Delegatsko glasilo občine Ljutomer Številka 1 Leto IV. 23. januarja 1981 Na osnovi 227. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) SKLICUJE predsednik skupščine občine Ljutomer 23. skupno sejo zbora 1. združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitič- 2. Izvolitev verifikacijskih komisij zborov in poročila komisij Določitev dnevnega za 23. skupno sejo zborov Potrditev zapisnika 22. skupne seje zborov Volitve, imenovanja in druga kadrovska vprašanja Uvodna poročila k posameznim točkam dnevnega reda ločenih sej zborov Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. 1. r. Na osnovi 227. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) in 56. člena poslovnika skupščine občine Ljutomer predsednica družbenopolitičnega zbora sejo DPZ, ki bo v SKLICUJE Predlogi, pobude in vprašanja delegatov Poročilo o uresničitvi nekaterih odločitev skupščine občine in njenih zborov Predlog programa dela zborov skupščine občine Ljutomer za leto 1981 . Osnutek odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1981 PREDSEDNICA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Milena PIRHER, I. r. Na osnovi 227. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) in 56. člena poslovnika skupščine občine Ljutomer SKLICUJETA predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti 32. sejo zbora združenega dela in 31. sejo zbora krajevnih skupnosti, ki bosta STRAN 15 VESTNIK, 23. JANUARJA 1981 sofinanciranje zdravstva ter vzgoje in izobraževanja v regiji in občini na osnovi referenduma Predlog odloka o ustavnovitvi družbenega sveta za področje davčne politike v občini Ljutomer Predlog odloka o pravicah in dolžnostih organov DPS na področju družbene kontrole cen in skupnosti za cene v občini Ljutomer Predlog odloka o varstvenih pasovih o krog zajetij pitne vode pri krajevnih vodovodih na območju občine Ljutomer Predlog odloka o cenah za geodetske storitve v občini Ljutomer Predlog sklepa o dodatni razdelitvi sredstev solidarnosti Nekatera vprašanja iz dnevnih redov zborov skupščine SR Slovenije GRADIVO Objava gradiva za ločene seje zborov skupščine občine, ki bodo dne 6.2.1981 za točko 5,6,9 in 13 dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Ostalo gradivo bodo prejeli vodje delegacij in konference delegacij po pošti. 8 - DELEGATSKI VESTNIK OBRAZLOŽITEV Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Ur. 1. SRS št. 23/76) opravlja občinski geodetski organ storitve v skladu s tem zakonom po cenah, ki jih določi občinska skupščina. Skupščina občine Ljutomer je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 5.1979 sprejela odlok o cenah za geodetske storitve v občini Ljutomer v naslednji višini: — za terensko delo geod, strokovnjaka na uro 120.— din — za pisarniško delo geod, strokovnjaka na uro 100.— din — za delo geodetskega risarja na U; o 70.— din — za delo figuranta in šoferja na uro 60.— din Ker so se v času od sprejetja navedenega odloka osebni dohodki in materialni stroški zvišali za več kot 20 %, prav tako tudi storitvene dejavnosti v občini, so v predloženem odloku (2. člen) predlagane nove cene geodetskih storitev. Predlog novih cen predstavlja povprečno 20 % zvišanje napram odloku iz lanskega leta, kar predstavlja v primerjavi z občino Lendava in Murska Sobota dosti manjši odstotek, saj navedene občine predlagajo 50 % zvišanje. V 5. členu tega odloka je navedeno določilo, da skupščina občine pooblašča izvršni svet, da le-ta v tekočem letu valorizira cene geodetskim storitvam v svoji pristojnosti. Izvršni svet skupščine občine Ljutomer jena seji dne 18. 12.1980 obravnaval predlog navedenega odloka in ga predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da o njem razpravljata: in ga sprejmeta v predloženem besedilu. DELEGATSKI VESTNIK — delegatsko glasilo občine Ljutom.er. Urejajo ga Slavko Modlic. Franjo Štebih in Mirjam Tominc. STRAN 15 VESTNIK, 23. JANUARJA 1981 2 - DELEGATSKI VESTNIK POROČILO O URESNIČEVANJU NEKATERIH ODLOČITEV SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER IN NJENIH ZBOROV 1. UVOD Dolžnost izvršnega sveta je, da vsako leto poroča delegatom občinske skupščine o opravljenem delu v preteklem obdobju. Ta poročila so bila pretežno kronološko statistične narave, zato je na predlog predsedstva skupščine občine izvršni svet pripravil ,,poročilo o uresničevanju nekaterih odločitev skupščine občine in njenih zborov” in to v sredinah, katerim so bili sklepi tudi namenjeni. Metode na osnovi katerih bi lahko ekzaktno pripravili željeno poročilo ni, zato smo se odločili, da posamezni resorno zadolženi člani izvršnega sveta poročajo o uresničitvi sklepov iz svojega delovnega področja in jih sumiramo v skupno poročilo. Izvršni svet je eden od odgovornih za izvajanje sklepov in stališč, ker je delo delegatov skupščine občine na celotnem področju družbenega življenja, zato v tem poročilu ni bilo mogoče zajeti celovitost problematike. Zato je potrebno, da delegati, organi družbenopolitičnih organizacij in drugi družbeni dejavniki analizirajo uresničevanje odločitev v vseh okoljih družbenega življenja. Tematsko področje sprejetih stališč, sklepov in priporočil delegatov zborov skupščine občine lahko razdelimo na: 1. 