JUTRA Poštnina plačana v gotovini MarlborsžU Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 47 Maribor, sreda 26. februarja 1930 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prejetian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Ur,edništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Rim — Dunaj — Berlin Avstrijski zvezni kancelar dr. Sclto-ber sc jc povrnil iz Berlina nazaj v avstrijsko prestolico. Poset avstrijskega državnika v Berlinu neposredno po njegovem povratku iz Rima je vzbudil velik interes v vsej evropski politični javnosti. Jasno je, da ni šlo samo za trgovinsko pogodbo z Nemčijo, za katero se že dve leti vodijo med Dunajem in Berlinom brezuspešna pogajanja in ki je zlasti za Avstrijo radi večje pasivnosti njene trgovine z Nemčijo važna, ampak da je imel berlinski obisk tudi širši politični pomen, kar so v ostalem tudi časopisi v svojih komentarjih splo-Sno naglašali. Tudi Schober sam je to stran svojega obiska izrecno podčrtal. Pozornost vse javnosti je bila uprta na Politični značaj avstrijsko-nemških od^ nošajev z ozirom na dejstvo, da je bilo tik poprej doseženo novo politično zbližanje med Avstrijo in Italijo. Organu nemškega centruma »Germania« je dr. Schober dal izjavo, v kateri povdarja, da mu je v Rimu bilo dano, da formalno zaključi razdobje napetosti med Avstrijo in Italijo, ki za Italijo ni bilo ugodno, za Avstrijo in za njene gospodarske interese pa je bilo naravnost Škodljivo. Uspeh v Rimu pa ni bil odkupljen z oškodovanjem avstrijske časti. V nedeljo je pa dr. Schober v radio podal izjavo, da je z ugodnim rezultatom svojega rimskega potovanja storil uslugo nele Avstriji, ampak vsem Nemcem in preko tega tudi mednarodnemu sporazumu. Nemški, zlasti dunajski listi, ustvarjajo seveda že nove kombinacije. Pišeio o ideji mostu med Nemčijo in Italijo, dunajski »Neues Wiener Journal« pa pravi celo, da pomeni pot v Rim—Dunaj—Berlin pravec, označen z voljo treh narodov k skupnemu ctlju. Te misli v nemškem tisku vsekakor še ne pome-njajo dejstev, vendar označujejo pravec razvoja dogodkov in smisel Schobero-ve diplomatske akcije. Gotovo je, da Avstrija ni izvršila zbližanja z Italijo brez predhodnega sporazuma z Berlinom, saj je Schober sam to potrdil z izjavo, da je potovanje v Rim dogovoril 2 ministri Nemčije že v Haagu. Tudi je Seipel I. 1928 po konferenci Male an-^nte podal Izjavo, da avstrijska zuna- politika ne bo storila ničesar brez ®Porazuma z bratsko Nemčijo in da ne vstopila v nikakšno kombinacijo, v kateri bi ne bila tudi Nemčija. Na tem temeljnem načelu sloni zunanjepolitična akcija vsake avstrijske vlade, na Dunaju in v Berlinu pa se smatra sodelovanje za nacijonalno dolžnost. Le tako je mogoče razumeti, da je bilo časopisje v Nemčiji povodom Schoberovega obiska v Rimu brez izjeme polno, hvale in da se ob tej priliki prav nič ni govorilo v njih o trpljenju Nemcev na južnem Tirolskem. Ta molk smo razumeli šele Po 21. tm., ko je Mussolini podpiral »amnestijo« za Nemce na južnem Tirolskem in ko je dala fašistovska vlada delno voljenje za rabo nemškega je- Konec enodnevne vlade CHAUTEMPSOVA VLADA PADLA ŽE NA PRVI SEJI PARLAMENTA. — IMENA POINCARE, BARTHOU IN CLEMENTEL V OSPREDJU. PARIZ, 26. februarja. Kabinet Chau temps, ki se je včeraj predstavil parlamentu, je padel že na prvi seji. Po vladni deklaraciji, katero je prečita! Chautemps sani, se je pričela debata, v kateri je opozicija pod vodstvom Tardieua in Maginota silno ostro napadala sestavo in program sedanje vlade. Chautemps je pozno zvečer stavil predlog o zaupnici, ostal pa je pri glasovanju za 11 glasov v manjšini. Za zaupnico je glasovalo namreč 271. proti pa 282 poslancev. Takoj po glasovanju, s katerim je bila izrečena vladi nezaupnica, so še odšli člani vlade na kratko posvetovanje, na katerem je bila sklenjena de-mifija celokupnega kabineta. Ob 10.30 ponoči je odšel Chautemps v elizejsko palačo, kjer je sporočil predsedniku republike demisijo komaj rojene, a že umrle vlade. Predsednik renubMVe je vzel demisito na znanje *n ie pros?! Chaut°*ncsa, da naj do sestave novega kabineta vodi vladne posle. Noiranje-poIitJon! položaj v Fraric^i se je vsled neoričakovanega takojšnjega padca Chautemnsovega kabineta silno poostri!. Včeraj?”5-' bojno glasovanje v zbornici je namreč jasnr pokazalo, da pod sedmimi konstefc-razmerami ni mogoča nHf vfprla ^snice r»|+l v**?^,? co^a javnost se dobro *ave<1'» težine parlamentarne krbe v Franciji. Današnii jutranjiki opozarjajo na dejstvo, da se je zbornica včeraj čisto jasno razdelila v dva tsbora, ki sta enako močna. Novo vlado bi mogel to rej sestaviti le avtoritativen politik, ki stoji nad strankami. Teinu politiku bi se morala posrečiti sestava koncentracijske vlade. Tega naziranja je tudi predsednik republike in se ho zato odlili za onega moža, ki bi mogel nuditi jamstvo za sestavo Široke rejv-Hsiroft^e koncentracije. Najresnejši kandidat v tem smislu hi bil Po-incare, ki pa radi svojega rahlega zdravja lHbrže ne bi hotel prevzeti te misije. Razen Poinoareja prihajajo v w>š*ev še Briand, Barthou in Clc-mentel. Listi d^p-^e se seveda zopet zavzemajo za Tardieua. Predsednik republike Dot?merque je o'ričel po starem običaju davi ob 10. s konzultacijami politikov. Najprej je sprejel senatnega predsednika Dou-merja, nato pa zborničnega predsednika Bouissona. Ker se bodo posvetovanja še nadaljevala, danes najbrže še nikomur ne bo noverjen mandat za se stavo nove vlade. V zvezi z novim položajem na se ob enem z vso resnostjo razmlšlia tudi o možnosti razpusta zbornice, kar bi imelo za posledico takojšen razpis novih volitev. Razen zunanjega političnega položaja pa se hočejo merodajni krogi na vsak način izogniti novim volitvam in premostiti kri^o s kabinetom prehodnega značaja. Ta vlada bi !rr>f>h nalog, da ratificira haaško po-srodbo in konča