| 655 |
GEODETSKI VESTNIK | 61/4 |
ST
RO
KO
VN
E R
AZ
PR
AV
E |
 PR
OF
ES
SIO
NA
L D
ISC
US
SIO
NSZAKON O ZEMLJIŠKEM 
DAVKU, 23. 12. 1817
LAND TAxATION ACT, 
DECEMBER 23, 1817
Mi, Franc I.,
po božji volji cesar Avstrije; kralj Jeruzalema, Madžarske, Češke, Lombardije in Benetk, Dalmacije, 
Hrvaške, Slavonije, Galicije, Lobomeriie in Ilirije; nadvojvoda Avstrije; vojvoda Lorene, Salzburga, 
Štajerske, Koroške, Kranjske, Zgornje in Spodnje Šlezije; veliki vojvoda Transilvanije; Moravske; grof 
Habsburške in Tirolske itd. itd.
Zaradi nesorazmerij, do katerih trenutno prihaja na podlagi obstoječih pravil pri odmeri zemljiškega davka 
tako glede porazdelitve davčnih bremen za celotne dežele, okrožja, okraje in občine kot glede davčne 
obremenitve za vsakega posameznika, smo se, s ciljem odpraviti te nepravilnosti, po zrelem premisleku 
odločili, da v naših skupnih nemških in italijanskih deželah uvedemo sistem zemljiškega davka, ki je v 
osnovi poceni in z vidika uveljavitve in uporabe stabilna rešitev. Naši glavni stališči pri oblikovanju re-
šitve za, z vidika javnega interesa, tako pomembno področje sta: upoštevati načelo pravičnosti v največji 
možni meri, kjer predvsem z ustreznimi ukrepi jasno vzpodbujamo obdelavo zemljišč, ter kolikor se da 
prispevati k za družbo pozitivnemu napredku.
Tako odrejamo sledeče:
§. 1.
Zemljiškemu davku so podvrženi vsa zemljišča v uporabi kot tudi vse stavbe.
§. 2.
Za sama kmetijska pridelovalna zemljišča se zemljiški davek določi vsem rodovitnim površinam na površju 
Zemlje, in sicer glede na v denarni vrednosti ocenjeni pridelek, ki ga je mogoče pričakovati na določeni 
površini z običajno skrbnostjo kmetijske pridelave.
§. 3.
Za stavbna zemljišča se zemljiški davek določi glede na ocenjeno donosnost za površino zemljišča, ki jo 
zaseda stavba, če bi bila ta površina uporabljena za svoj prvotni namen , ter glede na dohodek, ki ga ali 
bi ga lahko prinašala sama stavba.
§.4.
Zemljiški davek se določi in odmeri glede na čisti donos.
§.5.
Kot čisti donos smatramo: donos, ki ga lahko pričakuje posestnik od vsake njemu pripadajoče rodovitne 
površine Zemlje glede na dejansko vrsto rabe, ob krajevno običajnem načinu obdelave zemljišč in ob 
upoštevanju običajne letne rodnosti, po tem, ko so bili odšteti potrebni in krajevno običajni stroški 
obdelave zemljišč, setve, kmetijske pridelave ter spravila kmetijskih pridelkov.
| 656 |
| 61/4 | GEODETSKI VESTNIK  
ST
RO
KO
VN
E R
AZ
PR
AV
E |
 PR
OF
ES
SIO
NA
L D
ISC
US
SIO
NS
§. 6.
Pri stavbah se s sorazmernim odbitkom upošteva stroške vzdrževanja, ter se glede na starost stavbe zmanjša 
ali odpiše v celoti ali delno kapitalska vrednost ter se na ta način določi čisti donos, ki se upošteva pri 
obdavčevanju.
§. 7.
Čisti donos od zemljišč in stavb se izračuna na temelju ekonomske izmere in kartiranja ter ocenjevanja 
donosa.
§. 8.
Izmero zemljišč morajo opraviti posebno, znanstveno izobraženi in v praksi izkušeni zemljemerci iz 
vojaških in civilnih vrst.
§. 9.