1. — obravnavanje in sprejemanje materialov, ki se obravnavajo na skupščini SRS; 1. 2. — obravnavanje in sprejemanje analiz, poročil in podobnega iz nivoja občine; 1. 3. — obravnavanje in sprejemanje normativnih predpisov s področja pristojnosti skupščine občine. 1. 1. Na zborih občinske skupščine smo pogosto obravnavali zadeve, ki so bile na dnevnem redu zborov republiške skupščine. Naj večkrat je šlo za: — družbene dogovore, katerih podpisnik je skupščina občine, — analize družbenoekonomskega razvoja republike, ki so bile ocena pretečenega obdobja in podlaga za pripravo planskih dokumentov in zakonov (družbeni plan, resolucija, zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, itd.), — osnutke oziroma predloge posameznih zakonov, ki so bistvenega pomena za naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Pri obravnavi osnutkov družbenih dogovorov so delegati občinske skupščine sprejeli posamezne sklepe in priporočila, ki so bila preko delegatov republiške skupščine posredovana na odgovarjajoča mesta. O najpomembnejšem dogovoru, ki smo ga v tem obdobju sprejemali, to je bil dogovor o temeljih plana SRS, je bila organizirana najširša razprava v bazi. Sprejete pripombe in sklepe smo nato regijsko vskladili ter iste preko delegatov republiške skupščine posredovali v Skupščino SRS. V fazi sprejemanja predlogov dogovorov smo v glavnem ugotavljali, katere naše pripombe so bile sprejete in določili podpisnika. Pri raznih analizah je bila prav tako organizirana široka razprava, sklepe in stališča občinske skupščine smo posredovali predlagateljem gradiv, pogosto smo jih tudi regijsko vsklajevali in delegati republiške skupščine so nastopali na skupščini SRS v imenu regije. Zakone smo problemsko obravnavali v fazi osnutkov in predloge posredovali predlagateljem preko delegatov Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet je pri večini obravnavanih zadev, poleg stališč, ki jih je posredoval zborom občinske skupščine, poslal direktne pripombe predlagateljem gradiv. Prav tako so se v obravnavo posameznih zadev vključile tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in delegati skupščine Ljutomer so imeli poleg stališč izvršnega sveta tudi stališča skupščin SIS, kar je bil dejanski odraz široko organizirane razprave. Posebej pri uveljavljanju sklepov in stališč delegatov občinske skupščine do republiških materialov, ki so se realizirali preko delegatov republiške skupščine lahko ugotovimo, da smo uspešno sodelovali in s sklepi ter stališči pozitivno vplivali na pripravo predlogov posameznih materialov. Kot konkreten primer uspešnega sodelovanja lahko omenimo: analizo skladnejšega regionalnega razvoja, na osnovi katere so bile sprejete dopolnitve zakona o skladnejšem regionalnem razvoju ali pa nedavno podpisan dogovor o temeljih plana razvoja SR Slovenije, dalje sprejetje zakona o sistemu obrambe proti toči (do katerega je prišlo ravno na pobudo naših delegatov), itd. 1. 2. Pri analiziranju uresničevanja odločitev skupščine občine, ki se nanašajo na materiale iz občinske pristojnosti, je analiza težja, zato je bilo izbranih nekaj karakterističnih analiz in poročil, ki so bile obravnavane na skupščini občine Ljutomer. Sprejeta stališča in sklepe je sekretariat skupščine po seji posredoval vsem organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim’ skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam v občini in vsem temeljnim delegacijam. Tem sklepom in stališčem smo skušali slediti v njihovem uveljavljanju. 1. 2.1. — Področje gospodarjenja Področje gospodarjenja organizacij združenega dela je pogosto predmet obravnave zbora združenega dela in krajevnih skupnosti in to za področje materialne in nematerialne proizvodnje. Običajno se obravnavajo analize izvajanja družbenoekonomskega plana za pretečeno obdobje, v tem primeru se vključuje tudi družbenopolitični zbor in analize periodičnih obračunov. Razprava, predvsem na zboru združenega dela, pogosto dopolni predlog stališč, ki jih delegatom posreduje izvršni svet in taka so posredovana v OZD, KS, SIS, itd. Iz poročil je možno zaključiti, da stališča zborov občinske skupščine v vseh sredinah še ne obravnavajo, saj nam ni znano, da bi se glede stališč opredeljevali na primer na sestanku delavskega sveta, poslovodnem odboru, strokovnem kolegiju ali kje drugje. Stališča so v večini primerov dokaj konkretna in obvezujoča do poslovodnih organov, vodijo pa k izboljšanju gospodarjenja, kar je samoumevna naloga vodilnih delavcev in vseh drugih družbenih dejavnikov v samoupravnih skupnostih. V nekaterih primerih pa so bila stališča delegatov obvezujoča za upravni Organi ali izvršni svet, ki je v okviru svoje pristojnosti ukrepal ali predlog posredoval na pristojni višji organ. Ti primeri so: — način plačevanja krajevnih samoprispevkov — posredovano delegatsko vprašanje zveznemu delegatu; — .način in sistem plačevanja izvoznih premij — problem posredovan na republiški izvršni svet; — organizirani sestanki z banko za reševanje konkretne problematike — pomanjkanja obratnih sredstev in investiranja; — pobuda delegatov Imgrada inTehnostrojaza izdajo odloka o dovolitvi opravljanja določenih dejavnosti, ki povzročajo hrup v nočnem času na območju občine Ljutomer, itd. DELEGATSKI VESTNIK - 7 6. člen V primeru, če bi izterjava občinskega samoprispevka ogrozila življenjski minimum zavezancev in članov njihovih družin, se občinski samoprispevek lahko odpiše delno ali v celoti po postopku in na način, kot je določen za odpis davkov in prispevkov. 