuna el general France Pirc, qulen manifeste que la actual repfiblica debe seguir sus atTos destinos “realizando .una obra de bien colectivo sobre la base de una democracla sana, con la uni6n de los sesis Estados, que la componen, y con comunlOn de ideales con las naciones que tlene como sistema de vida la paz y el trabajo”. * Durante. el acto actuaron el baritono yugoslavo Angel Hrovatin,. el coro mixto de Slov. ljudski doip” y el. conjunto or. questal y coral yugoslavo'Zagreb, con la direcči6n del maestro Ju$n J. Planeic. En adhesiOn a la fecha, por 1% tarde en el Hogar Popural Esloven-o se efectufi un acto artistico. En el mismo sentido se expresaron los dem$s diarlos argentlnos Como ‘La Prensa’, ‘Clarln’ y otros. ZAHVALNI BRZOJAVKI PRESIDIJA IN VLADE. Na poslane brzojavke Presidiju Narodne Skupščine in Vlade FLRJ so jugoslovanski izseljenci prejeli sledeči odgovor: Zahvaljujemo se čestitkanj. in željam izraženih o priliki Narodnega praznika FNRJ in Vas srčno pozdravljamo. Presidium Narodne skupščine FLRJ. ♦ Zahvaljujem se za poslane čestitke o priliki Narodnega praznika in toplo pozdravljam jugoslovanske izseljence v Argentini in njihove liste “Jugoslavenski Iseljenički Vjesnik” in “Slovenski Glas”. Predsednik Vlade PLRJ Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito Num. (štev.} 21 — 15. decembra 1048 No 9.1 SiomsKt glas Propletarlo: Sociedad Yugoeslava "HOGAR FOFTJIiAR JESIjOVBNO” CORONEL RAMON USTA 515« — T. A. 50 (D^voto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE SUBAN ZASTOPNIKI: Z a Cordobo in okolico: Frane Kurinčič — Pin«6n 1839. Ta Rosario in okolico: Štefan Jiiron — Avon id* Lagoa y Horquot«. Za T.omo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Vlila Calzada in Temuerley ter okolico: Lui« Furlan — Cnel. FUres, V. Calsada. Za Montevideo: Vera in Milka Ogriiak — lUctiflcaciin Lararflage 2M5. Za Saavedro in okolico: Viktor Mctlfak: Romali« 4NS. En. Mar del Flato: David Grilj. Call« 90 Ko. It — M*r d»l Pkta Trajen mir ljudom na zemlji Neki modrijan je dejal: Povnrečen človek je kot črv v prahu. Pride od nekod, se nekaj časa zvija v prahu,-na ara nobere smrt in ni ga več. S temi modrijanovimi besedami hočemo reči, da človek premalo časa živi, da bi mogel biti več kot človek in da bi mogel napraviti več kot more nanravitl človek. Vendar so bili ljudje, ki so se smatrali za nadčloveka in so telebnili nazaj tja in še nižje, kjer je prostor povprečnega čoveka, Tekom zgodovine človeštva je bilo že več takih poizkusov, nadvladati človeku, zasu*n1iti človeka, a se ni nobeden obnesel, človek po človeku pa le trpel veliko škode in erorja. Narava pa se ni dala nikoli za vedno oslepariti. Zgodovina je najboljša učiteljica narodov in človeštva. Zgodovina pozna mnogo dobrih mož. ki so učili dobro in žrtvovali vse svoie znanje in celo življenje v prid človeštva. Pa le bilo po eni strani vedno toliko samopaštva in po drugi nevednosti med ljudstvom, da si povprečen človek ni mogel v življenju ničesar bolišeffa privoščiti, nego trnllenje in siromaštvo : živel je vedno slabše od živali, ki Je živela po naravnih instinktih. Argentinska pesnica Stomi je rekla: Bolj ko spoznavam človeka, raje imam živali. In se je pognala v valove... Vendar, kot smo rekli, je imelo človeštvo velike ljudi, ki so učili pravičnost na svetu. Vsi časi in vsi narodi so lih imeli in tudi Slovenci smo 1ih imeli kot jih prikazuje v našem listu tov. Krmac. Teh lenih idej so se posluževali razni politični in verski demagogi ter nam ustvarjali iluzije brez nraktične izvedbe, ker za to niso' imeli notrebne podlage niti volje za izvršitev, ker so razumeli življenie kot v začetku omenieno: dokler jaz živim, nai mi je dobro, potem pa lahko vrag vzame vse. Ni bilo resnične podlago in ideje za človeka dostojno življenje na svetu. Šele Marks je ustvaril človeštvu podlago in resnično ideio za novo in pravično družabno življenie. Lenin je idejo oduševil in jo prinravil v razmišljanje slehernega človeka, Stalin pa jo ie nrvi pričel praktično izvajati. In glej, ruski narod je v kratki dobi prešel iz duhovnega in telesnega suženjstva v enega najbolj prosvitljenih in gospodarsko naprednih na svetu. Isto pot in na enak! podlagi so organizirali svoje družabne sisteme ostali slovanski narodi in med prvimi jugoslovanski z maršalom Titom na čelu. Mi smo ponosni in smatramo za posebno vrednost v novem razvolu naše zgodovine, da so se naši narodi s Titom na čelu v najtežjem trenutku, ko se Je šlo za biti ali ne biti, junaško in breznogojno borili za novo bodočnost socialističnih načel v marksleninovem duhu. Zmagali so v vojni in zmagali bodo v miru. O tem smo trdno prepričani. Vemo, da naše ljudstvo v celoti ne dojmuie marksleninove doktrine, čemur se ni čuditi, ker pač nikoli ni imelo prilike posrlobiti se v razmišljanje, kajti v stari Jugoslaviji je bil komunizem in socializem in sploh vsako napredno gibanje preganjano kot strupena kača, Danes v novi Jugoslaviji pa dela jo v tem smislu ne samo na gospodarskem, marveč tudi na kulturnem polju z vso