Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (-2/30C) delno sončno, v soboto (-4/4 0C) in nedeljo (-1/7 0C) rahlo oblačno.
Četrtek, 28. decembra 2017
številka 51 | leto 64
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
TAKO mislim
SRECNO IN VSE DOBRO NOVEM LETU!
-VO
iu-l
=o ■u-t ifo :o
SREČNO
V Velenju in Šoštanju so osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti pripravili že pred božičem, v Šmar-tnem ob Paki pa na praznični torek. Skupno jim je, da so vse tri poudarile domoljubnost in pomen enotnosti slovenskega naroda, ki je 27 let po razglasitvi plebiscitne odločitve, da si Slovenci želimo živeti v svoji državi, vse manj enotna. Leto 2017 je bilo še dokaj mirno leto, še več razklanosti bo čutiti v letu 2018, ko se bomo Slovenci odpravili tako na državnozborske kot lokalne volitve. To je odkrito povedal tudi slavnostni govornik na velenjski slovesnosti, podžupan Srečko Korošec. Na zanimivo popotovanje po zgodovini in sedanjosti pa so obiskovalce popeljali učitelji in učenci OŠ Miha Pintarja Toleda. Več na strani 7.
a bš
ZUPAN, SVET IN UPRAVA MESTNE OBČINE VELENJE
www. velenje. s i
Bodimo srečni prijatelji!
Novo leto je tu. Je čas prijaznih trenutkov in lepih želja, pa tudi čas, ko radi pogledamo, kaj smo postorili v minulem obdobju in s kakšnimi cilji, sanjami stopamo novemu naproti. V lanskem letu smo v našem okolju upali predvsem na boljše poslovne rezultate, na uspešen začetek delovanja šestega bloka, na odpravljene stiske rudarjev, na več dela za mlade, na trdnejša zagotovila, da nova cesta vendarle bo. Lahko bi rekli, da so te želje uresničene. Blok šest obratuje, premogovnik se uspešno sanira, cestna povezava je potrjena, gospodarstvo raste, raste število zaposlitev ... pravzaprav površen pogled izpolnjuje vse želje za zadovoljstvo večine ljudi. Kljub temu še ni tako. Kriza je očitno pustila v družbi velike razpoke, naredila pa tudi nova nesorazmerja, težave in bolečine, ki jih zgolj to, navzven sicer spodbudno brstenje, ne zmore na hitro zakrpati. Vseprisotno potrošništvo se po drugi strani ponovno krepi in nas zavaja in razjeda, kako nujna je izpolnitev naših želja prav danes in tu.
Marsikatera bo morda res udejanjena. Slovenska gospodarska rast bo namreč tudi v prihodnjem letu visoka, pričakovanja dvigujejo tudi prihajajoče državnozborske volitve. Vse manj delavcev bo povzročilo tekmovanje za kadri, to pa se bo prelilo v nekoliko višje plače. Volitve v državni zbor, ki bodo verjetno junija, bodo prispevale k dvigu naložb na lokalni ravni. Komur bo dano, da bo lahko ujel veter v jadra in svoje ambicije stisnil v razumne meje, zanj bo leto verjetno prijazno.
Zato bo dobro, če bomo čas, ki nam je očitno naklonjen, znali izkoristiti tudi za ohranjanje in širjenje človekovih pravic, teh, ki so nam jih izborili predniki ali smo si jih izborili sami. Da bomo s to občudovanja vredno dediščino ravnali umneje, kot smo v zadnjih letih z gospodarstvom. Da se ne bomo spotikali na preteklosti, ampak iz nje predvsem črpali opozorila, kako nas neprijazno lahko oplazi prihodnost. Da bomo skušali ustvarjati prijazna in zdrava delovna mesta in okolje svojega bivanja. Da bomo iskali poti k še boljšemu sobivanju in razumevanju med ljudmi. Stopimo torej v novo leto z upanjem in naredimo sami korak in korake k temu, da nam bo dan iz dneva lepši, bogatejši, življenje strpnejše, bolj bogato, bolj polno. Uživajmo v danostih, ki so nam dosegljive in iščimo srečo v tem, da soustvarjamo skupnost, iz nje črpamo in vanjo dajemo - znanje, bogastvo srečo ... prijateljstvo. Bodite v novem letu tudi naši prijatelji! Pa na zdravje in srečno!
Uredništvo Naš čas, zanj
Boris Zakošek
V Velenju veliko silvestrovanje
Na Titovem trgu v Velenju bo tudi letos tradicionalno veliko silvestrovanje, ki ga tokrat pripravlja Zavod za turizem. Začelo se bo ob 18. uri z otroškim silvestrovanjem, zabava s skupino Viktory pa bo trajala od 22. do 2. ure zjutraj. Ob polnoči bo zbrane pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
a mz
Niso iste vse poti, niso iste vse sledi, tudi sreča znova se deli.
Karte torej zmešajte močno,
naj partíja dobra bo, naj vam leto novo nudi vse, naj izpolni skoraj vse želje.
In če čas vam dopusti, z Našim časom lepše se živi.
n

Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
"^AS
28. decembra 2017
(h
LOKALNE novice
Dobrih 250 tisoč dobička Lekarne
Velenje - Svet Mestne občine Velenje je aprila letos s sklepom o razporeditvi poslovnega izida Lekarne Velenje odločil, da se presežek v višini 251.571 evrov nameni za vlaganja v morebitne nove prostore lekarne in opremo lekarne. Ker javni zavod Lekarna Velenje te naložbe letos ne bo izvedel, so svetniki namenili 40.510 evrov za vlaganja in investicijsko vzdrževanje Lekarne, preostali znesek pa po zakonodaji razporedili v ob-črnski proračun.