7. člen Občinski samoprispevek se zbira na posebnem računu skupščine občine Ljutomer in se deli na sofinanciranje sprejetega referendumskega programa 50 % za program zdravstva in 50 % za program izobraževanja. 8. člen Nadzor nad zbiranjem in razporejanjem sredstev občinskega samoprispevka opravlja posebni odbor, ki ga imenuje skupščina občine. Finančna in administrativna opravila v zvezi z delovanjem odbora iz prejšnjega odstavka opravlja oddelek za občo upravo občine. 9. člen Odgovorni nosilci nalog za izvedbo sprejetega referendumskega programa so izvajalske organizacije na področju zdravstva in izobraževanja, samoupravne interesne skupnosti na področju zdravstva in izobraževanja in krajevne skupnosti ter projektanska organizacija. Ti se morajo ustrezno organizirati za pravočasno izvedbo vseh pripravljalnih del, za učinkovit nadzor in zakonitost dela programskih nalog. Medsebojna razmerja za odgovornost iz 0 1. odstavka tega člena si nosilci nalog določijo s samoupravnim sporazumom in pogodbami. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: Datum: 15/1-1981 Predsednik skupščine občine Franc ŠTRAKL, 1. r.. OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Ljutomer je na predlog družbenopolitičnih organizacij v regiji in občini sprejela na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 29. 10. 1980 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. 11. 1980 sklep o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka na območju občine Ljutomer. Prav tako je sprejela dne 26. 11. 1980 referendumski program za obdobje 1981-1985 in poročilo o prilivu in porabi denarnih sredstev za investicije v zdravstvu in šolstvu v obdobju 1976-1980, s katerim se predvideva izgradnja kirurškega bloka v specialističnim ambulantami v okviru splošne bolnišnice v Rakičanu, izgradnja zdravstvene postaje v Bučkovcih, izgradnja prizidka k osnovni šoli ,,Branko-Bemot-Aljaž” v Križevcih, prizidka k osnovni šoli ,,Janko Ribič” v Cezanjevcih in prizidka s telovadnico k osnovni šoli ,,Ivan Cankar” v Ljutomeru. Del sredstev za sofinaciranje investicij na področju zdravstva in izobraževanja bi naj prispevali obwani v obliki samoprispevka. Na osnovi tega je bil izveden 14. 12. 1980 referendum o uvedbi občinskega samoprispevka na območju občine Ljutomer. Na podlagi poročila občinske volilne komisije je bilo ugotovljeno, da je na referendumu glasovalo 82 % za uvedbo občinskega samoprispevka v denarju za navedene investicije, kar je večina občanov. PREDLOG januar 1981 Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Ur. 1. SRS št. 23/76) in 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Ur. I. SRS, št. 16/74) ter S tem je izpolnjen zakonski pogoj, da skupščina občine sprejme odlok o uvedbi občinskega samoprispevka za sofinanciranje investicij po sprejetem programu za potrebe zdravstva in izobraževanja v občini Ljutomer. v. Izvršni svet predlaga pristojnim zborom občinske skupščine da: — obravnavajo predlog odloka po skrajšanem postopku, saj so se občani na referendumu že opredelili za uvedbo obveznosti, da sprejetega referendumskega programa; — sprejmejo predlagani predlog odloka v predloženem besedilu; — se z objavo sprejetega odloka objavi sprejeti REFERENDUMSKI PROGRAM II Z INVESTICIJE V ZDRAVSTVU IN IZOBRAŽEVANJU ZA OBDOBJE OD 1. 3. 1981 do L 3. 1986, ki so ga sprejeli zbori skupšine občine dne 26. 11. 1980; — se objavijo sklepi skupščin krajevnih skupnosti o uvedbi dodatnih krajevnih samoprispevkov za sofinanciranje sprejetega referendumskega programa za izobraževanje. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER ♦ 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave ob&n Pomurja št. 10/74) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.....sprejela ODLOK STRAN 16 VESTNIK, 23. JANUARJA 1981 O CENAH ZA GEODETSKE STORITVE V OBČINI LJUTOMER 1. člen S tem odlokom se določajo cene za geodetske storitve, ki jih na zahtevo občanov, organizacij združenega dela in drugih organov ali organizacij opravlja upravni organ, pristojen za geodetske zadeve na območju občine. 2. člen Cene geodetskih storitev so naslednje: — za terensko delo geodetskega strokovnjaka na uro — za pisarniško delo geod, strokovnjaka na uro — za delo geodetskega risarja na uro — za delo figuranta in šoferja na uro 3. člen Stroške za geodetske storitve iz 2. člena je dolžan plačati tisti, ki je dal zahtevek. Ce se geodetske storitve opravijo na zahtevo pristojnega sodišča ali občinskega upravnega organa, je dolžan poravnati stroške tisti, ki ga določi sodišče ali občinski upravni organ. Stroškov za geodetske storitve ne plačajo organi skupščine občine Ljutomer, kadar se opravljajo storitve po uradni dolžnosti za te organe. 