poganja v Londonu. Šele po rešitvi teh, trenutno najbolj aktualnih francoskih problemov bi po stale nove volitve neizogibne. Londonska konferenca LONDON, 26. februarja. Za jutri je sklicana seja voditeljev posameznih delegacij. Včeraj je prispel semkaj v sprem stvu admirala Cirianija italijanski zunanji minst. Grandi. Odbor strokovnjakov je izdelal elaborat, ki predstavlja praktičen sporazum v vprašanju posebnih ladij. V avtoritativnih krogih konference izjavljajo v nasprotju z raznimi časopisnimi vestmi, da so vse delegacije trdno odločene, da izvedejo sporazum petih velevlasti in o kaki pogodbi med tremi velevlastmi sploh nikdar ni bilo govora. Kar pa se tiče 'sredozemske pogodbe, še ni bil stavljen dosedaj noben uradni predlog. Razpravljalo se je sicer o političnem ozadju take možnosti, ne da bi se vršili oficijelni razgovori. Sicer pa bi bila sredozemska pogodba mogoča le s privoljenjem vseh treh sredozemskih velevlasti. PARIZ. 26. februarja. >Temps« naglasa. da poizkus fašističnega časopisja, da bi zaneslo zmešnjavo na londonsko konferenco, francoske delegacije nikakor ne bo spravil iz ravnovesja. Francija bo nasprotno slejko-prej vztrajala pri svojih dosedanjih zahtevah in odklanja pariteto z It-ilijo. ker je sedanje francosko vojno bro-dovje za polovico večje od italijanskega. Delegacija kitajskih zčrauni-kau u lugaalauiji BCOGRAD, 26. februarja. Tekom marca dopotuje v Jugoslavijo delegacija kitajskih zdravnikov, ki bo zlasti proučila naše higijenske zavode in naprave, predvsem najmodernejše PUSTNI TOREK 4. III. SOKOLSKA MAŠKERADA zika, kar je oboje bilo namenjeno izboljšanju odnošajev med Italijo in nemškim narodom. Znak, da faši;,r: ’ polaga veliko važnost na zbližanje in. rti Rim —Dunaj—Ber’in. Značilno je tudi, da vprašanje »an-schlussa« Avstrije k Nemčiji ob priliki obiska v Berlinu sploh niti z besedico ni bilo omenjeno. Jasno je, da je tudi to bilo storjeno namenoma, da se ne skali pravkar zlimano novo prijateljsko razmerje med Italijo. Avstrijo in Nemčijo. Da li je g. Schober pri vsej svoji akciji imel namen izigrati Jugo: 'avtjo, to vprašanje ostane za enkrat odprto. Njegov trdovratni molk po oovratku iz Rima povodom skupne avstrijsko-jugoslo-venske proslave otvoritve mostu v Radgoni je bil vsekakor zagoneten. Da je šlo Italiji za izigranje naše države, o tem ni niti najmanjšega dvoma. Dejstvo amnestije za Nemce na južnem Tirolskem in delnega dovoljenja uporabe m.nščine na eni, strašne obsodbe Jugo-slovenov iz Marezia dne 24. trn. pred rimskim tribunalom na drugi strani govore za nas jasno dovolj. Hladnokrvno motrimo dogodke okrog nas in smo na straži. Upamo, da se vodilni naši državniki ne bodo pustili z nobene strani presenetiti. urejeni Higijenski zavod v Zagrebu in vse zavode in ustanove, ki so pod njegovim vodstvom. Delegacijo, ki je pod vodstvom znamenitega dr. Lhya, je poslala v našo 'državo higijenska sekcija Lige narodov, na katero se je nedavno obrnila kitajska vlada s prošnjo, da ji priporoči kakšno evropsko državo, ki stoji glede higijenskih ustanov in v organizaciji higijenske-ga dela ter socijalne medicine na višku. Značilno je, da je higijenska sekcija Lige narodov določila našo državo, specijalno Zagreb, v to svrho. Delegacija ostane v Zagrebu tri tedne in bo obiskovala v tern času tudi poseben tečaj o proučevanju higijenske organizacije in socijalne medicine. De. legacija bo v tem času proučila tudi razne druge medicinske ustanove v naši državi, in bo po tritedenskem bivanju v Zagrebu še prepotovala državo. Pozneje pride v Zagreb še eden najodličnejših kitajskih medicinskih strokovnjakov na polju narodne higl-iene dr. Pi-Kirig kot specijalni delegat kitajskega ministrstva za narodno zdravje. Vlom na kolodvoru v Rušah. Danes zjutraj krog 4. ure se je prebudil šef železniške postaje v Rušah in se mu je zdelo, kakor da nekdo vrta blagajno v prometni pisarni. Kmalu nato je v uradnih prostorih nekaj zaropotalo in šef, ki je stopil iz stanovanja. je videl, kako je prišel iz urada en moški, kmalu za njim pa skoči! skozi okno še drugi moški in sta izginila. Takoj zjutraj je poslala obveščena mariborska policija detektiva s policijskim psom, ki je skozi okno, koder je skočil en vlomilec na prosto, takoj ujel sled in jc eden vlomilcev — postajni dclavec — že bil danes zjutraj aretiran. On sicer taji, vendar pa cela vrsta indicov govori za njegovo krivdo. Njegov tovariš doslej še ni v rokah pršice. Avto za zasledovanje je dala na razpolago tvornica za dušik Vlomilca sta sicer napravila slab plen. ker sta mogla odnesti samo 182 Din iz manipulacijske blagajne, do* čim se jima vrtanje blagajne ni pravočasno posrečilo. Nočne tičice kot žeparice. Dva prelahkoverna okoličana sta postala tekom minule noči žrtvi alkohola in družbe nočnih prijateljic. Neki kmet iz Zimice je popival z neko Alojzijo P. in Terezijo K. v nekj kavarni in se ga je dodobra nalezel. V nekem hipu pa je opazil gost od druge mize, kako je ena Jzmed žensk segla možu v žep, vzela iz njega denarnico in iz nje denar ter dala svoji tovarišici. Ko je družba šla iz kavarne, je šel za njo tudi gost-opazovalec in opozoril prvega stražnika. Stražnik je družbo ustavil in vprašal kmela, če ima ves denar. Ko so pogledali v denarnico, je kmet ugotovil, da mu je manjkalo nad 3000 Din. Obe njegovi prijateljici sta bili aretirani, našli pa so pri njih le malenkostne zneske 11 Din in 50 para. Preiskava se nadaljuje. — Tudi neki zidar iz Krčevine si je privoščil nekoliko preveč alkohola in nato ,š* ženske ljubezni z 451etno Matildo M. od Male nedelje, ki jo je našel v kavarni »Kosovo«. Veselo je šlo v fijakerju od gostilne do gostilne, končno pa je zidar pozno v noči opazil, da so mu zmanjkali iz žepa trije tisočaki. Njegovo prijateljico so aretirali; našli so pri njej sicer 600 Din, vendar zidar sam prizna, da ji je za ljubezen