Za vsako občino se na poenoten način izdelajo katastrski načrti, kjer je prikazana velikost občine, potek 
meje občine ter znotraj občine vsaka posamezna zemljiška površina, ki jo določajo vrsta rabe zemljišča, 
lastnik ter naravne in umetne meje, topografska lega, oblika, kar mora biti izdelano v izbranem merilu, 
upoštevajoč topografske znake.
§. 10.
Za ocenjevanje donosa, ki bo izvedeno na podlagi krajevnih in gospodarskih značilnosti posameznih 
okrajev, vzpostavljenih v ta namen, bodo imenovani okrajni komisarji, ki so izobraženi na področju 
kmetijstva ter preverjeno delujejo pravično in neodvisno.
§. 11.
Zato se pri ocenjevanju donosa izhaja iz določil 4., 5. in 6. člena tega zakona, kjer se ugotavlja: v kolikih 
razredih se razlikujejo zemljiške površine glede na kakovost zemljišč v okviru določene občine, in sicer 
za vsako posamezno kulturo , torej za vrste rabe njive, travnike in vinograde, pašnike, gozdove itn.? 
Kolikšen je pričakovani povprečni letni pridelek za izbrano enoto površinske zemljišča pri posamezni 
kulturi vsakega razreda izbrane kulture ob krajevno običajnem načinu obdelave zemljišč in za krajevno 
običajni kmetijski pridelek na takih zemljiščih, pri srednji vrednosti denarja v protivrednosti kovanih 
novcev? Kako visoki so stroški kmetijske pridelave v denarni vrednosti in koliko se mora zato zmanjšati 
pričakovani letni donos za izračun čistega letnega donosa?
§. 12.
Po določilih predhodnega člena se za vsako površinsko enoto zemljišča posamezne kulture in za vsak 
razred te kulture določi tarifa, ki se upošteva za vsako zemljiško parcelo posameznega posestnika v občini, 
ob upoštevanju površin teh zemljišč; na ta način se oceni vrednost zemljišča glede na kulturo in razred, 
upoštevajoč lego zemljišča in kakovost tal.
§. 13.
Stavbe se ocenjujejo na temelju tako imenovane izravnane površine (parifikata) in ugotovljenega pred-
videnega donosa od te površine.
| 657 |
GEODETSKI VESTNIK | 61/4 |
ST
RO
KO
VN
E R
AZ
PR
AV
E |
 PR
OF
ES
SIO
NA
L D
ISC
US
SIO
NS
§. 14.
Ocenjevanje zemljiških parcel in stavb se izvaja brez upoštevanja osebnih obveznosti lastnikov ali 
posestnikov proti tretjim osebam, naj bodo te obveznosti čisto osebne ali pa uradno registrirane kot 
hipoteke. Pri ocenjevanju čistega donosa zemljišč in stavb se prav tako ne bodo upoštevale kapitalske 
obremenitve, denarne obremenitve, naturalne-, podložniško-tlačne obveze in desetina, ne glede na to, 
iz katerega naslova izhajajo.
§. 15.
Tako za izmero in kartiranje kot tudi za ocenjevanje donosa dobijo vsi za izvajanje teh zadev pooblaščeni 
uradi in posamezniki svoja podrobna navodila, katerih določila, v kolikor je to potrebno, se morajo 
objaviti s posebnimi okrožnicami z namenom seznanitve dotičnih o teh navodilih.
§. 16.
Pridobljene rezultate izmere in ocenjevanja je treba, preden so le ti uporabljeni za odmero davka, predstaviti 
zainteresiranim, katerim se prepušča možnost uveljavitve ugovorov ali pritožbe, ki jih je treba poslušati, 
preučiti, in če so ugovori oziroma pritožbe utemeljene, jih je treba upoštevati ter sprejeti končno odločitev.
§. 17.
Na podlagi popravljenih rezultatov izmere in ocenjevanja, po obravnavi morebitnih ugovorov oziroma 
pritožb, se letno, glede na potrebe države, z naše strani določi in zahteva skupna vsota zemljiškega davka; 
v ta namen se za vsako deželo, vsako okrožje, vsak okraj, vsako občino ter vsakega posameznega posestnika 
zemljišča ali stavbe določi davčno obveznost kot delež ocenjenega čistega donosa.