Prikaz živih jaslic
Vinska gora - Društvo podeželske mladine Vinska Gora je na božični večer in na božič spet pripravilo prikaz živih jaslic na prireditvenem prostoru pod skalo v Vinski Gori. Obiskovalci so si lahko ogledali božično zgodbo, ki so jo odigrali člani društva. Za pravo božično razpoloženje so s prepevanjem božičnih pesmi poskrbeli člani mešanega cerkvenega pevskega zbora.
Razveselili s svojim obiskom
Velenje, 20. decembra - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol in Dedek Mraz so s svojim obiskom razveselili varovanke in varovance Varstveno-delovnega centra SAŠA, enote Ježek Velenje, stanovalce v Domu za varstvo odraslih Velenje in tiste, ki se prehranjujejo v javni kuhinji.
Obiskali so tudi Center za brezdomne osebe Velenje, varno hišo in mladostnike, ki živijo v velenjski stanovanjski skupini.
Letni načrt varstva pred nesrečami
Šmartno ob Paki - Na letošnji zadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji svetniki potrdili letni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2018.
Za ta namen je v občinskem proračunu predvidenih slabih 77 tisoč evrov. V tem znesku je tudi 40 tisoč evrov, ki jih je lokalna skupnost predvidela za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za potrebe PGD Paška vas.
Mrliška vežica v Šmartnem ob Paki
Šmartno ob Paki - Mrliško vežico v Šmartnem ob Paki njena lastnica - tamkajšnja lokalna skupnost - redno vzdržuje, a kljub temu so pred časom občani izrazili željo po njeni celovitejši obnovi. Na občinski upravi so pobudi že prisluhnili in naročili idejno rešitev predvsem glede zaščite uporabnikov v manj primernih vremenskih razmerah. Predlog je šmarški župan Janko Kopušar predstavil dekanu Ivanu Napretu in vaški skupnosti Šmartno ob Paki. Na zadnji seji tamkajšnjega občinskega sveta v letu 2017 pa je svetnica Maja Ažman (tudi članica odbora omenjene vaške skupnosti) izrazila potrebo po ureditvi dodatnega ogrevanja. Na občinski upravi bodo sedaj preučili pobudo svetnika Rajka Pirnata o dopolnitvi ogrevanja z IR paneli.
Razpis predvidoma februarja
Šmartno ob Paki - V proračunu Občine Šmartno ob Paki za prihodnje leto je za dejavnost športnih društev in klubov predvidenega 33.700 evrov, kar je toliko kot letos.
Glavnino denarja (28.700 evrov) je namenjenega za kakovostni šport, 2.000 evrov za športno rekreacijo, nekaj manj pa za športno vzgojo otrok in mladine ter vrhunski šport. Ta sredstva bodo predmet javnega razpisa, ki ga bo občina objavila predvidoma februarja. Poleg tega je v proračunu 2018 še 19.200 evrov za plačevanje stroškov popravil in tekočega vzdrževanja športnih objektov.
a mz, tp
Aleksandra Vasiljevic: »Tako na osebnem kot poslovnem področju se je zgodilo veliko lepega. Na dogajanje v mestnem svetu je name največji vtis pustil odziv opozicijskih strank na prihod migrantov, nato pa beguncev v integracijsko hišo. To je tisti negativni spomin na preteklo leto. Želim si, da bi v naslednjem letu ohranili socialno košarico, zagotovili varstvo in skrb za otroke, starejše in vse, ki potrebujejo pomoč, da bi razvijali empati-jo, pozitivne misli in soustvarjali boljšo lokalno skupnost. Na osebnem področju pa si bom še naprej prizadevala za napredovanje in razvoj tako v fizičnem kot duhovnem smislu ter se še naprej izobraževala.
Skavti v mestnem svetu
Velenje, 21. decembra - Velenjski skavti so mestnim svetnikom in svetnicam tudi letos prinesli plamen miru in jim zaželeli veliko strpnosti, razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Plamen, ki že 27 let sveti tudi v Sloveniji, je predvsem simbol miru, s katerim želijo skavti opomniti, da mir ni nekaj vsakdanjega in samoumevnega, zato ga je treba negovati vsak dan v letu, ne le v božičnem času.
Tilen Tajnik: »Mislim, da otroke vsako leto najbolj zaznamuje prijetno vzdušje pri skavtih in tabornikih. Vedno se kaj novega naučijo, uživajo v naravi. Voditelji pa se že zdaj veselimo, da nam bodo ti otroci čez nekaj let pripovedovali o tem, kako lepo so se imeli.