da! 300 Din. Tudi v tem slučaju teče preiskava naprej. naaa £• v' ivi ariboru, uue ii. JLVom Iz Trsta in Gorice Par primerov novih izprememb priimkov na tržaški prefekturi: Jerkič Cer-cliioli, Vatovac Vatta, Vrabec Verazzi, Cigoj Zigotti, Žgur Sicuri, Simčič Si-monetti, Sirk Serchi, Župančič Špani, Novak Novaro, Orel Ori, Pikovnik Pic-cliiani, Pintar Pinti, Poljanec Polianzi, Pregelj Pregelli. * Delokrog tržaške dobrodelne kongregacije se vedno bolj širi zbog naraščajočih ^slabih gospodarskih razmer v mestu. Samo v mesecu decembru je dobilo izven ubožnice in drugih institucij podpore v denarju in hrani 2628 oseb. 1098 oseb je dobilo podpor 50.875 lir. Hrane se je razdelil 75.897 porcij. V ubožnici so 804 reveži, beračev je bilo koncem decembra v oskrbi 126. V dveh ljudskih prenočiščih je na dan nad 500 ljudi. Poprej je pomagal dobrodelni kongregaciji občinski zastop z izdatnimi zneski, po novi odredbi za občinske proračune odpade dosedanja mestna podpora. Meščanstvo je darovalo lani 25.000 lir, kar pomeni le malo napram vedno večjim potrebam. Kongregacija skrbi tudi za revne otroke. V poročilu o svojem delovanju v preteklem letu pravi, da pošilja dečke redno v toskansko kmetijsko kolonijo, kjer jih je sedaj 112. Prvotno se je hotelo vse te dečke krat-komalo porabiti za kmetijsko delo, pa ni šlo. Sedaj jih priučavajo k poljskemu delu v posebnih tečajih. * Železniška proga Trst—Benetke je slabo oskrbovana in očitna je njena in-ferijoznost v primeri z notranjim železniškim omrežjem. Vožnja na črti Tržič—Trst je počasna. Da prevozijo 28 kilometrov, potrebujejo brzovlaki 45 minut, potniški nad eno uro. Še slabši je položaj na progi Pula—Trst. Da prevozi 130 kilometrov, rabi brzovlak 4 ure in pol, potniški 5 ur. Razmere na železnici Trst—Poreč so pa naravnost .škandalozne. * Dne 7, novembra 1920. je bil na seno-žeški cesti napaden posestnik Ivan Žnideršič iz Laz. Neki mladi ljudje so mu vzeli štiri sto lir. Ta dogodek je naznanil orožnikom Žnidaršič šele lansko leto, izjavljajoč, da se je bal napadalcev, ki so bili: sedaj 251etni Anton Žetko, Matija Jelerčič, star 32 let in 35Ietni Rudolf Ahčan. Te dni se je vršila v Trstu porotna razprava proti Žetku in Jeler-čiču, Ahčan je v inozemstvu. Pred porotniki je pripovedoval Žnideršič, kedaj in kako je bil napaden, ni pa mogel reči z gotovostjo, da so ga napadli baš Žetko, Jelerčič in Ahčan. Obsojena sta Žetko in Jelerčič vsak na 10 let zapora. * V hrvatski Kaštelir v Istri je prišel nov župnik don Luigi Brandolise iz Tri-denta. Pravijo, da je doktor teologije in filozofije, pa je prišel zri župnika v bedno Istro. Domača beseda je iz cerkve v Kašteliru ž njim docela izgnana. * V rudnikih pri Labinu v Istri se je pripetila nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Odtrgala se je široka plast zemlje in zasula dva delavca, 48- letnega Mičulasa in 601etnega Bateli-ča. Pokopali so ju prav slovesno in tudi družine so obdarovali. Pri zadnji nesreči pred par leti se je ugotovilo, da so v Iabinskem premogovniku varnostne naprave zelo površne. Takrat je sledila po dolgi preiskavi razprava proti odgovornim činiteljem, ki pa so bili oproščeni obtožbe. * V Gorici živi neki Ludvik Burgthebr, 33 let star, ki mu je precej vroče sedaj sredi občutne zime. Hotel se je okopati v Soči, na skali mu je spodrsnilo in padel je v vodo, iz katere je komaj priplaval na breg, kjer se je onesvestil. Spravili so ga v bolnico. Pri mestnem vrtu v Gorici sta se zapadnih Brdih so se greli pri velikem ognjišču. Počilo je močno in hiša se je stresla, prestrašili so se vsi bližnji sosedje. Na mah so bili vsi v Žnideršiče- vi hiši. Kuhinja je bila vsa v dimu, razlegal se je jok in stok. Na ognjišču je gorel velik panj, v katerem je bila ostala iz vojnega časa cev želatine. Ko jo je zajel ogenj, je sledila silna detonacija. Pet oseb Žnideršičeve družine leži težko ranjenih v goriški bolnici. * Pri mestnem vitu v Gorici sta se zmerjala in stepla pred nekaj dnevi dva srednješolska profesorja. V Tolminu je razžalil zdravnika dr. Bussija ravnatelj liceja Dolfo Zorzut. Dr. Bussi mu je nato grozil in ga ranil. Stvar ima sodišče v rokah. To so očitni znaki sovraštva med primorskimi Italijani in onimi iz starih provinc. Slednji smatrajo primorske Italijane za drugorodce, katerim šele treba dati pravega italijanskega'duha in italijanske vzgoje. Primorski Itlijani so razžaljeni in tako se razvijajo med njimi spori in celo pretepi. Predlanskim je napadel s palico v sodni dvorani neki regnikolski odvetnik goriškega odvetnika Dalmatinca dr. Miagostoviča zbog nekega malega očitka in zmerjal ga je s »suhim Hrvatom«. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 26. februarja. Zaprto. Četrtek, 27. februarja ob 20. uri »Takrat v starih časih«, ab. A. Gostovanje gdč. Marice Lubeieve. Petek, 28. februarja. Zaprto, Sobota, 1. marca ob 20. uri. »Takrat v starih časih«. Kuponi. Znižane cene. Medelja, 2. marca ob 15. uri »Grudica«. Kuponi. — Ob 20. uri »Netopir«. Znižane cene. Kuponi. Sobota in nedelja v gledališču. V soboto zvečer se ponovi zabavna opereta iz dobrih starih časov Stolzova »iFakrat v starih časih« pri znižanih operetnih cenah. V nedeljo, 2. marca, po daljšem presledku ob 3. popoldne zopet otroška igra s petjem in godbo »Grudica«. — Zvečer pa se ponovi prelepa klasična Strausova opereta »Netopir« pri znižanih cenah. Koncert Prihode dne 21. trn. je bil za mariborsko publiko izreden umetniški dogodek. Vaša Prihoda, ki je pred 10. leti pričel svojo umetniško karijero in žel skozi vso to dolgo dobo naravnost trijumfalna priznanja najuglednejšega svetovnega glasbenega občinstva, je razvil pred nami ves čas svoje virtuozne igre, ki ga ie od vsega začetka postavila v prvo vrsto violinskih umetnikov. Odveč bi bilo povdarjati posebnosti njegovih kri-stalnočisiih izvajanj, njegove najvišje