322 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 323Biokemija • Staranje, celična senescenca in zdravljenje s starostjo povezanih bolezni Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji • Entomologija
rostnih obdobjih. Težava se pojavlja tudi pri 
prepoznavanju senescentnih celic. Še vedno 
niso odkrili popolnoma specifičnih spojin, 
imenovanih biomarkerji senescence, ki jih 
te celice izločajo in bi omogočile njihovo 
zanesljivo prepoznavanje. Prav tako zara-
di različnih potekov staranja pri živalskih 
vrstah študije na njih ne omogočajo, da bi 
lahko  premočrtno sklepali, kako bi vplivali 
na človeka. 
Zaključek
Raziskave procesov staranja, vključno s ce-
lično senescenco, so ta hip eno izmed naj-
bolj vročih raziskovalnih področij, ki zaradi 
pospešenega staranja prebivalstva le še pri-
dobiva na pomenu. Terapevtsko uporabnost 
pristopov ciljanja na senescentne celice v 
človeški medicini, kot smo jo opisali v pri-
spevku, bodo dokončno ovrednotile priho-
dnje raziskave. Nedvomno bi vsak znanstve-
ni preboj v tej smeri pomenil veliko spre-
membo pri zdravljenju številnih s starostjo 
povezanih kroničnih bolezni in pripomogel 
k večji kakovosti življenja starajoče se člove-
ške populacije. 
Slovarček:
Kalorična restrikcija. Nadzorovano stradanje, zmanjšani celokupni vnos kalorij.
S starostjo povezane bolezni. Bolezni, ki se pogosteje pojavijo pri starejših posameznikih 
(na primer demenca, povišani krvni tlak, rak, avtoimunske bolezni in tako dalje).
SASP (angleško senescence associated secretory phenotype). Značilne snovi, ki jih izločajo 
senescentne celice (na primer vnetni dejavniki).
Staranje organizmov. Čas, ki preteče od rojstva in ga po navadi spremlja stopnjevani funk-
cionalni upad telesnih funkcij.
Senescenca. Stanje trajne ustavitve celičnega cikla. 
Senomorfiki. Spojine,  s katerimi vplivamo na nastanek in/ali lastnosti senescentnih celic.
Senolitiki. Spojine, s katerimi povzročimo celično smrt senescentnih celic.
Viri:
Finch, C. E., 1998: Variations in senescence and 
longevity include the possibility of negligible senescence. 
The Journals of Gerontology Series A: Biological Sciences 
and Medical Sciences, 53: B235–B239.
Kirkland, J. L., Tchkonia, T., Zhu, Y., Niedernhofer, 
L. J., Robbins, P. D., 2017: The clinical potential of 
senolytic drugs. Journal of the American Geriatrics 
Society, 65: 2297–2301.
López-Otín, C., Blasco, M. A., Partridge, L., Serrano, 
M., Kroemer, G., 2013: The hallmarks of aging. Cell, 
153: 1194–1217. 
Prašnikar, E., Borišek, J., Perdih, A., 2021: Senescent 
cells as promising targets to tackle age-related diseases, 
Aging Research Reviews, 66.
Čmrlji se hranijo z medičino in cvetnim 
prahom. Nepoužito, podnevi nabrano hrano 
hranijo v satnih lončkih za kasnejše potrebe. 
V članku je predstavljeno merjenje dnevne 
količine tako shranjene hrane. Ugotovitve 
temeljijo na izračunani razliki med težo 
čmrljega gnezda v panju zvečer in zjutraj. 
V našem prvem tovrstnem poskusu, ki je 
potekal spomladi in poleti leta 2019, smo v 
ta namen raziskovali družino vrtnega čmrlja 
– Bombus hortorum. Namen merjenja je bil 
ugotoviti največji donos. Donosi so pogoje-
ni z danostmi okolja gnezda, vremenom in 
številom delavk v družini.  
Tuji raziskovalci čmrljev so težo nabrane 
medičine in cvetnega prahu, pri tem pri-
dobljene in porabljene kalorije zaradi opra-
vljenega dela pri letanju na pašo ter vpliv 
raznih okoliščin na to že raziskovali pri 
nekaterih vrstah čmrljev, vendar, po našem 
vedenju, ne pri vrsti B. hortorum.