Skavti so luč miru izročili županu Mestne občine Velenje Bojanu Kontiču
Upam, da nam bo takrat toplo pri srcu, ko bomo vedeli, da vse, kar delamo zanje, ni zaman. V prihajajočem letu si želimo, da bi skavti uspešno delovali in sodelovali z drugimi, da bi k skavtskemu delu pritegnili čim več otrok, osebno pa si želim, da bi pustil nekakšen pečat in bi si me ljudje zapomnili po dobrih delih.«
Nika Kumar: »Iz tega leta mi bodo v lepem spominu ostale vse skavtske dogodivščine, raznovrstno dogajanje na srečanjih,
ki so vedno prijetna, za kar poskrbimo sami. Sicer mi največ pomeni, da lahko pomagam ljudem, ki potrebujejo pomoč, torej da znam sebe darovati drugim. V novem letu si želim postati še boljša oseba, da bi bila še bolj pozorna na tiste, ki imajo težave, in jim pomagala, da bi jim bilo lažje. Da bi svojo dobrodelnost in dobro voljo prenesli na druge, pa si želim, da bi se skavtom pridružilo čim več otrok.«
V življenju so
najpomembnejši
drobni
trenutki sreče
Letošnje leto je prineslo veliko dobrega, nekaj pa tudi malo manj dobrega. Na nekatere odločitve, ki so pomembno zaznamovale naše življenje v letu 2017, niti nismo imeli vpliva. Prav pa je, da se ob koncu leta ozremo nazaj in se na hitro sprehodimo po poti, ki jo bo-
mo z zadnjim dnem v decembru zaključili. Z letošnjim letom smo lahko zadovoljni, saj smo zaznali dobre premike v zaposlovanju. Prav tako naj bi v letošnjem letu glede na statistične kazalnike kriza vzela dokončno slovo. Pa vendar, dokler ne bodo ljudje v vsakdanjem življenju zaznali tega tako, da jim je lažje in da lažje živijo, vse do takrat je kriza še vedno sestavni del našega
življenja. Zato poiščimo priložnost, da to krizo prebrodimo v letu 2018. Letu, ki je pred nami. V letu, v katerem želim, da vam uspe doseči vse zastavljene cilje. Da bi dosegli to, kar si v življenju želite. A vendar: pomembno je, da kljub vsemu nimamo pretiranih ambicij in želja, da pa se nam vse tiste želje, ki si jih bomo dejansko zastavili, tudi uresničijo. Uresničijo zato, da bomo imeli življenje, ki si ga
pravzaprav želimo. Ne pozabimo pa, da so v življenju najpomembnejši drobni trenutki sreče, topel stisk rok, prijazna beseda in nesebična pomoč tistemu, ki jo potrebuje. Naj bo leto 2018 leto, ki bo zaznamovano s srečo, zdravjem in razumevanjem. Torej z vsem tistim, kar dodaja vrednost našemu življenju. Želim vam SREČNO 2018 in vse dobro!
a Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič
Savinjsko-šaleška naveza
Na krilih pridnih čebel poleteli v svet
Janša ni edini - »Polno« novo leto - Savinjčani in Zasavci - V spomin na vlak in šolo
Po tem, ko smo Slovenci z Melanijo »osvojili« Ameriko, smo zdaj s čebelami še svet. Na našo pobudo je OZN razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Na rojstni dan našega Janše! No, ne v Sloveniji zdaj bolj znanega Janeza, ampak Antona, začetnika modernega čebelarstva. Večja pozornost čebelam pomeni tudi večjo skrb za okolje in tudi prehrano. Nas seveda tudi zanima, če bo večja popularizacija teh pridnih živalic kaj pripomogla, da jim bomo Slovenci spet bolj podobni. Saj je za nas že včasih veljalo, da smo pridni kot čebele. A kaj, ko je med njimi preveč trotov. Sicer pa se je pri nas prejšnji petek zgodil vsaj pomemben dogodek: Pahor je prisegel za še en predsedniški mandat. Drugi in zadnji. Lahko bi rekli, da mu ga je prinesel Božiček. Morda bi ga nekateri po še petih letih radi še videli na tem položaju, a ne gre. Dvakrat je dovolj. Očitno pa še ni dovolj »pogovorov« med Slovenijo in Hrvaško o uveljavitvi arbitraže. Sosedje pač te besede ne slišijo. In zato menda res velja, da je bil dan, ko sta se pred dnevi srečala Cerar in Plenkovic, izgubljen dan. In to konec leta, ko nam jih že tako primanjkuje. Zdaj je že jasno, da bo novo leto precej »polno«. Lista tistih, ki grozijo s stavko, je vse daljša. Učitelji, gasilci, policisti... Vsi se seveda borijo za višje plače. Ob tem pa naj bi bila naslednje leto res nizka minimalna plača le minimalno večja. Tako je vsaj za prejemnike takih plač dobro, da trgovine vse nedelje v novem letu ne bodo odprte. Ne po zaslugi poslanca Čuša, ki je prišel v parlament tudi s številnimi podpisi - zaradi dogovora delodajalcev in sindikatov. A brez poslančeve pobude do tega morda ne bi prišlo. V vmesnem času med obema (za nekatere) najpomembnejšima praznikoma se še vedno po naši deželici in seveda naši regiji vrstijo različne vesele prireditve. Spet je vabljiv Vojnik z okoli 200jaslicami, ki so postavljene po skoraj vsem središču kraja. Na ogled bodo vse do 2. januarja, v kraju pa bo na različnih mestih veliko najrazličnejših prireditev. Prireditve se nadaljujejo tudi v Kristalni vasi v Rogaški Slatini in Pravljični deželi v Celju. Sem vozijo vlaki mlade tudi iz Ljubljane in Maribora. V Šentjurju se grejejo ob Decembru ob mestnem ognjišču, kjer se družijo mladi in starejši. Ob popol-
dnevih vse do predzadnjega dne leta nastopajo pevske in glasbene skupine iz vse občine. Pestro je seveda tudi drugod. V tem času, ko veliko govorimo o drugem tiru proti luki Koper, so posebno »železničarsko« srečanje pred dnevi pripravili v Slovenskih Konjicah. Spomnili so se 125-letnice prihoda prvega vlaka v ta kraj, ki ga je »sprejelo« veliko ljudi iz Dravinjske doline. Ker železniška postaja ne stoji več, so spominsko obeležje postavili v bližini tega kraja. Železnico so kasneje podaljšali še do Zreč, predvsem zaradi prevoza lesa. Vlaki po ozkotirni železnici že dolgo ne vozijo več, še vedno pa je »živa« železniška postaja v Zrečah. To poslopje so pred osmimi leti obnovili, v njem pa uredili manjši muzej. Tu so se torej ozrli nazaj, v Preboldu naprej. Po tem, ko je propadla ena od idej o poteku ceste tretje razvojne osi od avtoceste Ljubljana-Celje pri Šentrupertu proti Zasavju in avtocesti Ljubljana-Zagreb in dalje proti Dolenjski, ni zamrla želja po boljši povezavi Savinjske doline z Zasavjem. Predvsem cesta med Preboldom (in še posebno v samem Preboldu) in Trbovljami je izredno ozka in slaba, zato naj bi jo zgradili najprej, kasneje še ostali del med avtocesto pri Šentrupertu in Hrastnikom. Vendar je vse to velik zalogaj, nihče še ne ve, kdaj ga bodo lahko uresničili. A regionalni prostorski načrt, ki ga pripravljajo, naj bi bil vendarle dober temelj te povezave. Še bolj nazaj kot v Slovenskih Konjicah so se ozrli na Planini pri Sevnici. Tu so pred kratkim praaznovali 200-letnico začetkov šolstva. Lahko bi rekli, da so na začetku imeli kar celodnevno šolo. Pouk je bil dve uri dopoldne in dve popoldne. In to kar v mestni hiši. Le nekaj se v vsem tem času ni spremenilo, pravijo. Takrat so šolarji uporabljali tablice, zdaj jim imajo spet. Seveda malo drugačne.