tehnične spretnosti in njegovih inter- Četrtek 27. ffebr. ob pol 16. uri otroiko rajanje Velika dvorana .Union1 Dvorana bo dobro zakurjena. pretacij. Fasciniral nas, je tako s popolnostjo tonov izvabljenih iz G-strune kakor z brezhibno oktavno igro (Schubertov Ave Maria); tako s sigurnostjo in posebno gibčnostjo leve roke kakor z virtuoznostjo svojega loka (v raznih kadencah Mozartovega in Goldmarkovega koncerta, ki jih je občinstvo poslušalo s posebno napetostjo), a najbolj smo bili presenečeni po izpeljavi akrobatskih varjacij, ki jih je Paganini zložil na Beethovnovo arijo »Nel cor piu non mi sento«. Redki so mojstri, ki se upajo do Paganinija, a v skupini teh redkih zavzema Prihoda zelo odlično, morda tudi prvo mesto. Ravno Izvajanju Pa-ganinijevih skladb se ima zahvaliti, ako se je mogel v Italiji, kjer je skušal svojo prvo srečo ' io je pozimi 1920 v dvorani bivšega Narodnega doma v Trstu), ki mu ni bila prav tnila, uveljaviti kot virtuoz in umetnik iti se povzpeti do take stopnje, da je ostal marsikateri drugi sloveči violinist v senci. Naše občinstvo pa je tudi znalo ceniti umetnika in njegovo veljavo, s tem, da se je izkazalo s polnoštevilnim obiskom, ogromnimi aplavzi, za katere c j je mojster zahvalil z dodatki izven programa med drugimi Sarasate. Mariborski indneani drobiš KONCERT Ljubljanske Glasbene Matice v soboto, 8. marca s pariškim sporedom Ob grobu Madeleine Lavergne. Kakor mora se nam je vlegla na dušo vest o smrti mlade simpatične Francozinje gospodične Madeleine, ki so jo položili v pondeljek na Pobrežju k večnemu počitku. Mlada, nežna, ljubezniva je prišla med nas, upajoč, da ji blaga klima našega -jugoslovenskega Merana« bolje dč kot klima v Srbiji. Svoje študije je končala v Parizu. Po splošnem študiju se je posvetila študiju umetniške obrti, pred vsem notranje dekoracije, za kar je imela mnogo talenta. Izdelovala je krasna ročna dela z neverjetnim potrpljenjem in zelo lepo slikala. Dostikrat je na poti na trg ali s trga — vodila je sama gospodinjstvo starišem, ki so bili zaposleni v šoli — obstala pred kako skupino delavcev ali pred kakim zanimivim razgledom in ga z lahkimi, sigurnimi potezami skicirala. Zelo dobro je govorila srbščino in z vnemo se je lotila tudi študija nemščine. Božič ji je prinesel veliko veselje: smuči! Tiste zimske, snežne dni po Božiču smo videli vsak dan njeno nežno, vitko postavo, kateri se je smučarska obleka izredno dobro podala, kako je s smučmi hitela na prosto in trenira-•la. Tam si je menda tudi nakopala kal zavratne bolezni, ki je tako naglo utrgala nit mladega, nadebudnega življenja. Smrt simpatičnega dekleta je tembolj tragična, ker so nesrečni stariši pred tremi leti že izgubili eno hčerko in so zdaj ostali.sami. Z njimi žalujejo vsi kui-turni sloji našega mesta, šnji glavni skupščini. Komisija za sestavo učnega načrta za učiteljišča. V ministrstvu prosvete so se začele dne 25. tm. seje komisije za sestavo učnega načrta in programa za učiteljišča v kraljevini Jugoslaviji. Iz dravske banovine je v komisiji direktor državnega ženskega učiteljišča v Mariboru, g. Franc Kadunc. Delavske manifestacije za socijalno zakonodajo. V Jugoslavijo prispe te dni ravnatelj mednarodnega urada dela Albert Thomas. To priliko uporabi delavstvo in sklicuje za 28. tm. več velikih zborovanj, in sicer v Beogradu, kjer bo govoril tudi Thomas in bodo govori potom radia prenešeni po vsej državi, v Mariboru ob 18. uri v kazinski dvorani, ter v Ljubljani v dvorani delavske zbornice Povsod bo delavstvo manifestiralo za očuvanje socijalne zakonodaje. SOletnica prezidenta T. G. Masaryka sc bo, sodeč po pripravah, ki so v polnem teku, proslavila svečano in dostojno slavljenčevega imena. Sodelovali bodo tudi Glasbena Matica, vojaška godba ter dopolnilna češka šola. Ker bo vstop k proslavi prost, se vabijo vsi rodoljubi in domoljubi ter častilci Masary-kovi, naj si ohranijo dopoldan 9. marca svoboden, da se bodo mogli udeležiti proslave. MPID v holah in snecerijskih trgovinah. Izsušenje mori® — mesto koloni! GIGANTSKI NAČRT NEMŠKIH INŽE NIRJEV ZA IZSUŠENJE SEVERNEGA MORJA. — 300.000 KVADR. KILOMETROV NOVE ZEMLJE. Po vojni si razne države, zlasti vse one, ki so preobljudene, iščejo novih področij za svoje odvisno prebivalstvo, ki ga same ne morejo preživljati in ki se mora izseljevati, ki ga pa vendar hočejo ohraniti kot svoje državljane. Zakaj izkazalo se je, da niti vojne, niti kuge, niti zmanjšanje števila porodov ne morejo tako zredčiti prebivalstva pre-obljudenih dežel, da bi vprašanje emigracije postalo brezpredmetno. Nemčija je z vojno izgubila tudi vse svoje prekomorske kolonije. Tudi je Nemcem zabranjeno vseljevanje v ameriške Zedinjene države, in tako Nemčija danes nima področja, kamor bi napotila svoje odvišno prebivalstvo. Ni torej čuda, če so nemški inženirji v tej stiski prišli na novo grandijozno idejo: da povečajo kopno evropskega kontinenta za nekaj stotisočev kvadratnih kilometrov, na katerih bi se lahko nastanilo krog 20 milijonov novih prebivalcev. V to svrho bi se naj izsušilo Severno morje, odnosno njegov večji del. Izgradil bi se o-gromni nasip v dolžini 800 km in višini 30 m, računši od morskega dna,' s katerim bi se zaprl južni in vzhodni del Severnega mdrja. Iz tega ogromnega ba^ zena bi se izčrpala voda v Ocean, in pridobila bi se na ta način ogromna površina plodne zemlje, v kateri bi se povrh morda še tudi našla velika bogastva na rudah, zlasti premoga in petroleja. Izlivi velikih rek Rena, Schelde in Them-se bi se morali speljati v kanal La Manche, ustje reke Labe pa v Kieiski kanal. Z izvršitvo tega načrta bi Anglija imela z evropskim kontinentom zvezo po kopnem, Nizozemska in Belgija pa bi v svojih današnjih mejah postali kontinentalni deželi. Amsterdam bi ne bil več pristaniško mesto, vse dozdajne luke bi se pa kasneje z morjem