Dopisi. Iz Celja. (Blagoslo vlj enj e mil. go sp. opata.) Lepšega praznika staroslavno Celje že dolgo ni videlo, kakor je bil den blagoslovljenja našega novega opata, mil. gospoda Franca Ogradija. Zbralo se je bilo do 50 čč. duhovnikov svetovnikov in redovnikov okoli premil. kneza in škofa Miliaela, ki s pomočjo dveh prelatov, g. stolnega dekana Orožna iz Maribora in g. prosta Modrinjaka iz Ptuja, v ponedeljek po 4. nedelji po Veliki noči v tukajšnji mestni iarni cerkvi blagoslovili devetega celjskega opata. V slovenskem, potem pa v nemškem nagovoru, katerega so imeli premil. knezoškof od 8. do pol 9. ure, predstavili so brezštevilni množici Ijudstva novega, natn prav dobroznanega gospoda opata ter so slebernega poslušalca opo- mnili skrbeti za vsem potrebea trajni mir: z Bogom uarareč, sfc sam seboj in g bližnjioa. Po-tem so premil. knezoškof služili tiho sv. mešo, med katero so blagoslavljali novega gosp. opata. Ob koncu teh pomenljivih obredov zapeli so z milo zvonečim glasom zahvalno pesem: ,,Te Deutn laudamus." Med slovesnim odpevaniem kora spremljala sta že omenjena gospoda prelata z mnogimi čč. duhovniki novega mil. gospoda opata, po škoflje opravljenega, skozi cerkev, da so tu delili zbrani množici ravnokar prejeti opatski blagoslov. Svečanost minola je okoli 10. ure. Kmalu potem videl si prem. knezoškofa voziti se k onim prvim gospodom našega mesta, kateri so na predvečer jim bili na kolodvor naproti prišli. Po obedu, katerega so bili novi gosp. opat pripravili na svojem domu premil. knezoškofu in do 60 duhovnim in svetovnim gospodom, obiskali so naš premil. visji pastir še častitljivi kapucinski samostan, potem pa cerkev sv. Jožefa in tik nje stoječo ,,misijonsko hišo" čč. gg. lazaristov. — Vtorek služili so premil. vladika sv. mešo v zavodu čč. šolskih sester ter so obiskali se čč. usmiljenke in vse njihove bolnike v javni bolnišnici, ,,Gisela-Spital" imenovani. Ob eni popoludne povrnili so se nazaj v Maribor. Mesto in okolica vse je očarano po toliki ljubeznjivosti novega premil. knezoškofa. Ljubi Bog daj njim, kakor novemu gospodu opatu doživeti mnogo, mnogo sreenih dni! P. N. OdMarijeSnežne. (Prošnja. Studenec.) (Konec.J Zoper vse ugovarjanje pa je g. B. nagibal gg. šolske očote za nemško šolo. Kazal jim je lep sad, kakor kača Evi v raji, in kakor se je Evi dopadel sad s tem bolj, čem dalje ga je gledala, tako se je dopadel Barthov predlog tem šolskim očetom s tem bolj, čem dalje so o njem klatili, vendar pa se predlogv;ni vsem dopadel, g. B. je podpisal prošnjo najprej iu jo je zai-el ponujati, kakor Kranjec Blorbek." Podpisali pa se niso: gosp. Vid Majcen, nadučitelj, Avg. Pestiček in č. g. Jože Grolinar, ki niso bili pričujoči, ker so se slednji ravno tisti den, začeli vojskovati s smrtjo. Kaj mislite, g. vrednik, kaj bi naredili s tistimi, ki so se podpisali za to krivično reč? Jaz mislim, da bi bilo prav, da jih denemo v črne knjige, posebno tiste, katerim teče po žilah slovenska kri. Gospodu Barthu pa mislim, da bi bilo prav, ko bi ga postavili k tistemu znanemu gospodu v Brežicah, kajti tedaj ju bi bilo vkup par. Zdaj še imam nekaj omeniti o g. Vogrincu. Ta gospod je prišel sem 1. 1888 s Pohorja od sv. Martina. Prišel pa je sem s tem namenom, kar je hitro kazal, da bi postal tukaj nadučitelj ali do zdaj še tega ni dosegel. Potem si je prizadeval, da bi poslal orgljarc, to se sodi vsaj po tem, ker je g. načelnik Kurnik enkrat rekel pokojnemu g. župaiku: Zakaj pa ne bi bil toti ,,6rgelist?" Letos o veliki noči se je tudi oeitno govorilo, da bode gospod Vogriaec ,,or« gelist." Rad bi videl, kako bi stala tako velikemu gospodu orgljarska, mežnarska suknja. Posebno lepo bi bilo videti, ko bi tak velik gospod nosil po cerkvi rožič, ko bi zažigal ali pa vgaševal sveče. — Ali kaj