vnemo ter so uspehi že povsod vidni, čenrav še ne doseženi, a bodo brez dvoma v krajši dobi nego je bila doba našega gospodarskega in kulturnega suženjstva: v nekaj letih. Zgodovina se ne ustvarja v eni noči hiti v eni generaciji niti za dobo življenja enega človeka, marveč na idejni podlagi za vso dobo človeštva. Zato nas katero koli nesoglasje od zunai ali od znotraj ne more odvrniti od začrtane poti, kajti naša pot je daljša od življenjske poti posameznih ljudi. Smisel miru na zemlji je žapopaden v resničnem miru in napredku vseh ljudstev in vseh dni in ne samo enodnevni mir, četudi sredi krvavih boiev, kot smo nekje čitali in da bi vsaj na tak sveti dan mogli nrenehati z ubiianjem. Naš delavski mir more biti resničen mir vseh dpi v bratski ljubezni in skunnem napredku, kot so učili in učijo veliki možje vseh časov in vseh narodnosti. Skupina Slovencev z gen. Pircem v sredi v San Isidru, Tamburaškopevski zbor “Zagreb” skupno s pevskim zborom Slov. ljud. doma NIKOLA TESLA slavni elektrotehnik, se je rodil 10. julija 1856 v vasi Smiljan pri Gospiču v Liki. Študiral je tehniko v Gradcu^ Po nekaj letih zaposlitve v raznih važnih podjetjih v Evropi, se je preselil leta 1884 v Severno Ameriko, kjer je uresničil del svojih velikih idej Prodrl je s svojimi motorji na vrtilni tok, kasneje se je pa posvetil visokofrekventnim tokom, iz katerih se je razvila današnja radijska tehnika, in problemom visoke napetosti. Ustvaril si je velikanske laboratorije, v katerih je dosegel velikanske uspehe. Ker se je pa bolj zanimal za znanstvene izsledke kot za kupčij sko izkoriščanje svojih izumov, mu je končno zmanjkalo denarja za drage poskuse. Zapustiti je moral elektrotehnično polje in se preživljati z drobnimi izumi na drugih področjih tehnike. Razočaran in zapuščen je preživel zadnjih 40 let svojega življenja v New-Yorku, kjer je umrl 6. januarja 1943. Glavni izumi Tesle se tičejo izmeničnega toka. Začel je z izmeničnim tokom nizke frekvence, ki je danes edini v rabi in ki je popolnoma izpodrinil isto-smerni tok, za kar gre glavna zasluga prav Teslovemu izumu generatorjev in motorjev na večfazni tok. Prihranki na vodih in enostavnost potrebnih električnih strojev v zvezi z zmožnostmi, ki jih nudi transformacija napetosti pri izmeničnih tokih, so dovedle Teslov izum k popolnemu uspehu. — Še večjega pomena so pa njegovi izsledki s toki velikih frekvenc. Smiselno je prenesel na ta izkustva s toki nizke frekven- ce, upoštevati z izredno bistrostjo Bj hove posebnosti in dosegel tako fa»taj stične uspehe. Na eni strani je doseg® ogromne, dotlej neslutene napetosti močnimi električnimi polji, ki jih J hotel izkoristiti za razsvetljavo breZ dovodnih žic in brez razvijanja nep trebne toplote (mrzla svetloba). Teslo; vi toki velike frekvence so postali tu«* važno sredstvo v zdravilstvu. Vse večje važnosti pa so njegovi P0^ izkusi o razširjanju elektromagnetne#, polja visokofrekventnih osilatorjev, ** 1 predstavljajo prvo izvedbo radija. O kril je in vpeljal je princip resonaHc pri sprejemniku, brez česar si danes r® dijskega sprejemnika sploh misliti ® moremo. Posrečilo se mu ie na ta nac^J poslati signale okoli in okoli zemlj® času, ko je Marconi zmogel to na ra daljo 1 km. Izdelal je večino tistega dela ra 1.—: Mizerit. Karlo, Lojk Anton, Pezdirc Matija. Skupaj $ 45.— Odprej $ 1334.30 Skupaj $ 1.379.30. Ker je tisk silno drag, naročnina na primeroma nizka se pjnporočamp tudi v bodoče, da po svojih močeh prispevajte v tiskovni sklad ter se vsem dosedanjim prispevateljem najlepše zahvaljujemo* NAROČNIKOM NA ZNANJE Se vedno je nekoj naročnikov, ki niso točni z upravo. Poglej, če si med tistimi tudi ti. Ne odlašaj in poravnaj malenkostno naročnino brž. Ne čakfrjte, da pride k vam inkasant. marveč pošljite po pošti ali pn pridite osebno na unravništvo, kakor jih je prišlo že leno število iti priha jajo še vedno. Tako prihranite listu na delu in stroških. Pri listu smo vam na razpolago tudi za katerakoli nasvete, ki jih potrebujete, bodisi ustmeno ali pismeno. REVIJA “NUESTRAS TIERRAS” je izšla št, 4—5, ki je posvečena ruski oktobrski revoluciji. Poleg tega prinaša obilo 7animivega gradiva iz ostalih slovanskih držav in njih naselbin v Argentini. Posemezni izvodi se dobijo v vseh naših organizacijah ali pa naročiti naravnost: C. K, Lazarchuk, C. C. 3648, Buenos Aires. Posamezna številka stane $ 1*.—. IZKLJUČENO DRUŠTVO Radi omalovaževanja ruskih velikih mož kot LoHn in Stalin ter drugega neskup-nega delovanja je bilo izobčeno iz ‘‘Union Eslava” rusko društvo “I. Luckiewicz’ ter | priporoča o/dbor. naj nimajo ostala društva nikaklh stikov z.njim. BUENOS AIRES BREZ KRUHA Radi stavkanja pekarskih delavcev je bil Buenos Aires kar cel teden brez kruha, Velika Dlesna zabava se bo vršila V v soboto 18, t. m. od 9 zvečer naprej v Slovenskem Ljudskem Domu, ulica R, Lista 5158, Devoto. 'jff T Svira Samčev orkester •d« 1.8 ai ■O'/?