Čmrlji so žuželke, ki spadajo v družino 
čebel, v okviru katere tvorijo poseben rod 
Bombus, v njem pa je več sto različnih vrst 
čmrljev. Po različnih virih je bilo v Sloveni-
ji do sedaj opaženih 35 vrst. Vrste se med 
seboj razlikujejo po več značilnostih, na 
primer po velikosti, po barvi dlačic, po me-
stu za gnezdo, po dolžini rilčka za srkanje 
medičine, upoštevaje tudi mano, po dnev-
nem času letanja na pašo, po času, ko se 
matice vračajo s prezimovališča, po dolžini 
življenjskega obdobja, po številu delavk v 
gnezdu in po odpornosti proti mrazu. Čmr-
lji se hranijo podobno kot druge vrste če-
bel s cvetnim prahom in medičino, zato so 
pomembni opraševalci vseh vrst cvetja, tudi 
tistega, ki se mu medonosne čebele, v na-
daljevanju čebele, izogibajo ali pa ga zaradi 
naravnih danosti, na primer visoko v plani-
nah, ne morejo obiskati.
Čmrlji torej živijo od medu in cvetnega 
prahu, ki ga sami naberejo. Če jim hrane 
zmanjka, na primer v času dolgotrajnega 
dežja in/ali mraza, umrejo. Nabrano hrano 
shranjujejo v lončke satja v gnezdu, podob-
no kot čebele, in jo od tam odvzemajo. Spo-
mladi, ko si matica zgradi gnezdo, napravi 
v njem voščeni lonček, v katerega potem 
nanaša medičino kot zalogo za ponoči ali/
in slabo vreme, ko ne more letati na pašo. 
Lonček je nekako srednje velikosti med 
manjšimi in večjimi lončki, ki nastajajo ka-
sneje, ko se izlegajo delavke in še kasneje 
mlade matice. Matica ga napolni čez dan, če 
ji vreme dopušča letanje na pašo. Teža me-
dičine v njem je približno do enega grama.
Ko se izležejo delavke, prinašajo medičino 
in cvetni prah. Po velikosti večje vrste čmr-
ljev prinašajo večje količine hrane in je tudi 
porabijo več kot manjše vrste. Dnevna koli-
čina nabranega medu je odvisna od mnogih 
dejavnikov, na primer vremena, števila de-
lavk v gnezdu, ki letajo na pašo, velikosti 
delavk, dolžine dnevne svetlobe, bližine in 
količine želenega cvetja in njihovega mede-
nja. Opazovanja kažejo, da so čmrlji najbolj 
aktivni ob soparnem vremenu pred dežjem, 
manj pa ob sončnih vročih dnevih. Se pa 
vrste med seboj zelo razlikujejo, ene zelo 
pogosto izletavajo zjutraj in zvečer ter manj 
pogosto sredi dneva, druge pa obratno.
Za kakršno koli bolj natančno in verodo-
stojno ugotavljanje nabrane hrane so potreb-
ne meritve. V našem primeru smo uporabili 
digitalni palični termometer in tehtnico. 
Meritve smo opravili na čmrljih, ki so bili 
naseljeni v panjičku na vrtu prof. dr. Janeza 
Grada v vasi Petelinje, v času od 24. maja 
Koliko medu in cvetnega prahu 
naberejo čmrlji 
Janez Grad
324 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 325Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji • EntomologijaEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji
leta 2019 do 4. julija leta 2019, in sicer vsak 
dan zjutraj in zvečer. Meritve so pokazale 
spreminjanje teže panja, ki je bila pogojena 
z vremenskimi danostmi čez dan. To spre-
minjanje smo upoštevali pri izračunavanju 
razlike med večerno in jutranjo težo nabra-
ne in použite količine hrane.
Matica se je vselila v panj 30. marca, prva 
delavka se je izlegla 16. aprila, prva mlada 
matica 9. junija, družina pa je umrla 14. 
julija. Značilnost te vrste čmrljev je, da se 
matice spomladi vrnejo s prezimovališča 
med prvimi – v marcu –, da je število de-
lavk v gnezdu razmeroma majhno, do nekaj 
deset, in da imajo kratko življenjsko obdo-
bje, ki se konča nekje v juliju.
Kot je bilo že omenjeno, je količina nabrane 
hrane odvisna od več dejavnikov. Vas Pete-
linje leži v osrednji Sloveniji, na vzhodnem 
robu Ljubljanske kotline, na nadmorski viši-
ni okrog 250 metrov, s predalpskim podne-
bjem, ki pogojuje vrsto rastlinstva. V našem 
primeru je bila pogojena tudi z značilnostmi 
bližnje okolice mesta gnezda, kot so vrtovi 
stanovanjskih hiš, prisojna stran gozda in 
travniki, ki jih kmetje intenzivno kosijo do 
štiri- ali celo petkrat v obdobju od začetka 
maja do sredine oktobra. Za obravnavano 
vrsto čmrljev sta bili pomembni prvi košnji 
v maju in juniju. Vse to je poleg vremena in 
števila delavk vplivalo na uspeh pri paši.