zvezale s kanali in železniškimi mrežami. Izvedba načrta sama bi bila mnogo lažja nego kasnejša razdelitev pridobljene kopne zemlje med države, ki bi nanjo meiile: Nemčijo, Anglijo, Belgijo, Nizozemsko in Dansko, zato se s teh strani že danes pojavlja huda opozicija proti izvedbi načrta. Menda ni danes več na svetu človeka, ki bi dvomil o tem, da je Amerika dežela najbolj nemogočih stvari? V tej deželi silnega tehničnega napredka, neverjetne civilizacije in kljub vsemu tudi kulture, se po od časa do časa vendarle še pojavi zgodnji srednji vek z vsem svojim mrakom. Tam so n. pr. še pred par leti obsodili profesorja, ki si je drznil zastopati Darwinove, odnosno Haecklove teorije o descendenci, a da se pečajo tudi z vprašanji, ki so se resno mogla treti-rati le v srednjem veku, torej pred davnimi stoletji, nam dokazuje slučaj najnovejšega proroka mormonske verske sekte v državi Utah, mistra Franka Robersona. Temu svojevrstnemu človeku sc je, kakor z vso resnostjo zatrjuje, po višjem navdahnjenju posrečilo odkriti kraje« kjer so: pekel, vica in nebesa. Jav-nost pa je za ta njegova znamenita odkritja izvedela pravzaprav le slučajno. Ko so nedavno ameriški časopisi mnogo razpravljali o pripravah prof. Godarda, Obertha, Očenaška in drugih za raketni polet v vsemirje, je to mistra Robersona tako razburilo, da je sklical protestno zborovanje svojih pristašev proti takim poizkusom in proti takemu pisanju. In na tem zborovanju je presenečenim poslušalcem povedal, da so poizkusi poleta na planete brezbožni, grešni in se tudi nikdar in nikoli ne bodo posrečil, ker: soln-ce in planeti niso svetovi, ampak bivališča duš umrlih ljudi z naše zemlje. »Po višjem navdahnjenju mi je bilo razodeto,« je dejal mistcr Roberson, »da Danes zavzema Severno morje, po povprečnih geografskih računih, 547.000 kvadr. kilometrov, otoki v njem obsegajo 6450 kvadr. kilometrov. Morje je relativno plitvi bazen, ki je samo v bližini norveške obale nekoliko globlji. V južnem delu, ki pride za izsuševanje v poštev, ne presega globočina nikjer 60 metrov. Projektirani nasip bi šel po ta-kozvanem »Doggerbanku«, zelo široki podmorski visoki planoti, kjer je morje povprečno 15 do 30 m globoko, dočim znaša globočina severno od nje tudi nad 200 metrov. Nasip bo moral štrleti nad morsko površino vsaj 10 m, ker je razlika med plimo in oseko v teh krajih večkrat celo nad 3 m, v mnogih slučajih pa doseže celo 7 m. Severno morje je tekom stoletij pogoltnilo velike kose evropskega kopna, samo v zadnjih 900 letih 5055 kvadr. kilometrov zemlje na južni in vzhodni obali, pri čemur sta požrla nenadna silna plima in leteči pesek nad 144 vasi in mest. Okrog 2600 kvadr. kilometrov so z izsuševanjem zopet rešili. Z izsušenjem bi se pridobila nazaj nele vsa ta zemlja, ampak bi se na novo pridobilo krog 300.000 kvadratnih kilometrov zemlje za ljudsko naseljevanje in obdelovanje. Nemčija izkazuje po vojni 2% prirastka na prebivalstvu, tako da je glede števila prebivalstva še vedno na drugem mestu v Evropi in je preobljudena. L. 1840 je imela še 40 prebivalcev na l kvadr. kilometer, 1. 1890 pa že 92. Ako bi samo polovica na gori opisani način pridobljene zemlje pripadla Nemčiji, bi se njena površina povečala od 520.000 na 670.000 kvadr. kilometrov, in gostota prebivalstva bi padla v tem slučaju na stanje iz 1. 1890. Problem preobliudeno-sti in gospodarskega izmozganja Nemčije bi bil s tem rešen. V tehničnih krogih Nemčije se o tem načrtu mnogo razpravlja, pa tudi v o-stalih zapadnih evropskih deželah. O tehnični izvedbi in njeni možnosti sploh ne obstoje dvomi, in celi problem ie sedaj samo še v tem, ali se bodo sporazumele sosedne države glede posledic tako nanovo pridobljenega kopna. se pekel, kakor so krivo učili doslej, ne naha’a pod našo zemsko površino, ampak da je pekel, pravi strašni goreči pekel na solncu, in da od tam prihaja tudi vse človeško zlo. Duše grešnikov potujejo takoj po smrti na solnce, kjer so večno obsojene v gorenje, zato tudi solnce nikdar ne ugasne in ne bo nikdar u-gasnilo. Duše malih grešnikov in tistih, ki so se spokorili pa še niso odslužili s pokoro vseh grehov, gredo v vica, a ta vica so na mrzlih planetih Neptunu, Uranu in Saturnu. Na. Neptuna pridejo tiste grešne duše, ki imajo odslužiti največjo in najdaljšo pokoro. Na Urana so obsojene duše manjših grešnikov, na Saturnu pa se pokorijo oni, ki bodo že skoraj spuščeni v raj. Delijo se^ pa tudi ti na razne vrste. Tako so splošni grešniki na samem Saturnu, tisti, ki so že napol očiščeni, pridejo na Saturnov obroč, od tam pa sc postopoma selijo po vseh Saturnovih lunah, do desete, ki je pred-kraj nebeškega izveličanja.« V nadaljnjem svojem govoru je pa mi-ster Roberson opisal in razpredelil tudi kra:e izveličanih in blaženih. Na Merkurju so najvišja nebesa, tam so duše svetnikov', mučenikov, svetih in prečistili devic itd., in sicer zato, da jih lahko vidijo pogubljeni s solnca in trpe zaradi tega še večje muke, končno pa tudi zato, da odvračajo premočan hudobni upliv pekla-solnca na našo zemljo. Na Veneri so duše tistih, ki niso prišli v raj preko vic, torej naravnost, ki pa niso svetniki ali blaženi. Na Marsu so duše iz tretjih vic, na Jupitru pa duše iz drugih vic in duše spokorjencev. Nedolžni otroci pa imajo nebesa zase, pravi mister Roberson. Ti prebivajo na planetoidih ali asteroidih, ki jih je preko 1000 in se tam sami zase igrajo. Zelo stare device so pa dobile svoje izveličanje na luni, in sicer na tisti njeni polovici, ki z zemlje nikoli ni vidna. In od tam je mister Roberson, kakor je povedal, tudi dobil nav-dahnjenje potom obiska pokojne svoje tete, ki je umrla v visoki starosti 98 let. Obiskala ga je po višjem nalogu in mu Zrteu čudne ženitbene preuare Star gospod iz Haaga, ki je mislil, da bo dobil mlado in bogato ženo, je postal žrtev čudne ženitbene prevare. Mož