4. člen Dohodki, zbrani od geodetskih storitev po tem odloku, so prihodek, proračuna Skupščine občine Ljutomer. 5. člen Skupščina občine Ljutomer pooblašča izvršni svet, d p V skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in stpritev v SR Sloveniji v tekočem letu valorizira cene geodetskim storitvam. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve v občini Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 15/79). ‘ 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Štev.: 45—2/71 Ljutomer, januar 1981 • Predsednik Skupščine občine Ljutomer: Franc Štrakl, ekon., 1. r. DELEGATSKI VESTNIK - 3 STRAN 17 VESTNIK, 23. JANUARJA 1981 — pri izvajanju programa je dan poudarek zagotovljenemu programu; — enostransko gledanje o potrošniških sredstev se je na osnovi javnih razprav dejansko spremenilo; — občinska zdravstvena skupnost sicer koncem leta 1979 ni uspela pokriti negativnega rezultata, je pa bistveno zmanjšan z izrednimi prihodki iz republike in regije in z dosledno izterjavo. Tako dopolnjen sanacijski program je bil pozneje dejansko realiziran v letu 1980. Ob obravnavi poročila o stanju in delu v letu 1976/77 v vzgojnoizobraževalnih zavodih in ustanovah v občini, so delegati občinske skupščine sprejeli sklep, da se imenuje občinska komisija za usmerjeno izobraževanje, ki naj pripravi program za občino. Koncem leta 1979 je bil predlog programa sprejet na zborih občinske skupščine in sprejete usmeritve posredovane v bazo. Na osnovi tega je potekalo vsklajevanje o programu šol usmerjenega izobraževanja na nivoju Pomurja, s stališči in programom pa smo seznanili tudi republiške institucije, kjer so pripravljali program usmerjenega izobraževanja za SRS. Istočasno je bila preko delegatske skupščine sprožena iniciativa za samoupravni sporazum o združitvi viškov sredstev samoupravnih interesnih skupnosti iz leta 1979 za zagotovitev materialnih pogojev za usmerjeno izobraževanje. Ob tem primeru lahko ugotovimo, da je bilo sodelovanje delegatov in izvajanje sklepov primerno, saj je bil omenjeni samoupravni sporazum sprejet z osebnim izjavljanjem delavcev v združenem delu. Istočasno pa ugotavljamo nedoslednost pri izpeljavi sklepov, saj ob planiranju dislociranih oddelkov za kemijo in lesarstvo ni bilo v kadrovskih planih„organizacij združenega dela izraženih potreb.po teh usmeritvah, ki pa jih ob poznanju kadrovske strukture zaposlenih zagotovo potrebujejo. 1.2.3. — Področje veterinarske dejavnosti Problematiko veterinarske dejavnosti, kot dejavnost posebnega družbenega pomena, so delegati skupščine občine obravnavali v zvezi s predlogom samoupravnega sporazuma o skupni ureditvi veterinarsko-higienske službe. Delegati so sporazum sprejeli in pooblastili izvršni svet, da sporazum podpiše ter istočasno podali smernice za ureditev delovanja veterinarske službe v občini. V tem obdobju so bile prisotne težnje o združitvi vseh veterinarskih postaj Pomurja v eno postajo. Stališča delegatov so se realizirala s tem, da deluje v Murski Soboti veterinarsko-higienska služba za celotno Pomurje, veterinarska postaja Ljutomer pa je z združitvijo veterinarjev tehnologov v organizacijah združenega dela pridobila verifikacijo za samostojno delo. 1.2.4. — Področje urbanizma in varstva okolja Področje prostorskega planiranja in urbanizma je pogosto prisotno na zborih občinske skupščine. V preteklem letu smo sprejemali novelacijo urbanističnega načrta mesta Ljutomer in urbanističnega programa občine Ljutomer. Oba dokumenta so delegati občinske skupščine posredovali v javno razpravo, pri kateri so bili posebej zavzeti delegati zbora krajevnih skupnosti. Dejanska široka javna razprava je ob upoštevanju pripomb delegatov ih javne razprave pripeljala do predloga dokumentov, ki sta bila sredi leta tudi sprejeta. Prav tako so bili sprejeti po enakem postopku zazidalni načrti za Kidričevo naselje in mestni center in v vseh primerih lahko sodelovanje delegatov ugodno ocenimo, kot tudi realizacijo sklepov. V zvezi 2 varstvom okolja so delegati občinske skupščine sprejeli akcijski program v letu 1977, analizo o izvajanju pa so obravnavali v letu 1980. Ob analizi so bile sprejete konkretne pobude, ki so realizirane oziroma se izvajajo: — sprejetje odloka o zaščiti vodnega zajetja v Lukavcih (pobuda je tudi za ostala zajetja, ki so lokalnega pomena), — urejen je prometni režim na zaščitenih območjih, — sprejet je bil odlok o obveznem odvozu smeti in odpadkov. Pri zadnjem so delegati sprejeli konkretne zadolžitve za upravni organ in SIS za izvedbo tega odloka, pri čemer smo komaj po letu in pol in ob 10 predlaganih lokacijah, uspeli organizirati odvoz v smetiščno jamo, kjer je lokacija začasna. 