Izvajali smo dve vrsti meritev:
1. Meritve teže žive družine v panju: zju-
traj, ko so bile še vse delavke v panju, v 
časovnem intervalu od 5.45 do 8.00, in 
zvečer, ko so se že vse delavke vrnile s 
paše, v časovnem intervalu od 20.15 do 
21.45. Razlika med večerno in jutranjo 
težo kaže na količino čez dan nabrane 
in neporabljene medičine in cvetnega 
prahu.
2. Meritve teže praznega panja (zjutraj in 
zvečer). Te meritve so bile potrebne, 
ker se je teža samega panja brez čmrljev 
zaradi vremenskega vpliva na panj čez 
dan spreminjala oziroma zmanjševala. 
Rezultati meritev so pokazali, da je bila 
večerna teža vedno manjša od jutranje, 
kar je očitno bila posledica vpliva vre-
mena na težo panja. Tako nastalo pov-
prečno razliko teže, označeno z besedo 
delta, je bilo treba upoštevati pri meri-
tvah.
Meritve smo opravili osemdesetkrat, po šti-
ridesetkrat zjutraj in zvečer. Pri merjenju 
količine čez dan prinesene hrane smo zato k 
izmerjeni večerni teži panja prišteli vrednost 
delta in od tako dobljene teže odšteli jutra-
njo težo, dobljena razlika pa je predstavljala 
količino tega dne nabrane in shranjene hra-
ne. Vse to je številčno prikazano v tabelah 
1 in 2, grafično pa v pripadajočem grafu 1. 
Graf prikazuje tri vrste linij: črna linija po-
daja težo panja z nabrano hrano na dan, 
rdeča linija najvišjo dnevno temperaturo 
zraka, modra pa stopnjo vlage v zraku. Na 
levi pokončni osi so v gramih podane vre-
dnosti teže (interval –5,0, 30,0) in stopnja 
vlažnosti ozračja v odstotkih (interval 70, 
100), na desni navpični osi pa so v stopinjah 
Tabela 1: Količina čez dan nabrane in nepoužite medičine in cvetnega prahu.
datum teža-jut temp-j teža-več temp-v raz-teže m-temp kol-hr vlaga vreme                                                
24. 5. 1690.0 14.0 1698.0 17.3 8.0 25 19.5 80 sončno in toplo 
25. 5. 1689.8 12.0 1693.2 17.5 3.4 25 14.9 90 sončno-delno 
oblačno-zvečer 
dež
26. 5. 1684.0 11.0 1694.5 15.6 10.5 24 22.0 95 megla-kopasta 
obl.-močan Z 
veter
datum teža-jut temp-j teža-več temp-v raz-teže m-temp kol-hr vlaga vreme                                                
27. 5. 1689.5 15.0 1714.5 14.2 25.0 17 28.2 100 deževno ves dan 
(***) 
28. 5. 1707.0 13.7 1726.0 15.4 19.0 18 25.0 100 deževno ves dan, 
plohe (***)
29. 5. 1716.0 10.0 1739.0 11.8 23.0 13 24.0 100 deževno ves dan 
(***)
30. 5. 1730.0 11.4 1745.0 12.2 15.0 16 18.2 90 dež dop.-oblač.- 
ohlajanje (***)
31. 5. 1738.0 11.0 1738.0 15.4 0.0 22 7.8 85 oblačno-delno 
sončno-SV veter
1. 6. 1732.0 9.9 1734.0 16.8 2.0 24 13.5 85 meglica-delno 
oblačno-SV veter
2. 6. 1729.0 14.1 1725.0 17.6 -4.0 27 10.3 75 megleno-sončno-
-del. obl.-SV 
veter
3. 6. 1719.5 12.5 1714.5 
(1716.5)
17.8 -5.0 28 9.3 75 jasno-kopasta 
obl.-vroče-po 17. 
dež 
4. 6. 1713.0 15.0 1698.0 21.6 -15.0 27 -0.7 75 kopasta obl.-zelo 
toplo-SV veter
5. 6. 1695.5 15.3 1687.0 20.3 -8.5 28 5.8 75 megla-sončno in 
vroče-SV veter 
6. 6. 1684.5 18.1 1674.0 
(1677.5)
22.1 -10.5 27 3.8 75 delno oblačno-Z 
veter
7. 6. 1673.0 14.5 1664.5 18.7 -8.5 27 5.8 75 sončno-kopasta 
obl.-močan Z 
veter
8. 6 1662.0 18.2 1649.5 30.0 -12.5 30 2.2 75 sončno-nekaj 
kopaste obl.-Z 
veter
9. 6 1647.5 17.0 1637.0 
(1642.0)
21.8 -10.5 29 3.8 75 sončno in vroče 
10. 6. 1640.0 17.5 1631.0 
(1632.0)
22.2 -9.0 32 5.7 75 delno obl.-zelo 
vroče-vroč JZ 
veter 
11. 6. 1631.0 19.4 1628.5 20.3 -2.5 31 12.2 75 sončno-SV veter-
-popoldne poobl.