-. Tradicionalni Silvestrov Večer se bo vršil v Slovenskem Ljudskem Domu v Devotu kar su buenosajrečanl zelo občutili, ker niso navajeni brez kruha živeti. Pomagali bi si lahko z raznimi prikuhami, ki nadomestilo kruh, a si niso znali, vsaj po gostilnah ne. Zato si je moral gost sam po jedilnem listu sestavljati jedi, kar je še bolj kompliciralo delo gostilničarju in žep gostu. Naše gospodinje seveda niso bile prizadete, ker so si spekle kruh same zase in še za sosede, kakor so se naučile od svojih mater. Samo za kvas je bilo nekoliko sitno, pa so si tudi tega znale pripraviti. Kako prav pride prej ali slej, če človek kaj zna. POŠILJANJE PAKETOV V DOMOVINO Argentinske oblasti, so odredile, da se spet lahko pošilja pakete potrebnim v domovino ter je v te svrhe določen od trgovinskega ministrstva poseben odbor, ki bo o zadevi določal. Da pa ne bo potreba v vsaki zadevi odločati omenlenemu uradnemu odboru, bo sodelovala v iste svrhe Pošta Tajništvo Industrije in Trgovine, Trabajo y Provision in Salud Publica ter Centralna Banka. Za pojasnilo se Je torej treba obrniti na omenjene Institute. TRGOVINSKA POGODBA MED ARGENTINO IN POLJSKO se je podpisala te dni med obema vladama. Argentina bo pošiljala poljski kože, volno, laneno olje In druge stvari, medtem ko ho Poljska v zameno pošiljala cement, oglje in druge industrijske in električne potrebe. Prevažali bodo izključno argentinski in poljski parniki. • . . ŠKODLJIV SLADOLED Kot vsako leto tako se Je tudi letos v teh pasjih dnevih, zastrupilo mnogo ljudi s sladoledom, ki ga po nekod prodajajo v slabem stanju brez pomtgleka na posledice. KLJUB PRELEPIM OBLJUBAM NARAŠČA BREZPOSELNOST Tržaško delavstvo je slišalo že premnogo obljub, ki so se nanašale na razvoj trSa-škega gospodarstva’ ln brečflošelnotfti. Kljub neštetim lepim besedam 'jV ostalo vse pri starem. Brezposelnih je zmeraj-Več in jih je danes v Trstu že ’0.00(T. Dlin na dan se ponavljajo primeri odpuščanja delavcev, zaposlenih po tržaških obratih in tovarnah. Sedaj sta sledili tudi tovarna Ommsa in tvrdka Taurus. Zanima nas, kaj počenjalo sedaj tisti, ki so že po svbjl službeni dolžnosti zavezani proslavljati dobrine Marshallovega plana. TržašTto delavstvo je sit t* lepih obljub, ki jim bo i verjelo šele tedaj, ko bodo tem lepim besedam sledila tudi dejanja. p&AN0 BEVK: itrJCa pf cm oJIto (Nadal »Da, ekscelenca", je odgovoril. „Ob Blagoslovitvi občinskega vodovoda...“ . »Da, res! Nisem se motil. Za obraze 1(oam dober spomin, le za imena . . . Posebno za vaša imena. . . Kaj pravijo 'Judje? Ali so zadovoljni?“ »Vodovod je velik blagoslov za naš okra j.“ »Režim stori vse, kar je v njegovi ^oži“; je prefekt naglo poprijel. „V tem pogledu se še nikoli ni toliko Sto-flo. Le priznajte! Umevno, da zahteva to tudi marsikatero žrtev ... ne le žrtve Posameznikov. . . Nekateri pa t ega hočejo in ne morejo razumeti", je po-*°rno pogledal čedrmaca, „in naspro-'Ujejo režimu,ki se trudi za javno blažjo ... Ali ni tako, prečastiti V‘ Čedrmaca je za trenutek zmedel pro-c*Irni,malce lokavi pogled. Zadnje be-Rede so se očitno nanašale na dogodke zadnjih tednov. ,. »Ne, ljudje so le hvaležni. Poznam ■M in lahko mirno trdom, da pri njih n]koli nisem opazil niti najmanjšega Nasprotovanja.“ »Ne mislim ljudi“, je rekel prefekt V icftrt Gedermae’ jevan.je) s poudarkom. ,,Kmetje so dobri, mirni, delavni, včlani; proti njim še nikoli ni prišla nobena pritožba. Žal da tega ne morem trditi o njihovih dušnih pastirjih .|..“ Gospod Martin ,je bil zhegan; prišel je; da bi napadal, a se mora braniti. Hkrati mu je bi'o to tudi po volji; pogovor je brez slepomišenja krenil v jedro stvari. Treba je bilo le navezati besedo. ,,Ne spominjam se, da bi- bil kdaj dal povod za najmanjšo pritožbo", je rekel pritišano, stisnilo ga je za srce. Že se je zopet opogumil. ,,Toda jaz bi se imel pritožiti zaradi mnogočesa“, je napadel. ,,Prav to me je danes privedlo k vam, ekscelenca .. .“ „Tako?“ Prefekt se je narejeno zavzel. „Le veseli*me, da se obračate naravnost name", je vzel svinčnik in ga zopet spustil,na'mizo. „Kakšne so vaše pritožbe, prečastiti ?“ Iz glasu je zvenelo rahlo roganje. Vse ve, je pomislil Čedrmac; obvestili so ga, a se pretvarja. Ta trenutek bi mu bila ljubša surova odkritost. ,,Ekscelenca, morda vam ni znano, kaj se godi zadnje čase. Čudim se takemu ravnanju z menoj, samo z menoj", je poudaril, ,,že clede na moja leta, akn se ne ozirate na moj stan . . .“ Obšlo ga je tako razburjenje, da mu je vzelo glas. „Vse mi je znano“, je rekel prefekt po trenutnem premolku. ,,Toda nisem vedel, da se je trdo ravnali z vami. To ni moja krivda, zgodilo se ,je proti moji volji. Zagotavljam vas, da se poslej kaj takega ne bo več pripetilo, A da .se je pozornost oblasti obrnila prav na vas, v prvi vrsti na vas, zato je moral biti povod, verjemite! Ali se ničesar ne spominjate?" Čedrmac je bil znova potisnjen v obrambo. Misli so mu mrzlično delovale, a se ni mogel spomniti ničesar, kar bi ga količkaj obremenjevalo. „Ničesar nimam na vesti, ekscelenca." Prefekt se je nasmehnil. ,,Ne spominjate se? Izrazili ste.se, da se nikoli ne. uklonite, da ste pripravljeni prevzeti vse posledice in da se niti ječe ne bojite", ga je motril skozi rahlo stisnjene veke. „ Ali ni tako, prečastiti? Glede na vašo starost in ugled bi nam bil vaš pristanek posebno dragocen; mlajšim bi dali dober zgled. Vi pa se upirate..." „Moram!" je Čedrmac goreče vzklik- nil: ,,Kot duhovnik ne morem storiti drugače ..." „Kot slovenski, duhovnik, recite!" mn je prefekt segel v besedo. „Ne po-zobite, prečastiti, da pred menoj ne sedite kot duhovnik, ampak kot državljan. Zdi se mi, da vn.