Še to: v Celju so v predprazničnih dneh odprli dve pomembni obnovljeni prometnici: podvoz pod železnico v središču mesta in Pelikanovo pot na Stari grad. Prva bo (začasno) odprta le za vozila, druga (za stalno) le za pešce.
a k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 15
28. decembra 2017
""^Jis
POLITIKA
3
Razvojno naravnana proračuna za prihodnji dve leti
Mestna občina Velenje ima sprejeta proračuna za prihodnji dve leti, oba pa sta naravnana investicijsko - Prihodnje leto namenjajo naložbam 37, leta 2019 pa celo 40 odstotkov, zanje pa bodo pridobili več kot 10 milijonov nepovratnega denarja
Mira Zakošek
Velenje, 21. decembra - Svetniki Mestne občine Velenje so sklenili letošnje leto s sprejemom proračunov za prihodnji dve leti. Proračuna sta naravnana razvojno, prihodnji je težak 37 milijonov evrov, v njem namenjajo za investicije 37 odstotkov, leta 2019 pa bo ta delež presegel 40 odstotkov.
S pravočasnim sprejemom proračunov zagotavlja občina proračunskim uporabnikom nemoteno poslovanje v prihodnjem letu, takoj od 1. januarja dalje. Glede na zakonske možnosti pa so se
na naložbeno in bodo v prihodnjih dveh letih uresničili številne naložbe, ki jih država in Evropa nepovratno sofinancirata v višini 80 odstotkov oziroma več kot 10 milijonov evrov. V črpanju evropskega denarja je Velenje primer dobre prakse. »V zadnjem obdobju smo bili zelo uspešni, seveda pa moraš biti na razpise pripravljen z dobrimi projekti, ki tudi izpolnjujejo razpisane kriterije,« je poudaril Kontič.
V sprejetem proračunu so v primerjavi z osnutkom predvideli za skoraj poldrugi milijon več sredstev, ki jih bodo dobili
turne dediščine (sakralni objekti), zgradili bodo »pumptrack« med osnovnima šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha, za kar bodo namenili 40 tisoč evrov, v proračunu je tudi izgradnja športnega centra v Kavčah in Doma krajanov v Podkraju, 50 tisoč so dodatno namenili za štipendiranje dijakov za deficitarne poklice ...
Proračun za prihodnje leto bo težak dobrih 43 milijonov evrov
Za prihodnje leto načrtujejo za 43.610.597 evrov proračunskih prihodkov in za dobrih 45
v občini odločili tudi za sprejem proračuna za leto 2019. Glede na to, da bodo novembra prihodnje leto lokalne volitve, takšnega dokumenta nikakor ni mogoče pravočasno sprejeti, saj se bo nov svet kvečjemu konstituiral. Seveda pa bodo lahko bodoči svetniki, če bodo tako želeli, posegli v proračun z rebalansom.
Župan Bojan Kontič je izrazil zadovoljstvo, še posebej zato, ker sta oba proračuna naravna-
od prodaje zemljišč. Predvideni odhodki so višji za poldrugi milijon, od tega bodo namenili 100 tisoč evrov za posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave, 1 milijon imajo že nekaj časa rezerviran za načrtovan nakup garaž (ta za zdaj ni mogoč, saj je na tej naložbi še vedno hipoteka), 100 tisočakov bodo namenili za posodobitev laboratorija velenjskega Zdravstvenega doma, 30 tisoč za varstvo kul-
REKLI SO ) Suzana Kavaš, vodja svetniške skupine SDS: »Predlagali smo dva amandmaja, katerih osrednja točka je, da se 150 tisoč evrov, predvidenih za urejanje okolice Titovega spomenika, preusmeri v spodbujanje podjetništva in štipendiranje izobraževanja za deficitarne poklice. Gonilo razvoja je namreč malo gospodarstvo, zato je treba podpreti predvsem mlade podjetnike, ki imajo manj dostopa do investicijskih sredstev, ter spodbuditi mlade k izobraževanju za kadre, ki jih gospodarstvo pogreša. Skrbi nas tudi, da je tako velik del proračuna, kar 7 milijonov evrov, namenjenega izgradnji odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Tako se osredotoča na eno naložbo, medtem ko so druge drugotnega pomena. Vlaganje bi bilo treba bolj razdrobiti in prisluhniti predvsem mladim, ki se pri nas soočajo s stanovanjskimi vprašanji. Sicer pa sta proračuna v prihodkih precej optimistična, kar je spodbudno.«
Vid Glinšek, samostojni svetnik: »S proračunom v tej obliki ne soglašam. Že pri predstavitvi osnutka sem opozoril na vprašanje subvencioniranja toplotne energije občanom v primestnih krajevnih skupnostih. Na račun toplovoda imamo v Velenju zelo čist zrak, pozabljamo pa na okolico, ki do omrežja nima dostopa. Po novem ni več mogoče pridobiti subvencij eko sklada za nakup toplotnih črpalk, ekoloških peči. Tako smo prebivalci obrobja deprivilegirani, saj ne moremo dobiti državne pomoči, občina za to ne namenja sredstev, omrežnina za plin pa
je iz meseca v mesec dražja, zato ljudje kurijo različna goriva, ki v okolici mesta zmanjšujejo kakovost zraka. Te razmere bo treba nekako rešiti, me pa žalosti, da v naslednjih dveh letih to ne bo mogoče.«
Breda Kolar, predsednica Lokalnega odbora SMC Šaleška dolina: »Sprejeta proračuna nadaljujeta dosedanjo dobro zgodbo ter občankam in občanom nudita še več kot dosedanji proračuni. Veseli me, da sta naravnana naložbeno - urejali bomo industrijsko cono, staro mestno jedro, prireditveni prostor na jezeru. S tem ne bo pridobilo le lokalno prebivalstvo, pač pa tudi obiskovalci. Tako sta proračuna začrtala pot k razvoju. Sama vidim prihodnost tako v razvijanju turizma kot industrije. Ne moremo se opirati le na Gorenje in Premogovnik, pač pa moramo spodbujati mikro, mala in srednja podjetja, ki prinašajo nove priložnosti in lahko ustvarijo dobro klimo.«