12. 6. 1626.5 17.3 1621.0 
(1623.5)
23.7 -5.5 31 9.2 80 megl.-son.-
-poobl.-moč. 
ploha-son.
13. 6. 1623.0 16.4 1605.0 19.4 -18.0 31 -3.3 75 sončno-vroče-
-močan Z veter
14. 6. 1604.5 13.3 1589.0 
(1592.0)
24.1 -15.5 32 -0.8 75 sončno-vroče 
15. 6. 1592.0 17.1 1588.5 23.0 -3.5 30 11.2 75 delno obl.-pro-
sojna obl.-SV/JZ
324 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 325Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji • EntomologijaEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji
leta 2019 do 4. julija leta 2019, in sicer vsak 
dan zjutraj in zvečer. Meritve so pokazale 
spreminjanje teže panja, ki je bila pogojena 
z vremenskimi danostmi čez dan. To spre-
minjanje smo upoštevali pri izračunavanju 
razlike med večerno in jutranjo težo nabra-
ne in použite količine hrane.
Matica se je vselila v panj 30. marca, prva 
delavka se je izlegla 16. aprila, prva mlada 
matica 9. junija, družina pa je umrla 14. 
julija. Značilnost te vrste čmrljev je, da se 
matice spomladi vrnejo s prezimovališča 
med prvimi – v marcu –, da je število de-
lavk v gnezdu razmeroma majhno, do nekaj 
deset, in da imajo kratko življenjsko obdo-
bje, ki se konča nekje v juliju.
Kot je bilo že omenjeno, je količina nabrane 
hrane odvisna od več dejavnikov. Vas Pete-
linje leži v osrednji Sloveniji, na vzhodnem 
robu Ljubljanske kotline, na nadmorski viši-
ni okrog 250 metrov, s predalpskim podne-
bjem, ki pogojuje vrsto rastlinstva. V našem 
primeru je bila pogojena tudi z značilnostmi 
bližnje okolice mesta gnezda, kot so vrtovi 
stanovanjskih hiš, prisojna stran gozda in 
travniki, ki jih kmetje intenzivno kosijo do 
štiri- ali celo petkrat v obdobju od začetka 
maja do sredine oktobra. Za obravnavano 
vrsto čmrljev sta bili pomembni prvi košnji 
v maju in juniju. Vse to je poleg vremena in 
števila delavk vplivalo na uspeh pri paši.
Izvajali smo dve vrsti meritev:
1. Meritve teže žive družine v panju: zju-
traj, ko so bile še vse delavke v panju, v 
časovnem intervalu od 5.45 do 8.00, in 
zvečer, ko so se že vse delavke vrnile s 
paše, v časovnem intervalu od 20.15 do 
21.45. Razlika med večerno in jutranjo 
težo kaže na količino čez dan nabrane 
in neporabljene medičine in cvetnega 
prahu.
2. Meritve teže praznega panja (zjutraj in 
zvečer). Te meritve so bile potrebne, 
ker se je teža samega panja brez čmrljev 
zaradi vremenskega vpliva na panj čez 
dan spreminjala oziroma zmanjševala. 
Rezultati meritev so pokazali, da je bila 
večerna teža vedno manjša od jutranje, 
kar je očitno bila posledica vpliva vre-
mena na težo panja. Tako nastalo pov-
prečno razliko teže, označeno z besedo 
delta, je bilo treba upoštevati pri meri-
tvah.
Meritve smo opravili osemdesetkrat, po šti-
ridesetkrat zjutraj in zvečer. Pri merjenju 
količine čez dan prinesene hrane smo zato k 
izmerjeni večerni teži panja prišteli vrednost 
delta in od tako dobljene teže odšteli jutra-
njo težo, dobljena razlika pa je predstavljala 
količino tega dne nabrane in shranjene hra-
ne. Vse to je številčno prikazano v tabelah 
1 in 2, grafično pa v pripadajočem grafu 1. 