^e ravnanje sloni na nekem' osnovnem nesporazumi j en ju. Te zadeve ne smete presojati s cer-kvnega stališča, to je docela zgrešeno. Vprašanje, ali kot duhovnik Idiliko, pristanete na to. so uredili že drugi; midva ne smeva in ne moreva spreminjati njihovih odločitev. Zdaj je samo stvar izvedbe, zgolj policijska zadeva. Ne moremo več trpeti, da bi se nadaljevala protidržavna propaganda na prižnicah." Besede so bile izgovorjene odločno, vendar brez ostrosti. Čedrmac jih je bil že slišal od poročnika, pozneje od komisarja, četudi niso- bile povedane s to odkritostjo, ki jo je prefektu dovoljeval visoki položaj. Zadele so.ga, pomračil se je in ves trd zastrmel v podobo na steni. Ni bilo časa za občutke: Zdrznil se je, naredil kretnjo, kakor da se hoče dvigniti, a je obsedel. ,,V cerkvi sem vedno oznanjal le božjo besedo." Prefekt je sprejel ta odgovor za več ali manj spreten izgovor, nekaj trdega mu je stopilo v zresnjene oči. V neka- Vesti iz Slovenije ČASOPISJE V JUGOSLAVIJI Kot poroča Tanjug se Je v Jugoslaviji znatno zvišala naklada časopisju. V momentu osvoboditve je bilo 9 7 dnevnikov, sedaj pa jih Je 257. V prejšnjem letu so imeli ti listi naklade 25,657.000 Izvodov in sedaj imajo pa 38,519.000. PETLETNI PLAN so v'nekaterih obratih ne samo dovršili v- določenem roku, marveč ga celo prekosili. NEKATERI POKRAJINSKI ODBORI niso v polni meri In odgovornosti vršili svojih nalog in so radi tega ostro kritizirani v javnosti. POMANJKANJE STANOVANJSKIH Hiš posebno v Ljubljani in drugih večjih mestih ln trgih, je zelo občutno, čeprav se Je samo letos zgradilo več hiš kot preje v 25 letih. Eden vzrokov je porušenje hiš tekom vojne in drugi dotok ljudi z dežele, kjer so v starem režimu životarili po vaseh in kmetijah in imajo sedaj v novi Jugoslaviji zaposlitev pri domači industriji v smislu petletnega plana. Zato so oblasti posvetile vso skrb gradnji novih stanovanjskih hiš ter upajo, da bo v prihodmjem letu to. vprašanje v glavnem rešeno. VOJNI ZLOOINEC, ANTON FAJDIGA, ki je tekom vojne izdajal naše ljudi Nemcem ter sploh sodeloval z njimi in Ima mnogo umorov na vesti, je bil te dni obsojen na smrt. Po polomu Nemčije je bil pobegnil v inozemstvo, a se je v decembru lanskega leta vrnil v domačo vas, kjer so ga ljudje spoznali In izročili oblastem. V SOLKANU so se sestali kmetje k posvetovanju za ve'Č.11 hektarski pridelek. V SLOVENIJI študirajo kako spet pogozditi Kras, katerega so svoječasno ogulili Benečani, kakor je vsem znano. "NOVA GORICA”, ki izhaja v Solkanu, piše: Dogradili bomo Novo Gorico, ki bo močan socijalističen steber v Slovenskem Primorju. In nadaljuje: Vse preveč ljubimo svojo domovino, zato se pri izvalanju naših nalog, ki nam jih ukazuje Partija In maršal Tito, ne ustrašimo prav nikakih težkoč. niti problemov, ki jih včasih res težko rešimo. Naj le. govorijo, mi pa z delom ln to z vztrajnim delom, dokazujemo pravilnost naše poti. prepričani smo, da ne bi dali toliko naporov, če ne bi vedeli zakaj gradimo. Vemo pa, da ustvar- jamo za lepše življenje v socijallstični domovini. . Ono nedeljo So se zbrali udarniki iz bližnje okolice, 2500 po številu, ter očistili in pripravili terene za novo zidanje. Najbolj so se pokazali udarniki Iz Brij in Anhovega. OSVOBODILNA FRONTA, ki je izvoje-vala zmago nad nacifašizmom našemu narodu, je tudi pri gradnji nove Jugoslavije na prvem mestu. V te svrhe Je sedaj svoj študij le še bolj poglobila ter kot preje v vojni tudi sedaj v miru zajemlje ves narod v svoje okrilje. Posebno na deželi ima OF mogočen vplivin dela s KPJ z roko v roki za en in isti cilj: zgraditev nove socijalistižne Jugoslavije ne samo gospodarsko močne, marveč tudi idejno globoko pojmovane. VINSKA TRGATEV v vipavski dolini je bila vkljub obilnemu dežju in toči kar dobra. Zato so Vipavci in Brici veseli in zadovoljni, da imajo polne kleti sladke kapljice. V DORNBERGU so pričeli graditi lep zadružni dom, ki bo v ponos in korist celi vasi. V BATUJAH tudi gradijo velik zadružnt dom ter nekateri kritizirajo, da gre delo prepočasi, a to so menda tisti, ki samo govorijo in ničesar'ne doprinesejo k stvari. V TITOVI JUGOSLAVIJI SI KMETJE SKUPNO Z DELAVCI ODMERJAJO DAVEK. Te dni so pričeli ljudski odbori v FLRJ odmerjati kmečkim gospodarstvom davek za tekoče leto. Dohodninski davek ne bodo odmerjali samo finančni pover-jeniškl okraji, temveč bodo to delo vršili krajevni ljudski odbori. V krajevnih ljudskih odborih so postavljene samostojne davčne komisije, ki so poklicane, da s sodelovanjem vseh množičnih organizacij in vseh poštenih državljanov izdelajo