Peter Dermol, vodja svetniške skupine DS: »Zadovoljni smo, da s sprejetima proračunoma ohranjamo, kar smo v Velenju v preteklosti zgradili. Se pa zavedamo, da je pred nami večji naložbeni val, saj v naslednjem letu dobrih 37 odstotkov sredstev namenjamo celostnim teritorialnim naložbam in drugim naložbam, leta 2019 pa se ta delež še poveča. Pred nami so mnogi infrastruk-turni projekti, ki prinašajo dodano vrednost v našem okolju, s tem pa tudi mnogi izzivi. Ob tem ohranjamo tudi doseženo raven v celotni družbeni dejavnosti in vse visoko zastavljene socialne programe«	a tf
ektov mehanizma Celostne teritorialne naložbe 8,1 %, zadolževanja za izvrševanje proračuna za investicije 4,2 %, najemnine stanovanj 3,2 %, prodaje zemljišč 1,7 %, odškodnine za degradacijo prostora 1,7 %, najemnine za zemljišča 1,6 % in davek na promet nepremičnin 1 %.
Najpomembnejše naložbe prihodnjega leta
Pomembnejši investicijski odhodki v letu 2018 so: investicije po programu mehanizma Celostne teritorialne naložbe 4,696 milijona evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo v oskrbi s toplotno energijo 1,879 milijona evrov, Garaže Gorica 1,1 milijona evrov, obnove cest po programu koncesije 0,945 milijona evrov, izgradnja oskrbova-
Največji delež za vrtce
Izdatki proračuna so načrtovani v višini 45.675.833 evrov, največ sredstev, od tega namenjajo 10,3 odstotka vrtcem, občinski upravi in regijskim organom 8,3 odstotka, stanovanjski gradnji 6,1 odstotka, urejanju cestnega prometa ter kulturi po dobrih 5 odstotkov, obveznostim iz zadolževanja slabih 5 odstotkov ...
nih stanovanj 0,8 milijona evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo v oskrbi z vodo 0,636 milijona evrov, investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj 0,4 milijona evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo pri odvajanju odpadnih voda 0,381 milijona evrov, vzdrževanje in naložbe v Cen-
tralno čistilno napravo Šaleške doline 0,345 milijona evrov, sofinanciranje rekonstrukcije Šaleške ceste 0,31 milijona evrov in ureditev Večgeneracijskega centra 0,302 milijona evrov.
Za izvedbo naložb je načrtovana zadolžitev v višini 1.815.966 evrov.
Proračun za leto 2019 več kot 49 milijonov
Za leto 2019 so prihodki in prejemki načrtovani v višini 49.213.276 evrov ter odhodki in izdatki v višini 49.426.024 evrov. Stanje sredstev na računih na dan 31. 12. 2018 je načrtovano v višini 429.849 evrov, na dan 31. 12. 2019 pa 217.101 evra.
Za financiranje projektov v letu 2019 načrtujejo 8,056 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna, iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in od drugih evropskih institucij.
Za izvedbo vlaganj je načrtovana zadolžitev v višini 2,45 milijona evrov.
Proračun za prihodnji dve leti je sprejet, svetniška skupina SDS je predlagala dva amandmaja, ki pa nista bila potrjena.
milijonov odhodkov. Razliko bodo pokrili iz letošnjih presežkov (konec leta bodo imeli na žiro računu 2.495.085 evrov, konec prihodnjega leta pa jih načrtujejo v višini 429.849 evrov).
V strukturi prihodkov predstavlja dohodnina skoraj 38-odsto-tni delež, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 18,9 %, prihodki od najemnine za komunalno infrastrukturo 12,5 %, prihodki za sofinanciranje pro-
■
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 4
4
POLITIKA
"^AS
28. decembra 2017
Kratko, a ne tako sladko
Svetniki Občine Šoštanj sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Polovico denarja za kakovostni šport usmerjajo za šport otrok, mladine in študentov
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 20. decembra - Svetniki Občine Šoštanj so imeli za zadnjo sejo občinskega sveta v letu 2017 na dnevnem redu šest točk, pri obravnavi katerih ni bilo pričakovati polemičnih razprav. Teh pri obravnavi osrednjih tem
-	predlogi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v lokalni skupnosti, Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine ter Letnega program športa za leto 2018 v okolju
-	ni bilo. Seja sveta je bila sorazmerno kratka, a ne tako sladka. »Sladkobo« ji je odvzel buren odziv v zvezi z darilom, ki ga je župan Darko Menih dan prej razdelil predsednikom krajevnih skupnosti (KS) na novoletnem srečanju. Razdelil jim je namreč slike z motivi iz njihovih krajev, ki jih je občina dobila v dar, kar pa je svetnik Boris Goličnik (pri tem so se mu pridružili še nekateri v občini) razumel kot »nadomestilo za denar, ki naj bi ga dobile KS iz odškodnine Teša. To ni bila odškodnina, ampak zahvala občine za delo v KS. Vsak ima pravico stvari komentirati, kot jih vidi, a pri tem je šel negativen odziv preko vseh meja. Ponižujoče tudi do KS,« je med drugim dejal Darko Menih.