Graf prikazuje tri vrste linij: črna linija po-
daja težo panja z nabrano hrano na dan, 
rdeča linija najvišjo dnevno temperaturo 
zraka, modra pa stopnjo vlage v zraku. Na 
levi pokončni osi so v gramih podane vre-
dnosti teže (interval –5,0, 30,0) in stopnja 
vlažnosti ozračja v odstotkih (interval 70, 
100), na desni navpični osi pa so v stopinjah 
Tabela 1: Količina čez dan nabrane in nepoužite medičine in cvetnega prahu.
datum teža-jut temp-j teža-več temp-v raz-teže m-temp kol-hr vlaga vreme                                                
24. 5. 1690.0 14.0 1698.0 17.3 8.0 25 19.5 80 sončno in toplo 
25. 5. 1689.8 12.0 1693.2 17.5 3.4 25 14.9 90 sončno-delno 
oblačno-zvečer 
dež
26. 5. 1684.0 11.0 1694.5 15.6 10.5 24 22.0 95 megla-kopasta 
obl.-močan Z 
veter
datum teža-jut temp-j teža-več temp-v raz-teže m-temp kol-hr vlaga vreme                                                
27. 5. 1689.5 15.0 1714.5 14.2 25.0 17 28.2 100 deževno ves dan 
(***) 
28. 5. 1707.0 13.7 1726.0 15.4 19.0 18 25.0 100 deževno ves dan, 
plohe (***)
29. 5. 1716.0 10.0 1739.0 11.8 23.0 13 24.0 100 deževno ves dan 
(***)
30. 5. 1730.0 11.4 1745.0 12.2 15.0 16 18.2 90 dež dop.-oblač.- 
ohlajanje (***)
31. 5. 1738.0 11.0 1738.0 15.4 0.0 22 7.8 85 oblačno-delno 
sončno-SV veter
1. 6. 1732.0 9.9 1734.0 16.8 2.0 24 13.5 85 meglica-delno 
oblačno-SV veter
2. 6. 1729.0 14.1 1725.0 17.6 -4.0 27 10.3 75 megleno-sončno-
-del. obl.-SV 
veter
3. 6. 1719.5 12.5 1714.5 
(1716.5)
17.8 -5.0 28 9.3 75 jasno-kopasta 
obl.-vroče-po 17. 
dež 
4. 6. 1713.0 15.0 1698.0 21.6 -15.0 27 -0.7 75 kopasta obl.-zelo 
toplo-SV veter
5. 6. 1695.5 15.3 1687.0 20.3 -8.5 28 5.8 75 megla-sončno in 
vroče-SV veter 
6. 6. 1684.5 18.1 1674.0 
(1677.5)
22.1 -10.5 27 3.8 75 delno oblačno-Z 
veter
7. 6. 1673.0 14.5 1664.5 18.7 -8.5 27 5.8 75 sončno-kopasta 
obl.-močan Z 
veter
8. 6 1662.0 18.2 1649.5 30.0 -12.5 30 2.2 75 sončno-nekaj 
kopaste obl.-Z 
veter
9. 6 1647.5 17.0 1637.0 
(1642.0)
21.8 -10.5 29 3.8 75 sončno in vroče 
10. 6. 1640.0 17.5 1631.0 
(1632.0)
22.2 -9.0 32 5.7 75 delno obl.-zelo 
vroče-vroč JZ 
veter 
11. 6. 1631.0 19.4 1628.5 20.3 -2.5 31 12.2 75 sončno-SV veter-
-popoldne poobl.
12. 6. 1626.5 17.3 1621.0 
(1623.5)
23.7 -5.5 31 9.2 80 megl.-son.-
-poobl.-moč. 
ploha-son.