§. 18.
Spremembe, ki se s časom pojavijo glede posestnika kot tudi glede obsega pravice posedovanja zemljišč 
oziroma premoženja, se upošteva na način, da se te spremembe prevzamejo in shranijo v evidenci, tako 
da se zemljiški davek vedno določi resničnemu posestniku in v sorazmerju glede na obseg posesti.
§. 19.
V primeru elementarnih nesreč, ko je predmet zemljiškega davka za vedno uničen, in sicer: pri odtujitvi 
zemljišč zaradi vodne erozije, posedanju zemljišč, če stavba popolnoma pogori, itn., se izloči zemljišče 
in ukine davek.
§. 20.
V primeru elementarnih nesreč, ki začasno v celoti ali delno zmanjšajo čisti donos zemljišča, ki je osnova 
za določitev zemljiškega davka, se začasno v celoti ali delno opraviči plačilo zemljiškega davka.
§. 21.
Po drugi strani bodo nastajali novi predmeti za odmero zemljiškega davka, in sicer: nanošena zemljišča, 
novo zgrajene stavbe itn., seveda z obzirom na nujne vzpodbude za izboljšavo pogojev kmetijske pridelave 
ter gradnjo novih stavb.
| 658 |
| 61/4 | GEODETSKI VESTNIK  
ST
RO
KO
VN
E R
AZ
PR
AV
E |
 PR
OF
ES
SIO
NA
L D
ISC
US
SIO
NS
§. 22.
Pri odmeri zemljiškega davka ni predvidenih nobenih izjem z vidika osebnih značilnosti posestnikov 
zemljišč in stavb. Vendarle so izjeme, kjer zemljiški davek ni predviden:
a) vsa zemljišča, ki jih zaradi primarne rabe ni mogoče obdelovati, kot so: nerodovitni gorski svet, ska-
lovite stene, javne ceste, reke in kanali; 
b) pokopališča, dokler služijo temu namenu;
c) državne stavbe, cerkve, vojaški objekti in bolnišnice.
§. 23.
Prepričani v nujnost in vsestranske prednosti teh določil, je naša želja, da se čim bolj pospeši izvedba 
le-teh, in da je treba sredstva, ki so za to na voljo, uporabiti v največji možni meri.
§. 24.
Izdaten čas, visoki stroški in obsežna dela so razlog, da zahtevanih del ne bomo mogli začeti in izvajati 
istočasno v vseh nemških in italijanskih deželah, zato bomo naloge izvajati postopoma po deželah.
§. 25.
Pridržujemo si pravico, da določimo vrstni red dežel, v katerih se bodo začela izvajati dela za določitev 
zemljiškega davka po tem zakonu, ter o tem obvestimo deželne oblasti, ki bodo prevzele vodenje in 
izvedbo zastavljenih nalog.
§. 26.
Da bi čim prej uveljavili prednosti novega sistema zemljiškega davka po tem zakonu, se bo novi zemljiški 
davek uvedel v deželah, ko bo izvedena izmera in ocenjevanje, kjer pa še ne bodo upoštevane splošne 
prilagoditve davka glede na zahteve države, ampak le z vidika pravične notranje deželne porazdelitve 
davčnih bremen; davčno breme za deželo se bo naknadno določilo s stabilno kvoto, ko bodo naloge 
po tem zakonu zaključene v vseh deželah in bodo tako poznana razmerja davčnih obvez med deželami.
Izdano na Dunaju, 23. decembra 1817
Vir:
Besedilo zakona o zemljiškem davku z dne 23. decembra 1817 je prevzeto iz gornje uradne zbirke zakonov in predpisov 
za leto 1817, strani 391–398.
Prevod v slovenski jezik: Anka Lisec in Miran Ferlan.
Izr. prof. dr. Anka Lisec, univ. dipl. inž. geod.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana
e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si
Viš. pred. dr. Miran Ferlan, univ. dipl. inž. geod.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana
e-naslov: miran.ferlan@fgg.uni-lj.si