Ne gre za podražitev
»Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šoštanj ne prinaša podražitev oziroma višjih obveznosti za tiste občane, pri katerih se evidenca Geodetske uprave RS ujema z dejanskim stanjem na terenu, z dejansko komunalno
za pravne osebe,« je pojasni Simon Usar, višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor na Občini Šoštanj. Sicer pa, kot je še dodal, se predlog odloka razlikuje od osnutka predvsem po popravkih tekstovnih dopolnitev, slovničnega tolmačenja in manjših korekcijah sprememb
lo z obiskom na občinski upravi do 12. decembra.
V letnem programu športa za leto 2018 nova postavka
Svetniki so soglasno sprejeli tudi predlog letnega programa športa za prihodnje leto. Za so-
opremljenostjo iz evidenc skrbnikov in upravljalcev javne službe. Pri tistih, pri katerih se to ne bo ujemalo, pa bo nadomestilo višje. Nov odlok praktično spreminja le dve stvari: bazo podatkov in ukinja subvencije oziroma oprostitev plačila nadomestila
vsebine pri posameznih členih. Da je napovedana sprememba odloka pri občanih vzbudila zanimanje, pa - tako Usar - dokazuje več kot 300 ogledov na spletnih straneh občine, šest strank pa je informacije v zvezi s sprejemanjem novega odloka pridobi-
Več proračunskega denarja predvsem za plače javnih uslužbencev
Svetniki Občine Šmartno ob Paki soglasno potrdili občinski proračun za prihodnje leto Prihodkov za slabih 3 milijone evrov, odhodkov nekaj več
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 19. decembra - Ponedeljek je običajno predviden za seje sveta Občine Šmartno ob Paki. Na letošnji zadnji pa so se tamkajšnji svetniki zbrali dan kasneje, na njej so med drugim soglasno potrdili predlog občinskega proračuna za prihodnje leto. Ta predvideva slabe 3 milijone evrov prihodkov in nekaj več odhodkov. Občina se namerava zadolžiti za 40 tisoč evrov.
Višja povprečnina zaostaja za obveznostmi pri plačah
Šmarški župan Janko Ko-pušar je povedal, da ga soglasna podpora svetnikov ne preseneča, saj so predlog občinskega proračuna za prihodnje leto dobro prevetrili na sejah delovnih teles in z razpravo na njih prišli do njegove končne verzije. Takšna podpora je bila pričakovana tudi zaradi pripravljenih projektov, ne nazadnje do izteka roka javne razprave na občinsko upravo ni prispel noben amandma ali kakšna pobuda za spremembe.
Proračun za prihodnje leto je od aktualnega nekoliko višji, kar pa ni razlog za zadovoljstvo, saj višina povprečnine kot osrednji vir polnjenja občinske blagajne zaostaja za tistim, »kar mora lokalna skupnost nameni-
ti za povečanje plač javnim uslužbencem.« Poleg povprečnine v višini 1,8 milijona ev-rov je Kopušar med večjimi prihodki občinskega proračuna omenil še najemnino Komunalnega podjetja Velenje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, komunalni prispevek, pričakujejo še nekaj transferjev iz državnega proračuna, predvsem za odpravo posledic naravnih nesreč.
Prednost začetim projektom
Pri odhodkih bodo imele prednost obveznosti iz že začetih projektov, ki jih izvaja lokalna skupnost v sodelovanju z državo (obnova mostu na regionalni cesti v Rečici ob Paki ter posodobitev železniškega prehoda v Paški vasi). Višje postavke na odhodkovni strani so še investicijsko vzdrževanje lokalnih cest, ukinitev železniškega prehoda v Slatinah, obnova komunalne infrastrukture
za sofinanciranje letnih programov športa, je komisija praktično prepolovila višino denarja, ki ga je lokalna skupnost doslej namenjala za kakovostni šport. »Tako smo se odločili zato, ker sta košarkarski klub Elektra in Nogometni klub Šoštanj sklenila, da v naslednji sezoni ne bosta nastopala v članski ligi. Bosta pa v celoti namenila več pozornosti vzgoji mladih in s tem čez nekaj let zagotovila nastopanje član-
>
Tudi letošnjo zadnjo sejo sveta Občine Šoštanj so popestrili skavti in taborniki, ki so v občinsko sejno
sobo prinesli luč miru.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne prinaša višjih obveznosti tistim, ki imajo urejene evidence
skih ekip v nižjeligaških tekmovanjih s svojim kadrom. Oba sta v prejšnjih letih na razpisu pridobila tudi največ denarja. Tako smo v letni program zapisali novo postavko - športna vzgoja otrok, mladine in študentov, usmerjenih v kakovostni šport, in za to namenili 45 tisoč evrov, preostalih 40 tisoč evrov pa ostaja z kakovostni šport.« Poleg omenjene je novost v programu še ukinitev denarja, namenjene-
ga za spremljanje pripravljenosti športnikov. Načrtovanih 1000 evrov so namenili za delovanje društev. Omenjene spremembe bodo v veljavi po sprejetem rebalansu občinskega proračuna za leto 2018.