se je že poročil po vseh predpisih, vendar je že čez pol ure po poroki pridirjal na policijo in povedal, da je njegova žena, neka 26!etna- Francozinja, pobegnila in izginila brez sledu. Predzgodovina te čudne prevare pa je sledeča: Decembra preteklega leta je nekega 601etnega privatnika, ki stanuje v Haagu, nagovoril na ulici neznani človek in ga vprašal, ali se ne bi hotel poročiti z lepo, mlado in bogato Francozinjo. Ta je res takoj privolil v ponudbo in se na predlog neznanca nastanil potem v Rotterdamu, da si pridobi tamkaj domovinsko pravico. Kasneje pa se je na zahtevo neznanca preselil zopet v Leyden, ker je tako želela nevesta. Kmalu nato je posetil ženitbenega kandidata neki Belgiec, ki se je predstavil kot prijatelj zaročenke in ga prosil, naj potuje ž njim v Haag, češ da bodoča žena stanuje tamkaj. Do tega trenutka zaročenec sploh ni videl svoje zaročenke. Končno pa sta se ženin in nevesta le sestala in je bila poroka določena za 12. februarja. Po poroki je odšla mlada žena v svoj hotel, češ da mora pripraviti vse potrebno za svatbeno potovanje. Od tedaj pa je za njo izginila vsaka sled. Policija je zagonetko kmalu rešila: bogata Francozinja je neka gospodična iz Pariza, ki so jo radi razuzdanosti izgnali kot nadležno tujko. Da pa bi izgon preprečila, je njen prijatelj posredoval poroko s Holandcem, tako da je ona postala sedaj holandska državljanka in ie ne morejo izgnati. 601etni privatnik iz Haaga pa se more sedaj pohvaliti, da je oženil pariško — gos. Hisnifcoua milijonska čedščina Iz Budimpešte se poroča: Hišnik Josip Takacs je postal čisto nepričakovano dedič premoženja v znesku 40 milijonov dinarjev. Zapustila mu je to krasno premoženje 1. 1912 v Ameriki umrla madžarska plesalka Ethel Nagy. Srečni dedič plesalke niti poznal ni in tudi nikdar ni nič slišal o njej. Ethel Nagy se je pred 38. leti izselila v Ameriko, ko je bila stara komaj 14 iet. Kmalu je postala v Newyorku slovita plesalka in je poročila kasneje nekega milijonarja. Leta 1912 sta drug za drugim umrla Ethel Nagy in njen mož, ne da bi zapustila kako oporoko. Od tedaj iščejo ameriške oblasti zakonite dediče. Madžarski odvetnik Armin Klein je zvedel, da poizvedujejo ameriške oblasti za sorodniki pokojnice na Madžarskem in je potem izsledil rodbino Takacs kot edine še živeče sorodnike Ethel Nagy. Posrečilo se mu je končno tudi, da je njihove zahteve v polnem obsegu uveljavil. Byro tešil ues znanstueni materijal »New York Times« poročajo o rešitvi raziskovalca južnega tečaja Byrda med drugim: ko je led, v katerega je bil za-kovan Byrd s svojo ekspedicijo, toliko popustil, da je mogla ponj ladja »City of New York«, je Byrd v prvi vrsti mislil na to, da reši ves zbrani znanstveni materijal. Zato je pustil na licu mesta vse, kar je mogel pogrešati, in je spravil ta materijal na kolikor mogoče varna mesta. Glavna skrb so mu bili filmi in način, kako jih obvarovati na prevozu pred škodljivimi uplivi vode. I i filmi so najsigurnejšl dokazi za razna odkritja na južnem tečaju. Vsega skupaj ima Byrd na ladji 50 filmov v dolžini 35.000 me-. trov. naročila naj posvari človeštvo, ki hoče z aparati v vsemirje. ker da bo sicer zaradi napuha prav tako strašno kaznovano kakor so bili uporni angeli. Ta kolosalna »odkritja « SO/ seveda vzbudila povsod veliko zanimanje, in znanci mistra Robersona so se zaradi njih tudi že sprli: eni zatrjujejo da je od Boga izbran prerok, drugi pa trdijo, da mu v glavi nekaj manjka. V astronomiji pa je mož vendar precej dobro podkovan. Šport Tekmovanje hazene za prvenstvo L1?P. LHP je na svoji seji izžrebal termine prvenstvene tekme pomladanske sezone v naslednjem vrstnem redu: 25. marca: Ilirija:Mura, Maribor:Atena, Sava:Concordia. 30. marca: Mura:Celje, Atena.Tlirija, Sava:Maribor. 6. aprila: Ilirija:Celje, Concordia:Mura, Atena :Sava. 13. aprila: Maribor Tlirija, Atena:Con-cordia, Celje:Sava. 20. aprila: Ilirija:Concordia, Mura:Ate-na, Celje :Maribor. 27. aprila: Concordia:Celje, Maribor: Mura, Sava:Ilirija. 4. maja: Celie:Atena, Mura:Sava, Con-cordia:Maribor. Režijo tekem imajo prvoimenovani klubi, v jesenski sezoni pa drugoimeno-vani. Tekme se vršijo vselej na igrišču kluba, ki ima režijo tekme. Razpis cross-contrija za prvenstvo mesta Maribor. SK Železničar priredi dne 23. marca cross-contry za prvenstvo Maribora na progi od 7450 m. Start in cilj sta ob 11. dopoldne pri igrišču SK Železničarja. Proga vodi po Pohorski cesti, zavije za igriščem Rapida po poljski poti do križišča poti iz Studencev. Nato zavije levo do vznožja Slov. Kalvarije. Nato med Kalvarijo in Radvanjskim gozdom v smeri Peker, kjer je malo vzpona. Na vrhu klanca se odcepi ter vodi ob robu gozda po travniku do kolovozne poti ter po poti do križišča deželne ceste Pekre—Radvanje, kjer zavije proti Radvanju. Nato se zopet odcepi ter vodi proti gozdu, ter ob robu gozda do zgornje Radvanjske poti. Po tej poti do glavne ceste Radvanje—Maribor ter nato mimo igrišča Rapida na cilj. Proga vodi večinoma po poljskih potih ter delno po travnikih in ima tri lahke vzpone. Pravico udeležbe imajo samo verificirani lahkoatleti JLAS-a, ki so člani mariborskih klubov. Prijave s prijavnino Din 10 se sprejemajo do 16. marca ob 12. uri na naslov: SK Železničar, v roke Fischerja Josipa, delavnica drž. železnic. Za zmagovalca ie razpisal SK Železničar prehodni pokal. Pokal preide v trajno last dotičnega, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali pa petkrat v presledkih. Drugo in tretje placirani dobijo plakete. Tekmuje se po pravilih JLAS-a. ISSK Maribor, bazena odsek. Vse članice se pozivajo, da pridejo sigurno v četrtek dne 27. trn. ob 14.30 v dvorano »Union« radi sodelovanja pri otroški maškeradi. Načelnica. SK Železničar, nogometni odsek. V četrtek ob 15.30 na igrišču training, na katerega morajo priti obvezno sledeči igralci: Bauer, Bačnik, Heller, Konrad I in II, Wagner, Ronjak, Frangeš, Pollak, Pezdiček, Sinkovič in Antoličih Načelnik. Soholsho Seja župne uprave SKJ se vrši redno jutri, 27. febr., ob 18. ufl v župni pisarni, ker je bilo treba prestaviti župni občni zbor radi Masaryko-ve proslave na 16. marec. Prosim za čim številnejšo udeležbo in točnost« Zdravo! — Starosta. ... Za eno milijardo dolarjev je aktivna zunanjetrgovinska bilanca Zedinjenih držav, vkljub temu da je izvoz padel za 34 milijonov dolarjev. Amerlian, ki ie odkril šekel, vice in nebesa PROROK, KI GOVORI PROTI POLETU V VSEMIRJE. - NOVA ASTRONOMIJA MISTRA ROBERSONOVA. _ PEKEL, VICA IN NEBESA. MarTfoMI VE ČET* MIK 'Mri V M i r i 5 o r u, Hne 26. II. 1M Michel Zčvaco tukcedia Zgodovinski roman 34 Kakor ste mi veleli... Tam je spalnica ... postelja stoji ravno nasproti... Ponočne družabnice spe v sosedni...