Poudarek trgovini
DeJo za stabdljzacijo našega gfospodaratva, v širšem sml-slu nasega družbanoekoaiom-slkega sistema v občoni Gen-ter je steklo prve <lni julija. S smotani stabilizacijske poli-hlke naše družbe so bili se-znanjeni na več sestanikih se-fcretarji Zveze komunistav v delavmiih. organizacijah in krajevnih skuipnostih, pred-sedniki delavskih svetov in sindiikalnih organizacij iin pa skoraj visi direktorji deltwnih organizacij. Večina akciij je tekfla v okviru krajeOTiah skupoosbi in menimo, da bo-mo tudi v prdhodnje težišde dela v stabilizacijskih priza-devanjih reševali v otoviru posameznlh krajevnih skup-nosti.
Pozneje so bili sldicani še posamezni sestanki po go-spodansfaih dejavnostih. Po-dobne in še bolje pripravlje-ne sestanke nameravamo imehi v mesecu septembru, taiko da bi zopet zajeli vse delovne organizacije.
V okviru koordinacijskega odbora družbenopalitičnih or-ganizacij in družbenopolitič-nih sfcupAasti delujejo delov-ne skupšne za posamezna po-drooja naše gospodarske in družbeme dejavnosti in sicer: delovne skupine za delovne orgamizacrije, za krajevne skupnosti, za delegatski si-stem in občinsko sikupščino, za samoupravne interesne skupnosti in republiške usta-nove in združenja. Vse delov-ne skupine imajo že izdeJane podTobne akcijske programe dela in jih uresničujejo.
Aktivnosbi je vsekakor do sedaj pre&njafctta skupina za delovne organizacije, ki je oanovala posamezne deknme skupine, kar je razumljivo, ka obiskujejo posamezme de. lovne organizacije na podro-čju občine. Njen delovni prcv gram ima cdlj, da bi tako ali drugače opravili temeljjte po-govore o položaju in proble-mih po posameznih delovnih organizacijah, ne glede na število zaposlenih.
Razumljivo je, da šmo gle-de na gospodarsko struikturo največ pozomosti do sedaj posvebild zunanji in notranji fergovini, saj pomen teh de-lovnih organizaclj dalekopre-sega pomen ene same občine, še več, imajo pomembno vlo-go ne samo v slovenskem, marveč tudi v jugoslovan-skem prostoru.
Z zadovoljstvoarn lahko ugo-tavljamo, da imajo skoraj v vseh organizacijah že obliiko-vane akcijske odbore, kate-rih osncmia naloga je boj za stabilizacij'0 njihove delovne organizacije in s tem za sta-biliizacijo v vsej naši družbi. Mnoge delovne organi2>acije imajo že akcijslke programe dela, ki so tako oblikovani, da predstaivljaio del siednje-ročnega razvoja njihove de-lovne organizacije, povsodpa jiih intenzivno dopolnjujejo, ker so jih sprejell že pred djvema tetoma ali pa jih šele oblikujejo. Računamo, da bo večina akcijskih programov pripravljena in sprejeta vpr. vih dneh septembra. V de-lomih organizaoijah so že v
teilcu razprave o polletaih bi- -lancah. Vsa razprava pa je usmerjena predvsesm v to, da bi ugotovill v kakšoem polo-žaj« je posamezna dedovna organdzaoija, kje so slabosti in problemi in kaj je tireba storiti, da bi bolje poslovali kot sedaj. Bazumljivo je, da so v središdu pozornosti predvsem stabilizaeijstoi ak-cijski programi posameznih delovnih  organizaclj.
Na.jipomembnejša preoku-pacija v teh dneh in v pri-hodnjih mesecih bo predws©m oblikovanje srednjeročnega programa delovnihorganizacij, interesnih skupnosti in fcra-jevnih skupnosti. V tem po-gledu predstavljajo pomemb-no oporo stališča oboinske slkupščine o srednjeročni po-litiki v občini Lj-Center, ka-kor tudi začrtana poMtika na tesm področju v okviru repu-blike in Jugoslavije. To je tudi okvir v katerem naj bi reševali problem investicij, skratka razvoja na vs&h po-dročjih. Srednjeročni razvoj občine Center bo moral v končni komsekvenci predstav-ljati tako raavojn-o poldtiiko, ki bo odpiirala in zagotavlja-la njeri'O nadaljnjo gospodar-sko in družbeno rast.
K«r vemo, da smo šele na začefcku akoije za stabili^aoi-jo in da nas glavne naloge šele čakajo, pa vendar ne mo-remo miino ocene, da smo prvi del akcije, ki temelji na spoznanjih politično. ekonom-skih izhodild stabilizacijske politike v glavnem dobro opraviM, vendar ne brez po-manjkljivos1".!, ki jih bo tre-ba odpTaviti. Tu masliino predvsem na neodgovorsn na-čin pri posameznikih do te družbane akcije, ki čakajo, da bo vse mimilo in da bomo potem delali po stareim. Prav tako ne ihoremo biti zadovo ljni z določeno počasno&tjo na posameznih področjih in bo treba odpraviti lagodnost prisfcopa. Trenutno smo naj-manj naredild na področjiu delovanja KB, kjer bo bistve-no doseči, da odpravimo pro. računslko miselnost ta da po-trošnjo uskladimo z možnost-mi naše družbe. Končni dlj stabilizacijske politike v ob-čini Oentar je v tem, da celo-vito vistvarjalno oblikujamo njeno družbeno, gospodarsko in kulturno poslanstvo v slo-venskl ta jugoslovanskl dmž-bi. Zavedamo se, da boj za stabilizacijo pomeni nadalje-vanje našega revalucionarne-ga boja, ker če bi delali po starem bi zašli v resne go-spodarske in politične težave."
Bistvo pri vsej akoiji je v tem, da so z njo seznanjeni vsd delorai Ijudje. To mislim, da smo v sedanjem obdobju v precejšnji meri uspeli. Naj-pomeirLbnejše pri tem je, ka-ko bomo uspeli aktdvirati delovne Ijudi, da bodo v še večji meni kakor dosedaj na svojem delovnem mestti, v krajevni skupnosti In v inte-resnih skiipnostili na o&novi samoupravnih dogovorov in naortov za akcijo uresnifie-vaM stabiliaacijsko polMillkio.
Vojko Novak