1.2.5. — Področje prometne varnosti Delegati občinske skupščine so običajno področje prometne varnosti obravnavali vsako leto, posebej pa ob sprejemanju odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ljutomer. Usmeritve delegatov občinske skupščine so bila podpora za ureditev prometnega režima v Ljutomeru, ki se nanaša na: — omejitev hitrosti, — preusmeritev prometa skozi Ljutomer po ulici Slavka Osterca, — določitvi enosmerne ulice, — s talnimi označbami določiti parkirna mesta, — določiti parkirna mesta za osebne avtomobile, tovornjake in avtobuse. Za izvedbo teh stališč so bili zadolženi poleg upravnega organa še samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost občine Ljutomer in Komgrad Ljutomer, za katere lahko ugotovimo, da še niso v celoti realizirana (iz subjektivnih in objektivnih vzrokov op. p.). 1.2.6. — Področje izvajanja davčne politike Področje izvajanja davčne politike obravnavajo delegati občinske skupščine enkrat letno, pri čemer stališča delegatov so bile sprejete pobude za: — oprostitev plačevanja davkov od KD za zemljišča, ki so bila meliorirana za dobo 10 let, kar je bilo tudi sprejeto, — oprostitev plačevanja dajatev posameznim SIS, kjer je osnova KD, — za zmanjšanje stopnje davka na storitve za sezonska dela v kmetijstvu, ■ — selektivnost pri davčni politiki za hitrejši razvoj malega gospodarstva, predvsem razvoja deficitarne obrti, itd. Posamezna stališča so bila preko upravnega organa posredovana predlagateljem novega zakona o davkih občanov. Pri pospeševanju deficitarne obrti in obrti nasploh pa ugotavljamo, da imamo sicer možnost oprostitve davka iz dohodka, ki pa se pogosto ne realizira, saj v prvih letih posamezne obratovalnice ne ustvarjajo pomembnega dohodka, oprostitev dajatev SIS iz OD pa ni možna. 1.2.7. — Področje LO in CZ To področje delegati obravnavajo redkeje zaradi same narave zadev, vendar so bili kljub temu v pretečenem obdobju obveščeni o stanju na področju obrambnih priprav pri posameznih nosilcih in stanju civilne zaščite. Usmeritve delegatov so pripomogle k uspešnejšemu izdelovanju obrambnih načrtov, predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki so doživljale reorganizacije (ustanavljanje TOZD) saj so bili načrti pripravljeni centralno. Današnje stanje na tem področju je zadovoljivo, terja pa stalno usklajevanje z novimi spoznanji in spremembami. 1.3. Obravnavanje in sprejemanje normativnih predpisov s področja občinske pristojnosti V teh primerih gre v glavnem za sprejemanje odlokov, s katerimi se posamezne zadeve normativno urejujejo. Način sprejemanja posameznih odlokov je v principu dvofazen in delegati tvorno sodelujejo pri nastajanju predloga, kar pomeni, da so bili sklepi delegatov realizirani s sprejetjem predloga odloka. Ob sprejemanju pa delegati pogosto sprejmejo tudi usmeritve za izvajanje doloka, za kar so v večini primerov zadolženi pristojni inšpekcijski organi, zato bo potrebno njihova poročila kritično obravnavati tudi s teh stališč. 2. ZAKLJUČEK Prikazana analiza karakterističnih primerov zadev, ki? so bile obravnavane na zborih skupščine občine in izvajanje sprejetih stališč, sklepov in priporočil je dejansko odraz izvajanja zaključne faza delovanja delegatskega sistema. Posamezne primere je težko uporabiti kot splošno veljavno obnašanje, istočasno pa ni izdelanega sistema sprotnega spremljanja in povratnega informiranja izvajanja odločitev delegatske skupščine, vseeno pa lahko ugotovimo: — povezava delegatov občinske skupščine do delegatov republiške skupščine in prenos oziroma izvajanje stališč je dokaj dobro; — izvajanje stališč in sklepov skupščine, ki so vsebinske narave v sredinah, kjer delegati delajo, marsikje še ni v celoti uveljavljeno kot odgovorno obnašanje vseh družbenih dejavnikov 6 - DELEGATSKI VESTNIK letu za velika vodnogospodarska dela na Primorskem s tem, da se odstopljena sredstva vrnejo OVS »Mura« v letu 1982 skupaj z inflacijskim faktorjem. Ker je Zveza vodnih skupnosti Slovenije na svoji skupščini dne 29. decembra 1980 sprejela samoupravni sporazum d usklajevanju planov območne vodne skupnosti in zveze vodnih skupnosti Slovenije, je realno računati s tem, da bo naš fizični del v obdobju 1981-1986 tudi realiziran. Novembra 1977 leta je Zveza vodnih skupnosti Slovenije predložila mednarodni banki zahtevek za kredit v višini 262.240.000 din. S temi sredstvi bi bil zgrajen zadrževalnik v Bolehnečicih. dokončana regulacija Ščavnice in s tem vseh njenih pomembnejših pritokov in izvedena detajlna melioracija na površini 4.640 ha. Vlogo za odobritev kredita podpirata tudi zvezni in republiški izvršni svet. V primeru, da bo zahtevek ugodno rešen, bomo lahko rešili problem vodnega gospodarstva v naši občini (seveda brez vodooskrbe in čiščenja voda) v naslednjih letih v celoti. Kakor v prejšnjih letih, tako tudi sedaj je zavzeto stališče, daje potrebno dajati prednost tistim vlaganjem, ki omogočajo odpravo poplav in intenzifikacijo kmetijskih žemljišč. Za reševanje problematike na področju vodnega gospodarstva predlagamo naslednje ZAKLJUČKE: 1. Podpiramo program Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Območne vodne skupnosti »Mura« za obdobje 1981-1985. 2. Podpiramo izgradnjo suhega zadrževalnika v Bolehnečicih. PREDLOG 15/1—1981 Na podlagi 2. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77), 135. in 203. člena statuta 3. Zagotoviti je potrebno prizadetim lastnikom zemljišč na območju suhega zadrževalnika druga ustrezna zemljišča za zamenjavo, zlasti tistih, ki bodo eventuelno poplavljena ob 20-letnih poplavah. V ta namen seje potrebno dogovoriti s kmetijskim kombinatom Gornja Radgona, ki ima na tem območju v upravljanju zemljišča, da le-te odstopi ob sprejemljivih pogojih zemljišča za zamenjavo v potrebni površini, zlasti zato, ker družbeni sektor kmetijstva občine Ljutomer na tem območju nima zemljišč. 4. V kolikor ne bo mogla območna vodna skupnost Mura rešiti vprašanja financiranja regulcije vodotoka Virja. naj KZ » Ljutomer—Križevci« najame bančna sredstva, katerih odplačilo pa prevzame OVS »Mura«. 5. Obvezno je vzdrževati vodnogospodarske objekte na melioriranih površinah. V ta namen je potrebno, da pristojne inšpekcijske službe dosledno izvajajo odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah in odlok o čiščenju in vzdrževanju manjših potokov in jarkov na območju občine ljutomer. Prav tako je urediti financiranje urejevanja in vzdrževanja vodnogospodarskih objektov na že izvedenih melioracijah. Ljutomer. 15/1-1981 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER občine Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela dne.... ODLOK o uvedbi občinskega samoprispevka za sofinanciranje investicij po sprejetem programu za potrebe zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja v občini Ljutomer 1. člen Na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 14. 12. 1980 se uvede na območju občine Ljutomer od 1. 3. 1981 do 28. 2. 1986 samoprispevek v denarju za sofinanciranje naslednjih investicij po sprejetem programu: 1. Zdravstveno varstvo: a) za izgradnjo kirurškega bloka s specialističnimi ambulantami v okviru splošne bolnišnice v Rakičanu b) za izgradnjo zdravstvene postaje v Bučkovcih za kar bodo uporabljena sredstva občinskega samoprispevka v višini 20.046.000 din. 2. Za vzgojo in izobraževanje: a) za prizidek pri osnovni šoli ,,Branko—Bernot—Aljaž” v Križevcih pri Ljutomeru, b) za prizidek pri osnovni šoli,,Janko Ribič” v Cezanjevcih c) za prizidek pri osnovni šoli ,,Ivan Cankar” Ljutomer, za kar bodo uporabljena sredstva občinskega samoprispevka v višini 20.046.000.— 2. člen Referendumski program II. za investicije v zdravstvu in izobraževanju za obdobje od 1. 3. 1981 do 1. 3. 1986, ki je bil sprejet z /ia/-/iaž, in poročilo o prilivu in porabi denarnih sredstev za investicije v zdravstvu in šolstvu v obdobju /i(ž-/iae na zborih občinske skupščine dne 26. 11. 1980, je sestavni del odloka. 3. člen Občinski samoprispevek morajo plačevati zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ljutomer ali premoženje, na območju občine v naslednji višini: — občani, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja ali drugih razmerij v višini 1 % od neto dohodka; — občani od pokojnin 1 % od neto pokojnine — zavezanci, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost ali druge gospodarske in negospodarske dejavnosti: ki plačujejo davek v pavšalnem znesku 1 % od osnove, ki odgovarja višini pavšalnega davka zmanjšane za ta davek, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek 1 % od priznanega neto osebnega dohodka — občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 5 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od uporabe lesa; — zaposleni v tujini v pavšalnem letnem znesku 800.00 din. Zavezanci, ki imajo iz dveh ali več virov, plačujejo občinski samoprispevek iz vsakega vira posebej. 4. člen Občinskega samoprispevka so oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstenim dodatkom, otroškega dodatka, učenci in študentje od štipendij in vajenci od njihovih nagrad; — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu in nadomestil, ki ne presegajo 60 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto; — od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega mejnega zneska; — od osebnega dohodka od Kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek na presega 2.000.— din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 5. člen Občinski samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja obračunavajo organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, državni organi, samoupravne interesne skupnosti in druge skupnosti ter zasebni delodajalci in obrtniki mesečno ob izplačilu osebnega dohodka ali nagrade. Samopisk Samoprispevek od upokojencev obračunava skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mesečno ob vsakem izplačilu pokojnine. Od občanov, ki so zavezanci iz prispevka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, obračunava in oteguje občinski samoprispevek uprava za družbene prihodke občine. Prispevek v pavšalnem letnem znesku od občanov, ki so na začasnem delu v tujini pobirajo krajevne skupnosti. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti po tem odloku v določenem roku, se le-ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. STRAN 17 VESTNIK, 23. JANUARJA 1981 4 - DELEGATSKI VESTNIK v smislu vsklajenega delovanja delegatov organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov; — izvajanje stališč v zvezi s sprejemanjem normativnih aktov je ugodno, četudi je izvajanje sprejetih aktov pogosto pomanjkljivo (to je sicer predmet druge alinee). Z vsakoletnim programom dela zborov občinske skupščine je predlagana obravnava nekaterih temeljnih področij družbenega dela, posebna pozornost pri taki obravnavi pa bo morali biti na analizi izvajanja sprejetih odločitev s tem v zvezi. Na ta način se bo povečalo odgovornost za uresničevanje. Ugotoviti je potrebno, da zbori občinske skupščine sprejemajo tudi širše družbene usmeritve in odločitve, ki se odražajo v nenehnem razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov in pomenijo izvajanje ustavne vloge občine, ni pa jih možno neposredno analizirati. V tej zvezi bo potrebno izdelati širšo analizo družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v občini in širše. Delegatom občinske skupščine predlagamo, da obravnavajo poročilo in ga dopolnijo s svojimi ugotovitvami in predlogi. Ljutomer, 9/1-1981 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER POROČILO O PROBLEMATIKI VODNEGA GOSPODARSTVA NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER Kljub temu, daje bilo vloženih v področje vodnega gospodarstva v zadnjih 20-letih mnogo finančnih sredstev, smo prisiljeni prenesti na obdobje 1981 — 1985 številne nerešene vodnogospodarske probleme. Po podatkih Vodno gospodarskega podjetja Maribor je bilo v obdobju 1976 —■ 1980 vloženih sredstev v vodno gospodarstvo na območju Območne vodne skupnosti »Mura« 397,000.000 din od tega na območju občine Ljutomer za — vzdrževanje 24,300.000 din — investicije in teh. dokumentacijo 43.000.000 din — vodooskrbo 2,500.000 din — funkcionalne izdatke OVS 2.100.000 din — anuitete in ostalo 17,100.000 din — Zvezo vodnih skupnosti Ljubljana 3.600.000 din 77 Skupaj: 92.800.000 din privatnega sektorja. Melioracije so se izvršile na zemljiščih družbenega in zasebnega sektorja po naslednjih katastrskih občinah in v naslednji površini: katastrska občina družbeni sektor ha zasebni sektor ha — Ljutomer 34 — Cezanjevci 96 113 — Branoslavci 35 44 — Noršinci 8 33 — Lukavci 8 75 — Ključarovci 36 79 — Loga rove i 70 15 — Bučečovci 78 — — Vučja vas 66 — Skupaj 431 ha 359 ha = 790 ha katastrska občina zasebni sektor ha družbeni sektor ha — Ljutomer 34 — — Cezanjevci 96 113 — Branoslavci 35 44 — Noršinci 8 33 — Lukavci 8 75 — Ključarovci 36 79 Skupaj: 217 ha 344 = 561 ha Melioracijska dela se ne financirajo iz rednih sredstev območne vodne skupnosti. »Mura«, temveč v delni meri v breme najetih dolgoročnih kreditov, delno kot dotacija v breme posebnega družbenega sklada, ki ga vodi Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Planirane naloge na področju vodnega gospodarstva v obdobju 1981 - 1985: V tem srednjeročnem obdobju bo Območna Vodna skupnost »Mura« raspolagala s sredstvi v naslednji višini: — sredstva, zbrana na območju OVS Mura — sredstva aktivnih vodnih skupnosti ___Slovenije — solidarnost______ Skupaj: 294.800.000 din 347.500.000_dm 642.300.000 din Pomoč aktivnih vodnih skupnosti Slovenije bo torej izdatna. Od zneska 642,300.000 din odpade na občino Ljutomer 166.721.000 din. od tega za: STRAN 18 VESTNIK, 23. JANUARJA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 5 — vzdrževanje objektov in naprav — naravne vodotoke 24.800.000 26,600.000 din din — javno službo 3.8OO.OOO din — anuitete 1.800.000 din — študije 1.000.000 din — funkcionalne izdatke 4,400.000 din — investicije (varstvo pred vodami) 92.021.000 din — vodooskrbo 12.300.000 din Skupaj: 166.721.000 Od navedenih sredstev za investicije odpade na: din — izgradnjo zadrževalnika v Bolehnečicih — regulacijo Ščavnice gorvodno od Kokorič 61.370.000 din in dela na pritokih — protipoplavne ukrepe in ureditev korita ter nasipov ob Muri v odseku 25.746.000 din Razkrižje—Krapje1 4.905.000 din ‘ Skupaj: 92.021.000 din Investicije v obdobju 1981 —1985 po občinah: — Ljutomer 92.021.000 din — Gornja Radgona 17.164.000 din — Lendava 77.309.000 din — Murska Sobota 99.306.000 din Skupaj: 285.800.000 din STRAN 18 VESTNIK, 23. JANUARJA 1981 Po izgradnji zadrževalnikov oziroma akumulacij v Do-majincih in Radmožancih ostaja v Pomurju pred večjimi poplavami nezaščiteno središče občine samo še Ljutomer. Že takrat, ko se je delala prva študija o izgradnji zadrževalnikov in ko so predvidevali strokovnjaki v dolini Ščavnice osem takih objektov (Gajševci. Bolehnečici. Biserjane. Ivanjci. Radvenci, Lešane. Ščavnica I. in Ščavnica II) smo se zavedali. da bo akumulacija Gajševci premajhna. Večje namreč nismo mogli graditi zaradi tega, ker bi v tem primeru bilo potrebno preseliti več družin. Zlasti ob poplavah v letih 1979 in 1980. ko je akumulacija Gajševci komaj vzdržala vodni pritisk, kar je preprečilo katastrofo v Ljutomeru, smo se lahko o tem ponovno prepričali. Že vrsto let ni bilo popolnoma razčiščeno vprašanje lokacije za prvo akumulacijo odnosno zadrževalnik gorvodno od Ko-korie. Izdelanih je bilo več variant in za vsako varianto nova študija, kar je terjalo tudi večja finančna sredstva.. Izvedene so bile tudi številne razprave in to v Gornji Radgoni. Ljutomeru in na kraju samem. Razprave so pokazale, daje najbolj ekonomično in