13. 6. 1623.0 16.4 1605.0 19.4 -18.0 31 -3.3 75 sončno-vroče-
-močan Z veter
14. 6. 1604.5 13.3 1589.0 
(1592.0)
24.1 -15.5 32 -0.8 75 sončno-vroče 
15. 6. 1592.0 17.1 1588.5 23.0 -3.5 30 11.2 75 delno obl.-pro-
sojna obl.-SV/JZ
326 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 327Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji • EntomologijaEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji
datum teža-jut temp-j teža-več temp-v raz-teže m-temp kol-hr vlaga vreme                                                
16. 6. 1588.0 19.1 1578.5 
(1581.5)
22.5 -9.5 32 5.2 75 sončno in vroče-
-poobl.-orkan. S 
veter
17. 6. 1583.0 18.6 1579.5 20.4 -3.5 28 10.8 85 delno sončno-
-SV veter-manjša 
ploha
18. 6. 1581.0 17.7 1577.0 19.8 -4.0 28 10.3 85 delno obl.-zazna-
ven SV veter
19. 6. 1578.0 16.6 1577.5 19.3 -0.5 28 13.8 85 son.-delno obl.-
-oblačno-nekaj 
dežja
20. 6. 1577.5 14.3 1587.5 
(1590.0)
17.3 10.0 28 24.3 100 jasno-plohe-ne-
vihta-toča-nalivi 
(***) 
21. 6. 1586.5 15.8 1582.0 19.2 -4.5 28 9.8 90 megla-sončno-
-oblačno-dež-
-jasnitev
22. 6. 1581.5 17.2 1586.0 
(1590.0)
19.2 4.5 23 12.3 100 son.-oblač.-na-
liv-sonce-ploha 
(***) 
23. 6. 1588.0 18.6 1587.5 19.7 -0.5 22 7.3 90 oblačno-dežev-
no-oblačno-SV 
veter      
24. 6. 1586.5 17.4 1578.0 
(1581.5)
22.7 -8.5 29 5.8 75 delno jasno-sonč-
no-SV veter 
25. 6. 1581.5 19.3 1575.0 22.9 -6.5 31 8.2 75 sončno-vroče-
-rahel Z in SV 
veter 
26. 6. 1577.0 19.8 1572.0 
(1575.5)
23.4 -5.0 32 9.7 75 megleno-sončno-
-vroče
27. 6. 1577.5 21.5 1571.0 25.5 -6.5 35 8.2 75 sončno- zelo 
vroče 
28. 6. 1579.0 21.9 1562.0 
(1565.5)
22.2 -17.0 30 -2.3 75 delno obl.-sonč-
no-vroče-SV 
veter
29. 6. 1567.5 16.0 1562.0 22.1 -5.5 29 8.8 75 sončno-zaznaven 
SV veter
30. 6. 1563.0 15.6 1 5 5 9 . 5 
(1562.0)
23.6 -3.5 32 11.2 75 sončno-vroče-ra-
hel Z veter 
1. 7. 1562.5 16.5 1556.5 23.8 -6.0 35 8.7 75 sončno-vroče-
-vroč Z veter 
4. 7. 1567.0 16.0 1 5 6 5 . 0 
(1567.5)
18.4 -2.0 24 9.5 85 oblačno-sončno-
-SV veter 
LEGENDA:  
teža-jut, teža-več ... jutranja/večerna teža (grami)
temp-j, temp-v ... jutranja/večerna  
temperatura (stopinje) 
raz-teže = teža-več – teža-jut (grami) 
m-temp ... maksimalna temperatura
(stopinje)
kol-hr ... količina čez dan nabrane in ne použite hra-
ne  =  raz-teže + DELTA
vlaga ... vlažnost zraka (%)
Celzija podane vrednosti najvišje dnevne 
temperature (interval 0, 40).  
Vsakodnevno izmerjene vrednosti jutranje 
in večerne teže kažejo na začetku narašča-
joči zaporedji, po doseženi najvišji vrednosti 
1.738 gramov jutranje teže 31. maja oziro-
ma 1.745 gramov večerne teže 30. maja pa 
padajoči zaporedji. Obliki krivulj kažeta 
količino dnevno nabrane in použite hrane, 
ki je funkcija danosti okolja in števila čmr-
ljev delavk v gnezdu. Fotografiji notranjosti 
gnezda (sliki 1 in 2) kažeta številčno stanje 
družine na dan snemanja, kar se ujema z 
meritvami.
Meritve, opravljene na dneve z dolgotrajnim 
dežjem in nizko najvišjo temperaturo ter 
maks. dnev. temp. (st.) DELTA (gr) maks. dnev. temp. (st.) DELTA (gr)
30 ali več 14.7 18 - 20.9 6.0 
27 - 29.9 14.3 15 - 17.9 3.2 
24 - 26.9 11.5 pod 15 1.0 
21 - 23.9 7.8 
Tabela 2: Vrednosti DELTA kot funkcije maksimalne dnevne temperature.
Graf 1: Prikaz medsebojne povezanosti donosa, vlage in temperature iz tabele 1.