Še najprej subvencije za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav
Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav se je »znašel« na dnevnem redu seje občinskega sveta zato, ker se je podaljšala veljavnost uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode do 31. 12. 2012, je pojasnil Simon Usar. Z njegovim sprejetjem pa je občina dobila zeleno luč za nadaljnje sofinanciranje izgradnje omenjenih naprav na območjih v lokalni skupnosti, kjer gradnja javne kanalizacije zaradi razpršenosti ni predvidena. Pri tem je svetnik Boris Goličnik predlagal, da bi znesek sofinanciranja s 1000 evrov povišali na 1500 evrov. Župan Menih je obljubil, da bodo možnost preučili.
financiranje te dejavnosti je v občinskem proračunu 2018 predvidenega toliko denarja kot letos (dobrih 124 tisoč evrov), je pa prišlo do sprememb med posameznimi postavkami. Po obrazložitvi Tjaše Rehar, članice komisije za vodenje javnega razpisa
na območju 4 v Rečici ob Paki, investicijsko vzdrževanje občinskih objektov, sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za potrebe PGD Paška vas ter pridobitev dokumentacije za projekte kot dozidava vrtca, ureditev regionalne ceste Rečica ob Paki-Podvin, Šmartno ob Paki-bivše Vino, prehod čez železnico proti kamnolomu v Podgori (skupaj z Direkcijo RS za ceste). V sodelovanju z državo na-
Svetniki so občinski proračun za prihodnje leto podprli soglasno.
črtujejo še odpravo posledic naravnih nesreč. Proračun za prihodnje leto po besedah Janka Kopušarja zagotavlja denar za vse zakonsko predpisane obveze, za razpise o sofinanciranju izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, dejavnost kmetijstva, za pospeševanje podjetništva, za dejavnost društev, športa ter za sofinanciranje projektov, ki so jih prijavili na razpis Lasa.
Stopamo v volilno leto
Darko Menih, župan Občine Šoštanj: »Za nami je pestro in delovno leto 2017. V veliki meri so ga zaznamovala pogajanja s Termoelektrarno Šoštanj, Premogovnikom Velenje in Holdin-gom Slovenske elektrarne o odškodninah. Pogajanja gredo sicer z zaključkom leta h koncu, a jim bomo tudi na začetku prihodnjega leta posvetili veliko energije in pozornosti, da dosežemo ustrezen dogovor.
V letu 2018 pa nas čaka eden največjih projektov zadnjih let - izgradnja prizidka h glasbeni šoli, s katerim bodo veliko pridobili učenci Glasbene šole Frana Korana - Koželjskega Velenje, oddelka Šoštanj, ter Pihalni orkester Zarja in Mešani pevski zbor Svoboda.
Nadaljevali bomo dela na cestni in komunalni infrastrukturi ter izvedli številne druge projekte. Leto 2018 bo tudi volilno leto. Zaradi tega bo toliko bolj zanimivo in raznoliko. Želim si trde, vendar poštene volilne tekme.
Na osebnem področju pa predvsem zdravja. Zdravja in osebne sreče želim tudi vsem bralcem Našega časa.«
Imamo dobre osnove za razvojne projekte
Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar: »V Občini Šmartno ob Paki z zadovoljstvom zaključujemo leto 2017, s sprejetjem proračuna za leto 2018 pa smo začrtali cilje in naloge za naslednje leto. V novo leto vstopamo z željo, da zaokrožimo precej pogumne naloge, ki smo si jih zastavili na začetku mandata. Lahko ugotovimo, da smo nekatere načrte celo presegli, na drugi strani pa zaradi spleta okoliščin nekaterih stvari enostavno ni bilo mogoče udejanjiti. Pomembno je, da imamo oziroma bomo v letu 2018 pripravili tudi dobre osnove za razvojne projekte, ki bodo pripomogli k višji kakovosti življenja občanov in občank. V leto namreč vstopamo kot finančno stabilna občina z jasno izdelanimi in dogovorjenimi prioritetami in cilji. Nadaljevali bomo aktivnosti za komunalno opremljenost, pozornost bomo posvetili posodobitvi cestne infrastrukture, v družbenih dejavnostih pa bomo skrbeli za dobre pogoje dela v naših javnih zavodih. Trudili se bomo povečati prepoznavnost lokalne skupnosti v ožji in širši okolici na vseh področjih, predvsem pa v turizmu. Doslej smo svoj razvoj gradili na lastnih virih, tudi v prihodnje ne bo nič drugače, ker to znamo, zmoremo in smo to dokazali že v preteklosti. Zavedamo se svojih prednosti in možnosti, ki jih želimo izkoristiti v zadovoljstvo čim širšega kroga občank in občanov. Volilno leto bo zagotovo postreglo z nekaterimi posebnostmi, ki pa bodo predstavljale poseben izziv. Na to pa smo dobro pripravljeni.«
■
■
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 15
£L
28. decembra 2017
""^Jis	5
AKTUALNO
»Slovenci smo premalo povezani«
Tako je na velenjski osrednji slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti zatrdil slavnostni govornik, podžupan MO Velenje Srečko Korošec - Odličen kulturni program navdušil polno dvorano
Bojana Špegel
Velenje, 21. decembra - V četrtek je v velenjskem domu kulture potekala osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik je bil podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec. Po tem ko je obudil spomine na plebiscitar-no odločitev za samostojno Slovenijo in osamosvajanje, ki ni bilo lahko, je poudaril, da smo Slovenci danes premalo povezani, premalo gradimo solidarnost in med-
sti navdihuje. Naj nam daje moč za dobre odločitve in dejanja,« je še poudaril, preden je spomnil na številne letos v MO Velenje izpeljane projekte in pomembne dogodke. »Velenje je skupnost, v kateri vemo, kaj hočemo, in zastavljene cilje tudi izvajamo. Želim si, da bi naše občanke in občani bolj občutili napredek v našem mestu, pa tudi v državi,« je izpostavil.