najbolj sprejemljivo za občino, zlasti pa za mesto Ljutomer zgraditi kot prvi zadrževalnik nad Gajševci. to je v Bolehnečicih in to po prvotnih idejnih zasnovah. Dogovorjeno je. da bo v Bolehnečicih suh zadrževalnik, s čemer najbolj zavarujemo interese kmetovalcev. Skozi ta objekt bo zgrajena nova struga Ščavnice, ki bo lahko odvajala vse vode iz manjših poplav. Šele 20-letne poplavne vode bi se naj za nekaj dni zadrževale na spodnjem delu zadrževalnika. Strokovnjaki so izračunali, da bi v idealnih razmerah samo enkrat v 20-ih letih voda poplavila cca 60.ha kmetijskih zemljišč v spodnjem delu zadrževalnika. Tistim prizadetim lastnikom, katerih zemljišča bi bila potopljena enkrat v 20-letih (prebližno 60 ha), bo potrebno zagotoviti za zamenjavo druga ustrezna.zemljišča. V ta namen se bo potrebno dogovoriti s K K Gornja Radgona, ki ima v upravljanju v k. o. Bolehničici in Berkovci družbena zemljišča, da jih odstopi po sprejemljivih pogojih v potrebni površini. Na območju, kjer bo zadrževalnik, je večkrat na leto potopljenih mnogo hektarjev zemljišč. Z izgradnjo zadrževalnika, nove struge skozi objekt, nasipov in obrobnegajarka pa bo samo enkrat v 20 letih pod vodo cca 60 ha površin v spodnjem delu zadrževalnika. Prav tako se bodo lahko vse površine, katere bo zajel zadrževalnik, nemoteno obdelovale. Jasno je torej, da bodo imeli kmetovalci od predvidene investicije ogromno korist. Prebivalci mesta Ljutomer, ki še niso mogli pozabiti katastrofalnih poplav na. pr. v letu 1965, 1966. 1972 in 1980, pa bodo v bodoče zavarovani pred vodnimi stihijami. Izgradnja vodotoka Virje je prav tako nujna. Zlasti v letih 1979 in 1980 smo imeli priliko ugotavljati kakšno škodo po vzročajo prebivalstvu številne poplave in to ne samo na tra-.vnikih. temveč tudi na njivskih površinah. Sredstva za regulacijo tega, vodotoka niso planirana v srednjeročnem programu 1981 —1985 Območne vodne skupnosti »Mura«. Dogovorjeno je. da bi KZ Ljutomer—Križevci skušala dobiti potrebna sredstva za regulacijo Virja od banke. OVS »Mura« pa bi prevzela odplačilo anuitet. Ker so nam pred 3 leti odklonili prebivalci Razkrižja in Pristave melioracijo zemljišč in ker za ta dela ni bilo izvajalca in investitorja, je ostalo nerešeno tudi vprašanje regulacije Koza-rice. Za regulacijo le-te niso predvidena sredstva v razdobju 1981 — 1985. V kolikor bodo dani pogoji za melioracijska-dela na tem območju, bomo skušali rešiti vprašanje kritja stroškov za regulacijo Kozarice z bančnimi sredstvi s tem. da bi prevzela območna vodna skupnost »Mura« obveznosti odplačila kredita, za kar se je obvezala že takrat, ko smo nameravali začeti izvajati melioracijska dela. Na obdobje 1986—1990 bo preneseno dokončanje Turje z izgradnjo suhega zadrževalnika, nadalje Kostanjevice. Bukovnice in Lipnice. V srednjeročnem obdobju 1981 —1985 se bodo izvajale agrarne operacije kot sledi: nadaljevanje hidromelioracij na 950 ha zemljišč (dolina Turje in Bukovnice. Razkrižje. Veščica. Pristava. Mota in zemljišča v porečju Ščavnice—Berkovci) in komasacij na površini 1300 ha. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljutomer bo pri-pmvila program racionalnega izkoriščanja in urejanja kmetijskih zemljišč v občini ter skrbela, da se program (udi realizira. Vzdrževanju hidromelioracijskega sistema, zlasti pa jar-kov. bo potrebno posvetiti vso skrb. Rešiti bo potrebno vprašanje nosilca za izvajanje te naloge, pa. tudi način financiranja. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 je dan velik povda-rek vodooskrbi in sicer v vzhodnerp delu občine. OVS Mura ima v programu sofinancirati vodooskrbo v občini z zneskom 12.300.000 din. Po začasnem programu vodnogospodarske dejavnosti v letu 1981 je predvideno nadaljevanje investicijskih del na regulaciji Turje, za kar je določenih za leto 1981 5.000.000 din (iz sredstev leta 1980 pa 12.000.000 din) — za vzdrževalna dela pa: • obrežno zavarovanje s kamnometom na desnem bregu v Vučji vasi v dolžini 50 m 190.000 din • vodilna zgradba na desnem bregu v . Bunčanih v dolžini 100 m 1.350.000 din • kamnomet ob vodilni zgradbi v Veržeju v dolžini 10 m 500.000 din • popravila vodilnih zgradb in utrditev obrežij na desnem bregu v Krapju v skupni dolžini 700 m 4.700.000 din • kamnomet na desnem bregu na Moti v dolžini 300 m 1.800.000 din • zavarbvanje v Razkrižju v dolžini 150 m 750.000 din • kamnomet ob zgradbi na desnem bregu v Šafarskem v. dolžini 400 m 2.100.000 din • obrambni nasip Mure 270.000 din • odstranitev zemeljskih naplavin iz korita Ščavnice odsek Veščiča-Pristava 2.000.000 din • odstranitev naplavin Razkrižje — A K Gajševci 840.000 din • odstranitev naplavin v razbremenilniku Ljutomer 200.000 din • odstranitev naplavin v Turji 120.000 din • odstranitev naplavin Gajševci-Grabe — Precetinci 600.000 din • odstranitev naplavin Globetka Ljutomer — Noršinci 60.000 din Skupaj: 20.480.000 din Višina sredstev, ki so predvidena za dela v letu 1981 in v ustreznem razmerju s sredstvi za obdobje 1981-1985. zaradi tega, ker je območna vodna skupnost »Mura« pristala, da se porabi večji del sredstev zveze vodnih skupnosti v letošnjem