predloge za odmero davkov kmečkim gospodarstvom. Dohodninski davek bodo odmerjali na podlagi tržnih presežkov, koliko je kmet prodal pridelkov in koliko je moral dokupiti za svoje gospodarstvo, ©ri tem se bo pokazalo, da je iniPl marsikateri kmet gotovi dohodek iz prodaje sadja, vina ali medu. Na drugi.strani pa bo moral dokupiti na žitu, moki ali kruhu. Zato kljub gotovim dohodkom lz sadjarstva ali čebelarstva ne bo imel tržnega presežka, ker je moral z izkupičkom dokupiti druge gospodarske potrebščine. Taki dohodki so torej navidezni in se ne bodo šteli v tržne presežke. Višino dohodkov kmečkih gospodarstev bodo -ocenjevali po državnih vezanih cenah, za pridelke pa, ki nimajo vezanih cen, bodo veljale odkupne cene državnih podjetij. S tem bodo ugotovili kosmati dohodek, od katerega bodo odšteli vse stroške (umetna gnojila, škropiT0 itd.) ter tako dobili dohodek za davčno osnovo. Ta način odmere bo dal zaščito nia-lemu in srednjemu kmetu in bo pravično obdavčil vse druge kmete. Poleg tega bo izvršila obdavčenje ljudska oblast, ki ščiti vsakogar, kdor dela in ki izloča vsakršno birokratično odmerjanje in ravnanje. Stanovanje delovnemu človeku! . . Te dni je stanovanjski urad pri Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani izdal naloge za razne preselitve. Ukrep zadane bivše trgovce, špekulante, bivše tovarnarje in druge, ki so imeli v Ljubljani še danes luksuzna stanovanja, medtem ko se naši delavci, udarniki in delovni izobraženci v neštetih primerih stiskajo po neprimernih in nezdravih stanovanjih. V večini primerov so se ti elementi zavarovali s tem, da so v svoja stanovanja sprejemali podr najemnike, ki pa so seveda gmotno precej občutili “usmiljenje”, da so dobili stanovanje, saj še danes plačujejo za sobe naravnost črnoborzijanske cene. Na drugi strani so se ob zadnjem pregledu stanovanj razkrinkali mnogi z raznimi namišljenimi podnajemniki in se tako ponovno Izkazali za sovražnike delovnega ljudstva. Tako nasprotje, ko razpolaga nedeloven, ljudski oblasti in ljudstvu nasproten element z udobnim stanovanjem, medtem ko ljudje, ki dajejo od sebe vse za korist skupnosti, živijo v nezdravih stanovanjskih pogojih,je treba nujno odpraviti že iz vidika osnovnih načel našega novega družbenega reda. ato je izdal stanovanjski urad naloge za preselitev na deželo, če ima tam svojo hišo, v drugih primerih pa v slabša stanovanja v Ljubljani. Tako se bo n. pr. izselila iz Ljubljane dvočlanska družina Foto - Ari© MAKt; O S Najpopularnejša Ooek Sudu Fnrundo Ouiinr.i 133S tl. T. 12-8327 Dr. Francisco Jose Cespa DKNTISTA OIRUJANO . Consultas de 15 a 2 0 lis. Coronel R. Usta 5086 T. A. r>0 - 5782 Cuznarja Staneta, bivšega trgovca, ki Je bil obsojen zaradi špekulacije na Reki in v Ljubljani in razpolaga s komfortnim dvosobnim stanovanjem s kabinetom n* Resljevi cesti. Arhitekt Sivec v Korjtkovi ulici, ki živi sedaj z ženo in sinom t®r podnajemnikom v dvosobnem stanovanJUi dvosobni garsonjeri in še eni sobi na pod' strešju, se bo moral preseliti k svojemu bratu, ki pa s sestro in podnajemnikom razpolaga tudi s trisobnim stanovan.jan 8 kabinetom. V izpraznjena stanovanja se bodo vselili delavci, kot n. pr. dvakratni | udarnik kovinostrugar Maglič, ki s svojo ženo, prav tako dvakrat nagrajeno kovino-strugarko, živi v zasilnem, zdravinško pre* povedanem betonskem stanovanju. Stanovanje bo končno dobil tudi pri re/o valeč Povhe Rudolf, ki s tričlansko družino stanuje skupno z bratom, ki ima sedemčlansko družino, v enosobnem stanovanju in še mnogi drugi. To akcijo bo stanovanjski urad v Ljub" ljanl nadaljeval, dokler ne bodo vsa stanovanja pravilno zasedena ne samo P° številčnem stanju, pač pa tudi pravično. REST AUR ANT MIRO MERKU2A LORIA 472 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Ttnogasta 52#* Recreo “Europa” Pripraven ta nedelisVo iilate y Tigre. Prevoz ■ postale Ti? ** FCCA. 4c R*-cr»a in men«li Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — 1 , A- 749 - 589 Rio Čara;'*orch«ry terih vprašanjih, ki so se tikale države, ni poznal ugovora ... Kod mlad, goreč nacionalist je odšel v vojno, ob pohodu na Rim je bil v prvih vrstah. Dokazal je dovolj gorečnosti in zmožnosti, da se je v službi naglo povzpel kvišku. Zanj ni bilo preteklosti, nekdanji politični in kulturni boji so mu bili tuji, duhovnikov ni sovražil, a jih tudi ni ljubil. Sovražil ali ljubil jih je le toliko, kolikor so nasprotovali, ali sodelovali pri boju za dosego narodnega cilja. “To trdite vi”, je skrivil ustnice. “Toda mi imamo v rokah dokaze. Prečastiti, zdaj ne govorim izrecno o vas.” “če imate dokaze proti komurkoli”, je rekel čedrmac s trdim glasom, “zakaj ga ne postavite pred sodišče? Saj imate postave za obrambo države. Tedaj naj bi nastopile tudi priče.” Prefekt ga je motril nekaj trenutkov. Ne, “il prete slavo” (ta slovenski duhovnik!) se ni pretvarjal, preveč iskrenosti mu je velo iz glasu. To mu je omililo strogost, oči so mu dobile zopet mehkejši izraz. “Res, otipljivih dokazov žal ni”, je priznal z neopredeljivim nasmehom. “Besed