« »Počakaj me tu!« je odgovorila Maga, ki je že z nepopisno previdnostjo odpirala majhna vrata, vodeča iz kabineta v spalnico. Ko je mati Lukrecije prestopila prag teh vrat, jih je pustila napol odprta in za trenutek obstala. »Ah,« je dejala sama pri sebi, »kako opojna slast je v nasladi maščevanja!... Ona je tu!... Moja hči!... Tista, ki me je velela pahniti na ulico... tista, ki se ni usmilila mojih solz!... In jaz, jaz se ne bom usmilila niti njene mladosti niti njene lepote... To ni moja hči... to je ostudna pošast kakor njena brata... kakor njen oče... Na vse pride vrsta... naj le potrpel... toda ona, brezbožna hči, mora prva podleči.« Pobrskala je po svojih nedrih in izvlekla drobno stekleničico: počasi, ne da bi se ji roka stresla, je izdrla zamašek... Približala se je postelji, bolj drsaje nego korakaj?, brez šuma, brez giba... »Kapljico... samo kapljico na njene ustnice... in z Lukrecijo je pri kraju... smrtni boj bo strašen... Borgijci bodo jutri nosili žalno obleko... da, jutri zadene dušo starega Borgia prvi udarec mojega maščevanja...« Ob luči nočne svetilke se ji je nudil pogled na Lukrecijo, Spala je. Smehljaj ji je blodil na ustnicah ... Kna njenih rok je visela iz postelje, druga pa ie podpirala glavo, obdano z valovjem razpletenih las... V tej legi je bila zares kraljevsko lepa. »Moja hči!« je pomislila Maga. Starka je molče in nepremično motrila Lukrecijo. Mlada žena se je zganila, zavzdihnila, zamrmrala par nerazumljivih besed in se nasmehnila še slajše... Ko je ležala Lukrecija zopet v nepremičnosti globokega spanja, se je starka drsaje priplazila k zglavju postelje... »Sanja se ji. ..« je dejala sama pri sebi. »Sanja se ji, srečnici... Kajti njen smehljaj je miren...Včasih ... tam na Španjolskem... sem prihajala ponoči v njeno sobo... in sem se sklanjala nad njeno zibelko kakor zdaj... In tako se je včasih pripetilo, da se je zbudila... Pomolila mi je svoje ročice in govorila smeje: Lahko noč, mamica!... — In zdaj... Zdaj jo hočem umoriti!« Starkine prsi so zahrople od muke. Nekaj kakor ihtenje jo je zaskelelo v grlu. »Kako si me takrat ljubila!... Kako si takrat ljubila svojo mamico!... Kakor hitro si me zagledala, si se nasmehnila... Podnevi, ob najinih dolgih iz-prehodih... ali se jih spominjaš, Lukrecija?... sem te držala za roko... vodila sem tvoje tavajoče korake,.. in ti si se prijemala za moje krilo... vlekla si me zanj... bila si samovoljna... in vodila si svojo mamico, kamorkoli si hotela!« Čarovnica se je bila sklonila, tako da se je skoraj dotikala Lukrecijinega lica. V njej so se razigra-vale čudne prikazni. Čudež se je vršil v tej razgnoje-nl duši... Zopet je gledala svojo hčer Lukrecijo čisto majhno..; takšno kakršno je nekdaj zibala v svojem materinskem naročju... O svetla moč zagonetne in nežne narave človeka! Med svojim ihtenjem se je Maga tiho zasmejala. »Kako nenasitna si bila, ko sem te še dojila...« je zamrmrala sama pri sebi. »Nekega dne se ti je tako mudilo sesati, da si mi razgrizla prsi do krvi... Ah, in tvoji krempeljčki... Kako ostri so bili!...« In uboga starka se je zdajci bridko razjokala. Nehote je zopet zamašila svojo stekleničico ter si je vtaknila nazaj za pas... In kar je padlo na ustnice speče Lukrecije, ni bil strup... Bila je solza... mlačna solza, sladka in bridka, vzvišena in čista solza, ki je hranila v svoji blesteči kapljici neprecenljiv zaklad — ljubezen materinega srca... Ob dotiku tople in slane kapbice še je Lukrecija zdrznila... Še kratek hip se je borila s spanjem. Nato se je mahoma zavedla in dvignila roko do ust. »Kdo je tu? Kdo je tu?« je zakričala in preplašena planila iz postelje. Trenutek na tQ so pritekle zbujene služkinje s plamenicami... In Lukrecija je delila srdita povelja. »Iščite!... .Naj se preišče vse! Nekdo je bil tu, to je gotovo... Čutila sem... tu... na ustnicah... Oh, to mora biti poljub pošasti!...« Preiskali so vse kotičke, a našli niso ničesar. Giacomo pa je bil spremil Mago do malih vrat, skozi katera je čarovnica prišla v Palačo Smeha.' »Ali ste zadovoljni, signora?« je vprašal, ko je baš hotela oditi ... »Ali ste videli gospo Lukrecijo?« »Ne,« je odgovorila starka s čudnim glasom, »videla sem svojo hčer...« Izgubila se je v noč ter se napotila proti enim izmed rimskih vrat. Tam je počakala razsvita. Ko so bila vrata odprta, je zapustila mesto in se krepkih nog odpravila po okolici. XX. Bolna pohotnost. Dva dneva sta minila, odkar so vrgli Ragastensa v ječo. Stopimo v Vatikan. Knjižnica, kamor povedemo bralce — omiljeno bivališče Aleksandra VI., majhna sobanica, ki nima ni-kake^ podobnosti z veliko oficijalno knjižnico papeške palače — je prelesten, sanjav prostor, čudovito pripraven za odpočivanje duše in telesa. Ura je okrog osmih zvečer. Blizu velikega, na stežaj odprtega okna, odkoder se vidi vse mesto, se papež, Cezar in Lukrecija potihoma razgovarjajo. »Rodbinsko posvetovanje!« se sliši skrivnostno mrmranje prelatov in veljakov, razkropljenih po palači. »Kaj bo rodilo? Kakšno bulo? Kakšno vojno?. ..