nam je za to mar! To vemo, da bi to bila prav mastna pečenka, prav po mesarski, kakor je izrekla neka plemenita gospa. Gr. Vogrinec, prihodnji orgljar in mežnar, pride po takem tedaj v staro šolsko poslopje, ki je zdaj in že nekdaj v svojem začetku mežnarija bila Dosedanji orgljar in mežnar, kam pa bi z njim? Menda gre v pokoj ? Mislim, da še ni doslužen vojak, ali pa kak invalid. Grosp. Barth iina neki veliko skrbi za šolo Marije Snežne. Nekatere tedae po seji je govoril z nekim snežniškim kmetom in mu je pravil: Zdaj bo boljše, ker bote dobili nemško šolo. 0 nemški šoli Snežni so neki mogli lani veliko sanjati po Cmureku, ker je celo neki cmureški črevljar govoril, kako dobro bi djala tukaj nemška šola. Pa še prej že 1. 1885 so si Nemci veliko prizadevali, da bi naša šola prišla v nemske roke. Tistega Jeta so Snežaičani stavili novo šolsko poslopje, in Nemci so jim hoteli vsiliti šulvereinski denar. — Na sklepu šolske seje 30. jan. se je Lovrenc Karner obrnil z največjim spoštovanjem do g. Bartha, in ga prosil, naj bi se to zgodilo, da bi šolarji imeli v šoli pripravljen škaf sveže vode. No, gospod zdravnik se niso za to zmenili veliko., kajti kaj je njim mar, 6e otroci imajo piti ali ne! Se ve, da g. B. nimajo tega sami v rokah, ampak celi krajni šolski svet, Šolarji so se do zdaj napajali v župnijskem studenci, če so naSli kaj postane vode. Bila je pri studenci pripravljena prstena posoda, ,,srebljivec," s katero so si otroci zajemali vodo. Zdaj pa, ko so posodo zlomili, se spenjajo z ustmi k vedru v studenec, ki je gLobok okoli 6 do 8 sežnjev. Spinjajo se v studenec celo najmanjši šoiarji. Kdor tega ui videl, ue inore verjeti, toda resnica ostane resnica. Siia lomi kola. Otroci se ve, da cedijo v studenec svoje smrklje, kar ne more biti tečno in tudi ne zdravo. To bi posebno moral ,,preštimati" g. zdravnik. Ko bi g. Barth tukaj pokazali svojo mogoeno roko, tedaj bi to bilo bolj potrebno, kakor nemške šole. Iz VelikePirešice. (Cirilo-Metodova družbain versko-narodna šola.) Naša mlada podružuica prekoristne družbe sv. Oirila in Metoda obhajala je v nedeljo, dne 20. apr. po večernicah svojo obletnico ali svoj občni zbor. Ker nam je bilo vreme posebno milo, sošlo se je nepričakovano obilno število društvenikov, kakor prijateljev te družbi v ovenčani hiši Janeza Felicijana, p. d. Mostnarja, tik ceste, ki pelja iz Celja v Rožno dolino. Prvomestuik, č. g. župnik Vroh otvoril je zborovanje s kratkim uagovorom, v katerem je dokazal velik pomen te v verskem in narodnem oziru tako važne družbe. Izrekla se je pri tej priliki še prisrčna zahvala ,,1'osojilnici" v Celji, ker tako krepko podpira naši družbi sorodno ,,kat. podporno društvo v Celji". Društveni blagajnik, č. g. kapelan Kitak, poročal je z veseljem, da je v zadnjem društvenem letu nabral blizo 50 fl. od društvenikov za družbine namene. Povabil je prijazno navzoče prijatelje naše družbe njej pristopiti, ter takoj njemu izročite svoje darove za to družbo. Nabralo se je še ta dan od 45 večji del novih udov okoli 12 g!d. za uboge slovenske otroke. Za naše razmere je to že veliko, ker ljudje tukaj niso premožni, ter navadno še le v jeseni pdrajtujejo svoje doneske. Zapisni kar, g. Ivan Kač, poročal je o podružničnib. zadevah. — Po predlogu iskrenega narodnjaka spošt. M. Podpečana, župana Velikopireškega, bilo je dosedanje podružaično načelništvo soglasno potrjeno še za novo društverjo leto. Ravno ti gospodje odborniki bili so pa tudi soglasno izvoljeni za odposlance ali zastopnike naše po družnice pri veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1890. Z velikim navdušenjem sprejel se je nasvet č. g. prvomestnika. prositi visoko gospodsko zbornico na Dunaji v posebni prošnji (peticiji), da nam bi pripomogla k takošnji šolski postavi, kakoršnja bi se v verskem oziru vjemala s preimenitno ,,izjavo" prevzvišenih avstrijskih škofov z dne 12. marcija t. 1., v narodnem pa z 19. členom osnovnib. postav od 1. 