ni mogoče ujeti in obdržati. Toda verjamemo zanesljivim pričam, ki so nam to zatrdile; teh pa iz razumljivega razloga ne moremo izdati.” “Priče, ki morda niti ne razumejo našega jezika”, je vzkliknil kaplan. “Ne. ne; vi se motite prečastiti! Priče, ki dobro, razumejo vaš jezik, ki so vaše narodnosti”, je prefekt, poudaril besedo za besedo. “Morda — morda, pravim! — so celo vašega stanu.” Čedrmac je za trenutek umaknil pogled. Bil je globoko zadet, leden srh ga je spreletel po telesu, a hkrati mu je tenka bolečina kot z iglo predrla srce. Misel, proti kateri se je zadnje dni bojeval, je kot utelešena senca stala pred njim. Skubin! Moj Bog, saj ni hotel natolcevati, vendar se je v tem trenutku čutil zanj neizmerno oblatenega. Stiskalo ga je v grlu, za liip ga je bilo popolnoma razorožilo. Sklju-Fil se je kakor pod bremenom, -se zavedel in se znova vzravnal. “Morda, ekscelenca”, se mu ,je tresel glas, “morda imamo kakega nasprotnika, ki se je iz sebičnih namenov ponižal do obrekovanja. Tn če bi tudi bilo res — ali naj zaradi ene suhe veje posekate celo drevo in ga vržeto v ogenj ?” Prefekt je skomizghil z rameni. “No. recimo, da smo v zmoti. Recimo! Toda že dejstvo, da pridigujete v nekem tujem jeziku ...” “V domačem jeziku, katerega edinega ljudje razumejo.” “Motite se, prečastiti. Ljudje razumejo tudi naš jezik.” “Ekscelenca, govorim o ljudstvu, iz katerega sem izšel in vse življenje prebil v njegovi sredini. Ne razume toliko, da bi s pridom sledila božji besedi.” Prefekt je bil neprijetno zadet. “Prečastiti, ne zanikajte pomena naših šol!” je svareče dvignil glas. “O šolah nisem govoril, ekscelenca.” “Tudi ako je res, kar trdite, vaši razlogi le podpirajo naše odločitve in dokazujejo njihovo neobhodno potrebo. Cerkev bi morala podpirati šokko vzgojo, a vi ste le rušili njene uspehe. Poslej se to ne sme več zgoditi.” “Cerkev ni osnovna šola.” “Cerkev ni osnovna šola, pravite? In vendar ste pri verskem pouku učili otroke branja v tujem jeziku. Kako se to ujema?” Besedni dvoboj, je bil od stavka do ' stavka strastnejši, bolj vroč, neizpros-nejši, četudi se je še vedno gibal v ; mejah vljudnosti. Čedrmaca je bilo : neznansko utrudilo, misli so se mu zapletle. Obhajali sta ga žalost in jeza, na ura so mu prihajale same bridke besede, ki se jih ni upal izreči. “Priznajmo si”, je rekel slednjič j z vzdihom iz polneira srca, “vi hočete j iztrebiti naš jezik.” Prefekt je molčal. “Vse kaže, da je tako. dovolite, ekscelenca! Čemu bi si tajili: Morda je vaše mnenje, da to zahtevajo koristi države. Toda dovolim si pripomniti, da je učinek prav nasproten.” Prefekt je naglo dvignil glavo. “Kako to mislite, prečastiti,” “Kako naj to izrazim v kratkih be-sedah, Poznati bi morali našo zgodovino. Poudaripi le, da smo bili stoletj8 zvesti pbdložniki beneške republike« pozneje smo enodušno glasovali za združeno Italijo, da ne omenjam žrtev v svetovni vojni. Kot državljani se ctj* timo Italijane, četudi se ne bojimo prJ' znati, da smo Slovenci. Zdaj pa, ko branimo svoj jezik, se nam očita, da smo Jugoslovani. Ekscelenca, na svoja u»e' sa sem to slišal. Našim mislim vsiljuj^® neko drugo državno pripadnost, o kateri se nam prej še sanjalo ni. V dneh, ko so.se naši ljudje po vaši zaslugi za' čeli bolj živo zavedati svojega jezika, ne more to ostati brez posledic. In tega ne bomo krivi mi.” Čedermac je govoril vroče, kakor d® bi hotel položiti v te besede vso w0(| verjetnosti in dokaza. Prefekt je vrtel svinčnik v rokah in gledal v mizo, kakor da mozga neko misel. “V teoriji bo morda tako”, je slednjič spregovoril. “V teoriji. To s0 skrajne možnosti, na katere ne morem0 računati. Se nadajuje. Nova odredba o prodaji in nakupu kmetijskih pridelkov Na temelju uredbe o preskrbi pre-bi-»alstva in uredbe o trgovanju s kmetijskimi pridelki je zvezni trgovinski minister izdal novo uredbo o ureditvi prodaje in nakupa kmetijskih pridelkov. Po tej uredbi lahko kmečki pridelovalci prosto prodajajo na svojem domu all posestvu in na tržnem prostoru v okraju, kjer stanujejo, ter v sosednjih okrajih: «to. moko, klavno živino, delovno in plemensko živino, prašičke, mesne izdelke, kakor prekajeno meso in slanino, loj, Jedilno olje, alkoholne pijače (vino in žganje), krompir, fižol, kakor tudi sladkor, ki ga kot pridelovalci dobe za oddano 0ladkorno peso. Republiški ministri za trgovino in preskrbo lahko določijo, da smejo na trgih večjih potrošniških središč (večjih mest industrijskih naselbin) prodajati svoje Dridelke tudi pridelovalci iz bolj oddaljenih okrajev, vendar samo iz tistih okrajev, ki bodo za to določeni. Z odredbo je v interesu zaščite ljudskega zdravja' prepovedano kmetom prodajati sveže meso vellke živine ln drobnice, svinj ln prašičkov. Dokler ne bo končan obvezni odkup belega žita ln pšenice veljajo seveda še nadaljnje splošne odredbe o začasni prepovedi proste prodaje belega žita in koruze do konca obveznega odkupa. Zato ne mo-rejo kmetje, ki niso v celoti oddali svoje obvezne količine belega žita- oz. koruze, Prodajati ali na kakršen koli