« Aleksander VI. sedi v naslanjaču. Cezar se je iztegnil po blazinah. Lukrecija leži na tremihu na dragoceni preprogi ter blodi z očmi po Rimu. »Ali je Astorra že odšel?« vpraša papež. »Davi že!« je odgovoril Cezar. »Sam?...« »Ne! Z njim sem poslal Garconija, kakor ste mi veleli; zdaj sta na poti... Toda, dragi oče, vse to se mi zdi zelo obširno.« »Potrpi... Corpo di bacco, Cezar! Ti imaš čas... Vse življenje še leži pred teboj. .. Kaj bi neki dejal, če bi ti bilo živeti komaj še par mesecev, kakor je meni?« »Tristo hudičev? Še bolj bi se mi mudilo... Jaz rjavim... Obhajajo me trenutki, ko se mi' toži po bitki... Sanja se mi o velikanskih atakali; množice ljudi gledam pred seboj in se zadiram vanje s svojimi jezdeci kakor jeklo v živo meso... Grom bojnega mete-ža, dragi oče, je prekrasna godba. In to veselje uničevanja! Veselje nad jeklom, ki se zareže v prsi ali v hrbet sovražnika... Brizg možganov, ki se razlete pod udarcem buzdovana! In tiste črne mlake krvi, kamor se pogrezajo konjska kopita... O vseh teh rečeh se mi sanja, ker mi je dolgčas, da ne ubijam...« Ko je Cezar tako govoril o svojih sanjah, ga je bilo tem strašneje videti, čim je pripovedoval vse te reči brez hrupa, z neizpremenjeno tihim in važnim glasom. Samo oči so se mu zalivale s krvjo kakor vselej, kadar ga je razburjalo silno čuvstvo. Priprosto, zdravo dekle, 34—40 let, lepega značaja, z letnimi spričevali, ki dobro meščansko ku-> ha, čisto in točno opravlja vsa dela, v hiši in na vrtu, ljubi dom in otroke, se sprejme. Predstaviti; Domicelj, Prešernova 34/1. od 8. do 9. dopoldne. ' 600 20% kronske bone kupimo! Plačamo najvišjo dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14. 307 Opremljeno sobo oddam gospodu. Meljska cesta 31. 5S9 Zatekel se je pes — volčjak, približno star 2 do 3 leta, velike postave in rejen. Na sebi ima pasjo znamko »Muta št. 4«. Sliši na ime »Rolf«. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi Ivanu Volierju, posestniku vinogradov v Lajteršbergu št. 70. 587 Veliko snažno sobo v bližini Ljudskega vrta s posebnim vbodom, električno razsvetljavo, uporabo kopalnice oddam eni ali dvema solidniipa osebama. Naslov v upravi lista. 517 Stanovanje od dveh do treh sob ev. s kopalnico iščem za april ali maj. Ponudbe pod »Mirno« na upravo tega lista. 562 V najem se odda s 1. aprilom stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi 361 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Pisalne mize in železno omaro ognja varno za shrambo pisarniških knjig kupim takoj. Naslov pove uprava lista. 599 Krasno stanovanje treh eventuelno dveh sob, solnčno z vsem konfortom oddam. Istotam bo s 1. aprilom prosto še eno trisobno stanovanje z verando in loggio. Uporaba vrta, garaža. Naslov v upravi lista. 682 Kolporterja za večerno prodajo časopisov sprejme Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. 593 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Malo, meblovano sobo oddani s 1. marcem eni osebi. Vrazova ulica 6, pritličje, levo. 590 Sobo-in SrkosHkanJe izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Opremljeno sobo oddam stalni gospodični. Razlagova ulica 25/11, desno._____________________592 Umivalnik in nočno omarico, dobro ohranjeno, rjavo, kupim. Naslov je pustiti v upr. lista. U »Pri večernem solncu« li poznaš gostilno? Tam vseh dobrot bogata je zaloga gibanic, rogljičev in potic obilno; potolaži tu se duša mnoga! Alojzija Šaiarič, gostilničarka v Splavarski ulici. 597 Trgovci z jestvinami! Gostilničarju Restavratorji! Da krijete Vaše potrebe sira, naročite poskusni zavoj (4—5 kg 100—120) mojega polnomastnega trapista. Jamčim Vam, da bodete s kakovostjo in cenami zadovoljni in ostanete moj stalen odjemalec. Pri železniški pošiljki popust. Na zahtevo pošljem cenik ostalih mlečnih proizvodov. Sirarstvo Josip Herman v Končanici (Savska b-no vina). Iščom msstne zastopnike v večni) ‘lestih. 395 Stanovanje z delavnico tudi na dvorišču iščem v sredini mesta. Naslov v upravi lista. 596 Pleieoin vseh vrst izdeluje po nizkih cenah strojno pletenje Sesula Tomiltev drev. 231 Inventurna prodaja! Pri vsem zimskem blagu 10% popust Spadalno nizka cone nogavic. Tvornllka zaloga moškega parila za vse •loja. Oglejte el Izlolba. Preprllajta se glada con. JOflPfeREC. MARIBOR j Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše iskreno ljubljene, nenadomestljive in nepozabne hčerke Madeleine Lavergne se vsem najprisrčneje zahvaliuiemo. Zahvalo izrekamo vsem, ki so ljubljeno pokojnico spremili v tako velikem Številu k zadniemu počitku, vsem darovalcem vencev in cvetja. Maribor, dne 26. februarla 1930. Aleksandrova c. 23. 601 Rodbin n Lavergue. od 9. do 15. marca 1930 (Rotunde do 16, marca) Posebne prireditve: Salon sa kolvhovlnasto modo, dunalaka moda pletenin, razstava pohištva, reklamni semeni Mednarodna rasslava avtomobilov In motornih koles. Razstava potrebščin za hotelske obrate / Razstava živil in nasladil / Semenj za zgradbe in gridbo cesi Tehnične novosti in iznajdbe. Poljedelski In gozdarski vzorčni sejem. 3. avstrijska razstava pitane živine. (Od 14. do 16. msrca) Brez vizuma! S sejmsko Izkaznico in potnim listom sve boden prestop meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se s predložitvijo stjmske izkaznice dobi na meji. Precejšnje vozne udobnosti na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, v zračnem prometu in Jadranskem morju. Pojasnila vseh vrst in sejmske Izkaznice (po Din 50—) pri Whner Mesa« A. 0„ WIaa VII ter za časa Lio.keg* pomladanskega sejma pri poslovalnici v Lelpzlru, Otterr. Messhaus tar pr, častnih zastopnikih v vtatiboru. Podružnic* Li-ibljanske kreditne banke, Prvi Jugosl. transport d. d Schenk« & Co., Meljska c. 16, Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v MAflhrv