326 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 327Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji • EntomologijaEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji
datum teža-jut temp-j teža-več temp-v raz-teže m-temp kol-hr vlaga vreme                                                
16. 6. 1588.0 19.1 1578.5 
(1581.5)
22.5 -9.5 32 5.2 75 sončno in vroče-
-poobl.-orkan. S 
veter
17. 6. 1583.0 18.6 1579.5 20.4 -3.5 28 10.8 85 delno sončno-
-SV veter-manjša 
ploha
18. 6. 1581.0 17.7 1577.0 19.8 -4.0 28 10.3 85 delno obl.-zazna-
ven SV veter
19. 6. 1578.0 16.6 1577.5 19.3 -0.5 28 13.8 85 son.-delno obl.-
-oblačno-nekaj 
dežja
20. 6. 1577.5 14.3 1587.5 
(1590.0)
17.3 10.0 28 24.3 100 jasno-plohe-ne-
vihta-toča-nalivi 
(***) 
21. 6. 1586.5 15.8 1582.0 19.2 -4.5 28 9.8 90 megla-sončno-
-oblačno-dež-
-jasnitev
22. 6. 1581.5 17.2 1586.0 
(1590.0)
19.2 4.5 23 12.3 100 son.-oblač.-na-
liv-sonce-ploha 
(***) 
23. 6. 1588.0 18.6 1587.5 19.7 -0.5 22 7.3 90 oblačno-dežev-
no-oblačno-SV 
veter      
24. 6. 1586.5 17.4 1578.0 
(1581.5)
22.7 -8.5 29 5.8 75 delno jasno-sonč-
no-SV veter 
25. 6. 1581.5 19.3 1575.0 22.9 -6.5 31 8.2 75 sončno-vroče-
-rahel Z in SV 
veter 
26. 6. 1577.0 19.8 1572.0 
(1575.5)
23.4 -5.0 32 9.7 75 megleno-sončno-
-vroče
27. 6. 1577.5 21.5 1571.0 25.5 -6.5 35 8.2 75 sončno- zelo 
vroče 
28. 6. 1579.0 21.9 1562.0 
(1565.5)
22.2 -17.0 30 -2.3 75 delno obl.-sonč-
no-vroče-SV 
veter
29. 6. 1567.5 16.0 1562.0 22.1 -5.5 29 8.8 75 sončno-zaznaven 
SV veter
30. 6. 1563.0 15.6 1 5 5 9 . 5 
(1562.0)
23.6 -3.5 32 11.2 75 sončno-vroče-ra-
hel Z veter 
1. 7. 1562.5 16.5 1556.5 23.8 -6.0 35 8.7 75 sončno-vroče-
-vroč Z veter 
4. 7. 1567.0 16.0 1 5 6 5 . 0 
(1567.5)
18.4 -2.0 24 9.5 85 oblačno-sončno-
-SV veter 
LEGENDA:  
teža-jut, teža-več ... jutranja/večerna teža (grami)
temp-j, temp-v ... jutranja/večerna  
temperatura (stopinje) 
raz-teže = teža-več – teža-jut (grami) 
m-temp ... maksimalna temperatura
(stopinje)
kol-hr ... količina čez dan nabrane in ne použite hra-
ne  =  raz-teže + DELTA
vlaga ... vlažnost zraka (%)
Celzija podane vrednosti najvišje dnevne 
temperature (interval 0, 40).  
Vsakodnevno izmerjene vrednosti jutranje 
in večerne teže kažejo na začetku narašča-
joči zaporedji, po doseženi najvišji vrednosti 
1.738 gramov jutranje teže 31. maja oziro-
ma 1.745 gramov večerne teže 30. maja pa 
padajoči zaporedji. Obliki krivulj kažeta 
količino dnevno nabrane in použite hrane, 
ki je funkcija danosti okolja in števila čmr-
ljev delavk v gnezdu. Fotografiji notranjosti 
gnezda (sliki 1 in 2) kažeta številčno stanje 
družine na dan snemanja, kar se ujema z 
meritvami.
Meritve, opravljene na dneve z dolgotrajnim 
dežjem in nizko najvišjo temperaturo ter 
maks. dnev. temp. (st.) DELTA (gr) maks. dnev. temp. (st.) DELTA (gr)
30 ali več 14.7 18 - 20.9 6.0 
27 - 29.9 14.3 15 - 17.9 3.2 
24 - 26.9 11.5 pod 15 1.0 
21 - 23.9 7.8 
Tabela 2: Vrednosti DELTA kot funkcije maksimalne dnevne temperature.
Graf 1: Prikaz medsebojne povezanosti donosa, vlage in temperature iz tabele 1.
328 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 329Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji • EntomologijaEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji
Slika 1: Gnezdo B. hortorum, približno 25 čmrljev, 3. junija 2019.
Slika 2: Gnezdo B. hortorum, pet čmrljev (matica in štiri delavke), 27. junija 2019.
Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjige
dneve z nalivi, plohami in nevihtami smo 
zaradi vpliva na vrednosti in posledično 
vprašljivosti zanemarili. Zaradi pomanjkanja 
paše smo čmrlje občasno krmili. Z dodano 
sladkorno raztopino, ki smo jo predhodno 
izmerili, se je večerna teža gnezda tako po-
večala. Hrano smo dodajali v enem do štirih 
lončkih tablet »vitergin«, s težo enega gra-
ma v lončku. Na izračun teže hrane, ki so 
jo čmrlji čez dan nabrali in je v tem času 
niso použili, dodana hrana ni vplivala, ker 
je bila  dodana po večerni meritvi teže.