način od-tujevatl teh pridelkov oz. moke dokler Telja ta. omejitev. Prav tako ne morejo kmetje, ki niso po veljavnih predpisih izpolnili svojo obveznosti glede oddaje krompirja in fižola teh pridelkov proda. Jati all na kakršen koli drug način odtujiti vse do končanega obveznega odkupa teh pridelkov. Na to je v zvezi z novo odredbo posebej opozorilo zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo. Frane &tc k ar STAVBINSKI PODJETNIK Raxn6n L. Falc6n 6371 U. T. 84-3084 ^uaa <5opcic e fviio HORMIGON ARMADO Goronel Dominguez 244 T. A. 652 - 0244 VILLA MADERO HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Isdaluje y»» v stroko spadajoča dela *«*urola 1608-14 U. T. 67 -625« Buenos Aires Po novi odredbi smejo potrošniki kupovati od pridelovalcev kmetijske pridelke na področju svojega okraja in sosednih okrajev. Delovno in plemensko živino ter mršave prašiče smejo kmetovalci kupovati za potrebe svojega gospodarstva tudi na teritoriju svojega okraja in sosednih okrajev. Izven tega področja lahko delovno in plemensko živino ter mršave prašiče kupujejo le po kmetijskih zadrugah. Kazen tega je za nakup delovne in plemenske živine potrebno, da Ima kmet potrdilo krajevnega ljudskega odbora, da mu J^ živina zares potrebna za delo all za pleme. Ob nakupu bo organ, ki Izdaja odnosno prinese živalski potni list zabeležil nakup na potrdilu,- Za obmejne okraje, v katerih se po tej odredbi lahko prosto kupujejo in prodajajo kmetijski pridelki, je šteti vse okraje, ki mejijo na okraj, v katerem stanuje pridelovalec oz. potrošnik, ne glede na to, ali so ti okraji v eni ali dveh ljudskih republikah. Z odredbo so določene kazni za kršitve predpisov o prodaji In nakupu kmetijskih pridelkov. Z denarno kaznijo do 20000 din ali s popravnim delom do 2 mesecev so kaznuje tisti,' ki prodaja svoje kmetijske pridelke izven svojega okraja in sosednih okrajev. Nadalje tisti, ki brez dovoljenja prodaja sveže meso, kakor tudi tisti, ki kupuje delovno in plemensko živino brez potrdila krajevnega odbora. Upravni kazenski postopek vodijo in kazni izrekajo izvršilni odbori okrajnih (mestnih) ljudskih odborov. Zobozdravnika MPra. Samoilovi# Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 In od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 DCCTCC I IM < HA1PERN SjpedJalUt notranjih bolezni I Ordluira vsak dan od 16 do 20 ur« SAN MARTIN 955 .1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de aonstruoci6n Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5381 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 2906 CORDOBA Tiskarna "Cordoba Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvrtšuje vsakovrstna tiskarska dala ★ BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaj« tramvaja Lacroze na A.venidi San Manin 4. Scceion TUGOESLA VA Alendida por experfo personal de esfa nacionalidad. TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Femiliar a 'fugoeslevie. CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dot magnipcot Servic/os a disposicion de la Colectividad Yugoeslava. SECC/ON DESCUENTOS. El Banco etenderi de inmedialo tu Solicilud de Credilo. LB DAVČNI IZTEIUEVALCl NE POZABIJO NA SLOVENCE/* V Trstu so ustanovili “Mestni odbor’’ za preučevanje in izvedbo Marshallovega načrta’’. Ko smo izvedeli za imena članov tega odbora, smo se vprašali, kaj imajo iskati v tem odboru predstavniki šovinistične skupine z onega dela Istre, ki je pod jugoslovansko upravo. Značilno Je, da nima v tem odboru svojega zastopnika nobena ustanova tržaških Slovencev. Anglo.-ameriška uprava je hotfi prezrla Slovence ne glede na njihov socialni polo- JEKšE EKTOR MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis. Belaustegui 4496 U. T. 67-3621 SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odikodnino, Odslovi tv*, Nezgode, Dedšcine in vse Sodnijske Tramitadje Urardne uro: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTE 1119 - Pi*o 8 (Nasproti Obelisku) Escritorio 823 T. A. 35 - 6243 Buenos Aires Stavbluska Kovača G. STAV AR * K. KALUŽA Laprida 2443 Florida« FCCA TISKARNA Rudolf tiree SARMIENTO 40 Castro« T. A. 757 (Saatos Lufores) 1101 žaj.Slovencem nam ne priznajo nobenih pravic, le davčni izterjevalci ne pozabijo nikdar na nas. Za nas je povsem jasno, da so krediti na račun Marshallovega plana namenjeni v prvi vrsti veleindustriji, ki je v rokah italijanskega kapitala ter italijanske države. Prednost italijanskemu kapitalu je danes očitno izkazana. Dobro vemo iz žalostne, bedne preteklosti, kaj pomeni utrjevanje Italijanskega kapitala na Tržaškem ozemlju. Zopet bo imel tujec polno možnost, da izpodriva Tržačana tudi na najskromnejšem položaju. Dr. A. Kirachbaum Dra. Maria Kirschbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 8271 T. A. 00-7387 PIVABNA — Kroglišče in Keglififc PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Patuul TRGOVINA JESTVIN PETER ČUČIC Ezeelalor 1500 • U. T. 757-801, Siena Pela ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERACUNK Bernaldes 1655 U. T. «7-1411 