1867. Žborovanje zaključil je potem s trikratnim živio-klicem na našega svetlega cesarja Franca Jožefa I. Dobro izvežhani pevski zbor Gališki zapel je par lepih slovenskih pesmi, ki so še stare možake očividno navdnševale za našo narodno stvar. Za ,,pisaukea razdelilo se je nekoliko pout-nih knjig in podob med one društvenike, katerim je bila pri srečkanji sreča najbolj mila. Odmolivši skupaj ,,angeljsko češčenje", pri katerem smo se spominvali še naših p. n. rimskih romarjev, razšli smo se s srčno željo, da bi slavna družba sv. Cirila in Metoda se vedno lepše razcvetela ter povsodi novih, skrbno delalnih podružnic pridobivala. P. N —e. Iz Mislinja. (Opominj) Volitve v okr. zastop pa tudi volitve za dež. zbor, oboje bode skorej ob enem, in ob času največjega dela, ali kaj si čemo; če je tudi pšenica zrela, ne bodemo jih kmetje prezirali, da bi nam pohabili nemčurji in mestjani okrajno gospodarstvo ter nam svojevoljno zapirali preugodui pripomoček posojila iz okrajne posojilnice in bi mi jim izpustili prelepo svoto prihranjenega reservnega kapitala, od katei-ega želimo še nadalje zajemati odstotke za stavbo projektiranih šol in tako tudi za zboljšanje občinskih potov, posebno tistih, kateri se vežejo na obojih koncih okrajne ceste. Se imam zastran prenaredbe potrebnih nasvetov o vzdrževanji in skladbi stroškov za okrajne ceste, o katerih pa danes moloim, za prostor prevažnej borbi za volitve deželnih poslancev. Ko smo v sv. Lenartu slišali preč. g. dra. Suca o delovanji v dež. zboru, da so Čehi ali češki Nemci s tem največ narodnih pravic, namrec spravo dosegli, ker so se v zbornici preznani poslanci manjšine skujali in so odločno odgovarjali: ako nismo vredni, da se nam kakšna želja izpolni, gremo rajši lahke vesti domov, da deželi in državi stroškov ne priza devamo. Dragi volilci, dragi narodnjaki! Ce se res naši osmerici poslancev v Gradci tudi tako pravica meri, ali ne bodemo pri volitvi odločno tirjali, da naj se le tisti gosp. kandidat pusti izvoliti, kateri bode odločno svoje moči za Ijudstvo žrtvoval, ne pa da hrepeni biti ižvoljen le za svoje koristi in za voljo časti. Za ta nasvet nas bodete pa gospodje kandidatje poprašali, če smo volilci politično dozorjeni ali bodemo res trdno in stanovitno tudi tedaj le za tistega glasovali, ki bodo po razpisilu nove in spet nove volitve zaporedoma na volišče potovati potreba ? Ali se ne bodo Iahkoverni, politično nedozorjeni volilci udali, da izvoli.jo rajši liberalca nemškutarja, češ, da imam le mir pred temi sitnimi volitvami V Zali Bog, da nam celo hladne krvi ne manjka; tejja bi ne smelo biti, kolikor snio tedaj premrzli volilci, toliko so potem hiadnejši poslanci in drugači tudi biti ne more. Se ve, da ne; kaj toraj pomaga, če iskreno narodni poslanec vrešči, n. pr. dajti narodu narodni jezik v c kr. urade, če se inu pa koj zavine, da ljudstvo tega ne tirja, ker dopisuje iz večine le nemško itd. Kaj si mora poslanec z najgoreenejšo tirjatvo pomagati za polajšanje pretežke šolske butare ubogega gorskega kočarja od osemletne in celodnevne šolske sile oprostiti, ako krajni šolski svet ia občine euoglasno ne zahtevajo tega? Volilci prediagi! Storimo si med seboj obljubo, da niti jeden ne sme biti brez časnika ,,Slov. Gosp." in za to eden list za volilce ene obeine ne zadostuje, da bodemo pazno gledali, kateri se je kaj za naše koristi boril, da bodetno veduo znali, komu se naj zaupuica podeli. Naši po slanci pa naj po vsakem zborovanji, vsako leto volilce skličejo in poročajo o svojem delovanji, pa ne še le ob koncu šestega leta, kadar ga sili na to le zna biti novo kandidiranje. J. V.