S tem postopkom merjenja količine dnev-
no nabrane in delno použite hrane sta bili 
največji ugotovljeni vrednosti 22,0 in 19,5 
grama, izmerjeni 26. maja oziroma 24. ma-
ja, najmanjši vrednosti pa –2,3 in –3,3 gra-
ma, izmerjeni 28. junija oziroma 13. junija. 
Negativna vrednost pomeni, da so čmrlji ta 
dan nabrali za toliko manj hrane, kot so je 
použili. Zaradi nevihtnega vremena, ko so 
dežne kaplje padale tudi na panj, nismo 
upoštevali visokih vrednosti teže, prika-
zanih v grafu za dneve od 27. maja do 29. 
maja in 20. junija. 
Zahvala: Hvaležno se zahvaljujem Marku 
Borku, uredniku Slovenskega čebelarja, za 
pomoč pri oblikovanju besedila in doc. dr. 
Tini Jukić s Fakultete za upravo Univerze v 
Ljubljani za pomoč pri izdelavi grafa. 
Pri Slovenski matici je konec 
leta 2019 izšla nova knjiga iz 
zbirke o slovenskih pokrajinah. 
Monografijama o Ljubljanskem 
barju iz leta 2008 in Vipavski 
dolini iz leta 2019 se je pri-
družil prvi del monografije o 
Slovenski Istri. Prvemu, nara-
voslovnemu delu, ki nam pred-
stavlja neživi svet, rastlinstvo, 
živalstvo in naravovarstvo, bo 
kmalu sledil izid drugega, po-
svečenega humanističnim vse-
binam. Pri vsakem naslednjem 
Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, 
živalstvo in naravovarstvo
Slovenska matica, zbirka Slovenske pokrajine, 2019
Uredniki: Jernej Pavšič, Matija Gogala in Andrej Seliškar 
328 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 329Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji • EntomologijaEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji
Slika 1: Gnezdo B. hortorum, približno 25 čmrljev, 3. junija 2019.
Slika 2: Gnezdo B. hortorum, pet čmrljev (matica in štiri delavke), 27. junija 2019.
Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjige
dneve z nalivi, plohami in nevihtami smo 
zaradi vpliva na vrednosti in posledično 
vprašljivosti zanemarili. Zaradi pomanjkanja 
paše smo čmrlje občasno krmili. Z dodano 
sladkorno raztopino, ki smo jo predhodno 
izmerili, se je večerna teža gnezda tako po-
večala. Hrano smo dodajali v enem do štirih 
lončkih tablet »vitergin«, s težo enega gra-
ma v lončku. Na izračun teže hrane, ki so 
jo čmrlji čez dan nabrali in je v tem času 
niso použili, dodana hrana ni vplivala, ker 
je bila  dodana po večerni meritvi teže.
S tem postopkom merjenja količine dnev-
no nabrane in delno použite hrane sta bili 
največji ugotovljeni vrednosti 22,0 in 19,5 
grama, izmerjeni 26. maja oziroma 24. ma-
ja, najmanjši vrednosti pa –2,3 in –3,3 gra-
ma, izmerjeni 28. junija oziroma 13. junija. 
Negativna vrednost pomeni, da so čmrlji ta 
dan nabrali za toliko manj hrane, kot so je 
použili. Zaradi nevihtnega vremena, ko so 
dežne kaplje padale tudi na panj, nismo 
upoštevali visokih vrednosti teže, prika-
zanih v grafu za dneve od 27. maja do 29. 
maja in 20. junija. 
Zahvala: Hvaležno se zahvaljujem Marku 
Borku, uredniku Slovenskega čebelarja, za 
pomoč pri oblikovanju besedila in doc. dr. 
Tini Jukić s Fakultete za upravo Univerze v 
Ljubljani za pomoč pri izdelavi grafa. 
Pri Slovenski matici je konec 
leta 2019 izšla nova knjiga iz 
zbirke o slovenskih pokrajinah. 
Monografijama o Ljubljanskem 
barju iz leta 2008 in Vipavski 
dolini iz leta 2019 se je pri-
družil prvi del monografije o 
Slovenski Istri. Prvemu, nara-
voslovnemu delu, ki nam pred-
stavlja neživi svet, rastlinstvo, 
živalstvo in naravovarstvo, bo 
kmalu sledil izid drugega, po-
svečenega humanističnim vse-
binam. Pri vsakem naslednjem 
Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, 
živalstvo in naravovarstvo
Slovenska matica, zbirka Slovenske pokrajine, 2019
Uredniki: Jernej Pavšič, Matija Gogala in Andrej Seliškar