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ j W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-066« MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-64« TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO EN C A LADA 249-261 VILLA E3CASO U. T. «52-0181 |V.V.VA,.UWAV.’I NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle FRANCISCO BAUZA 2694 T. A. «4 - 1509 Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnit« do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR — Zaaebno: Calle Dublin 4218 - T. A. 81 - 6035 wwwwwwwwv TRADUCTOR PUBLICO Bsloreno, servio-oroata, cheooeslovaeo y dem&s idiomas europeos. Extracoiones de partidas para jubilaciones ferroviariaa y para ei Instituto Previaičn SociaL SAN LORENZO 937 ROSA&IO (STA. FE) Sinek H E R R E R I A DE O B R A HUMAR y MAKUC ■ * Av. Central 87» Calle N*. 2 S729 U. T. 741-4620 E LA VOZ ESLOVENA liBlTADO POR LA SOCIEDAD VUGOESLAVA “HOGAR POPITLAR E8.1X3VENO” MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE L a « t n i k : F I D E O S F R E S C O S d« NATALIO DOMINI Baiarco 3425 U. T. 50-8913 RESTAVRANT “ČAVEN’' IVAN L1BAN Ve*« 2931 Bs. Aires Dr. CONSTANTINO VELIANOVICH Sala especial para tratamlentos del reuniatlsmo y sala de Cirufia Atiened: Lunea - Miereolea y Viernes * Pcdir hora por tel6fono Deiensa 1153 U. T. 34-5319 PCCPIRAJTE “SLOVENSKI GLAS” Roberto F. Lcvpuscek & Ostcar Empresa be Houmigon Armado OFICINA: CALDERON 3062 ♦ T.A.50-8037 Krojačnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 30 - 1283 RESTAVRACIJA IVANČIČ ltUDOLF Anasco 2622 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★ lOSE BONIFACIO 663_____________BUENOS AlBgg. ■,AV/A%V%VLW\WW.WAW.WA%VAVAW/A,AVWWtfWft^ i Direccion - Projreccion - Construccion V v Roberto F. IievpusceH liuis StoH TEONICOS CONSTRUCTORES CALC!ULOS DE-ESTRUCTURAS METALICAS Y HORMIGON ARMADO EN GENERAL PLANOS —TRAMI TE S —FIRMA ESCRITORIO : T. A. 50 - 8037 CALDERON 8062 Buenos Aires W.'.V.W.V.V.V.V V«V«VAV,\VW.V.I.%V.W.WW-' TaLUres Grifioo« “CORDOBA” Gutenberg 3360 15. .xii.-i948 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreie. Pridite, pa se bost« prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FRflNe URSie MeroedM 1764 T. A. 69 - 1667 Buenos Aires Holnaldo Wn»»ermtm MEDICO Naace 2381 U. T. 50-2845 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkrut FRANC BANDELJ Arto- de los Incaa 5021 U. T. 51-8184 INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Aftdrfe Fare j ra 3968 U. T. 61-2266 Bimm Airea KROJACNICA Frane Melinc • Poz Soldcm 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires S* izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. PASO« LOS ANDES — RIO CEBALLOS ’ C O H D O B A Restavracija A. BENTTL10 A KRBSEVI0 * Iiboma hrana Zmerna eeaa CHORROARIN 596 VUGA ALF0NS KONTRATIST ST A VB1N SKUJ CEMENTNIH DEL Speci allat t cementnih ogrodjih in stopniičih Se priporeča rojakom ESPINOSA 257« — T. A. 50 - 67TB Buenos Aires ■■ 1______________________ Quoseria y Fiambreria “LA IBEHICA" de Čustvo y Fern&ndez A vda. Fce. Beir6 5399 — U. T. 50 -8563 TRGOVINA JESTVD, "PRI ČEBNICU: C. Ramon Lista 565< - U. T. 64-1509 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 REST AUR ACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglliče Jožef Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-8995 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za kroglanje JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNRO SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. T. A. 757 - Santos Lugares - 271 Prevozno Podjetje " G O R J C A " Loj k Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bcrnaldez 1550 Buenos Aires TRGOVINA JESTI IN "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ V Calderon 3098 - Devoto - Buenos Air** T. A. 50 - 8228 STAVB&NI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779 U. T. J«-*«#® Ferdinand Cotič Trgovina z želeanln* Lope de Vega 2M9 ______________U. T. 50-1383___________ Slovenska Cvetličarna “LOS A L P ® ® Hostar An,tor Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, rerU. sladic ter rainovrstnega moSk*f* in ženskega perila. VLADIMIR BENKO A vda. Francisco Beir6 BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Marti* 2882 U. T. 89-0838 T. HRADILAK MAM BREKI A — Puesto No. 8 . Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” VILLA DEVOTO - BUENOS Krojačnica L E O P O L n UšA* Avda. FRANCISCO BEIRO 6380, D*p3 T. A. 60-4642 VILLA DSVOTO HADIO Isdeloranjo novih aparatov ter vsakovrstna popravila iivriuj« JAKOB KREBEU CUPEDES 3783 (voijal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70 6112 M E R C A D O "Las Magdalenas” CARNICERIA — RAVBAR 1 Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 TRGOVINA’ JESTVIN Srečko Tur el ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 Fco. Beir6 537« — T. A. R0-fl»00 Krojačnica ''Gorica79 Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal T. A. 50 - t>857 SLOVENSKA BABICA Filomena Benes de Bilek LIMA 1217. U. T. 23-3389. Bneno* Aires