Kulturni program so tokrat pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. Pre-
vi domovinski naboj. Rdeča nit proslave so bili pomembni Slovenci in Slovenke, ki so v zgodovini pustili svoj pečat, četudi so del življenja preživeli na tujem. S pesmijo, igro in plesom so povezali kratke video filme, v katerih so prvošolce spraševali, kaj je za njih dom, domovina, samostojnost ... Odgovori so bili prisrčno iskreni, tudi hudomušni. Zanje je dom tam, kjer je njihova postelja, kjer imajo toplino, svojega kuž-ka in starše. Tudi besedi domovina in samostojnost sta jim bili
Podžupan Srečko Korošec je spomnil tudi na pridobitve, ki so v zadnjem letu obogatile življenje Velenjčanov.
sebojno sodelovanje za pravičnejši in boljši jutri. »Bodimo odločni, razumni in močni, kot smo bili v času osamosvajanja države,« je poudaril, ob tem pa še dejal, da smo pred »super« volilnim letom. V njem bomo slišali veliko obljub, zaželel pa si je, da bo slovenski narod na volitvah izbral ljudi, ki bodo zmogli vsaj nekaj tiste enotnosti, ki se je s ponosom spominjamo ob vsakem državnem prazniku. »Naj nas sporočilnost dneva samostojnosti in enotno-
den so nas popeljali v zanimivo zgodovinsko zgodbo, ki so jo preželi s ponosom do domovine, maternega jezika in naroda, so v dvorano prišli praporščaki Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze slovenskih častnikov, Policijskega veteranskega društva Sever, Šaleškega društva General Maister Velenje in Društva brigadirjev Velenje. Pozdrav praporov je dal slovesnosti pra-
navdih za prav posrečene misli. Navdušili so najmlajši pevci in vsi, ki so se na odru prelevili v zgodovinske osebnosti, program pa so simbolično zaključili najmlajši, ki so v dvorano prinesli lučke, ki so ponazarjale mir in prijateljstvo. Prisrčno.
Po dogodku se je druženje nadaljevalo pod zvezdnim nebom na Čarobni promenadi, kjer je ob toplih napitkih za pravo zabavo poskrbel priljubljeni slovenski kantavtor Adi Smolar.	a
nl\ I UnLIMU	J
Škoda večja kot po žledolomu
Močan veter in dež povzročila največ škode v krajevnih enotah Luče in Gornji Grad - Po ocenah dobrih 100 tisoč kubičnih metrov podrtega drevja - Obnova najkasneje do maja prihodnje leto
Tatjana Podgoršek
Močan veter in dež sredi meseca sta poškodovala kar nekaj streh na stanovanjskih in gospodarskih objektih, največjo škodo pa sta povzročila v gozdovih.
Po ugotovitvah Tonija Breznika, vodje Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje, lahko govorimo o naravni nesreči, saj so posledice vremenskih ujm v gozdovih regije Saša večje kot po žledolomu leta 2014. Gozdarji ugotavljajo, da so najbolj prizadeti gozdovi v krajevni enoti Luče in Gornji Grad, manj pa v nižinskih gozdnih predelih v občinah Nazarje, Mozirje, Šoštanj, Velenje, kar pomeni, da so sedaj bolj poškodovane površine, ki jim je žledolom nekoliko pri-zanesel. Po trenutnih ocenah je v gozdovih regije Saša poškodovanih več kot 100 tisoč kubičnih metrov lesa. Je pa to zgolj približna ocena, ki bo gotovo precej presežena, ko bodo popisali ško-
Močan veter in dež sta v gozdovih na območju območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje povzročila več škode kot
žledolom pred tremi leti.
Najbolj prizadeta smreka
Ob tem je sogovornik opozoril še na to, da so bili v žledolomu bolj prizadeti listavci, v nedavni naravni nesreči pa iglavci, predvsem smreka in jelka, ki jih je na območju nazarske območne enote več kot listavcev. To dejstvo stvar še poslabšuje, dodaja
do v predelih, ki so nedostopni zaradi podrtih dreves ali snega. »Gre za predele nad 1000 metrov nadmorske višine. Po informacijah, ki jih imamo, so zaradi močnega vetra in dežja tudi tu drevesa padala kot domine.«
Uspehi in dosežki podlaga za uresničitev nadaljnjih ciljev
Breznik. Iglavci so namreč bolj »mamljivi« za podlubnike, zato bo treba poškodovana drevesa pospraviti najkasneje do maja prihodnje leto, sicer bo škoda še večja, podlubniki pa so težko obvladljivi. Ti so aktivni v gozdovih regije Saša zadnja tri leta, »vendar smo posledice njihovih napadov zmanjševali. Lani smo na primer posekali 20 odstotkov lesne mase manj zaradi napada podlubnikov kot leta 2015. Po
naših izračunih bi letos lubadar-ja »obvladali« in se približali normalnim, vsakoletnim količinam lesne mase. Zaradi vetroloma bomo imeli sedaj težave zanesljivo še naslednji dve, tri leta.«
V gozdove čim prej, a le
usposobljeni
Po besedah Tonija Breznika lastnikom gozdov svetujejo, da pregledajo svoje gozdove, sanacijo posledic vetroloma pa lahko začnejo pred izdajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. Morajo pa se pred začetkom del povezati z revirnim gozdarjem, pri katerem bodo dobili vse potrebne informacije. »Tako ali tako bomo na začetku izdali odločbe na osnovi ocen in kasneje poskušali urediti evidence tako, kot jih moramo. Takrat bo tudi več znanega, koliko lesne mase bomo imeli zaradi vetroloma v naših gozdovih manj.«
Breznik ob tem opozarja še na potrebo po varnem delu v gozdu. Spravilo polomljenih in poškodovanih dreves sodi med najbolj nevarna opravila, zato svetuje lastnikom gozdov, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in opremljeni, sicer naj raje delo prepustijo poklicnim ekipam gozdnih delavcev.
m
ev iiauaijiijm ciljev
* i ih't % **
i t v I * M i/m
1! .Jh * m W m
x Mm »s. r . 1» t—M.
•r A V/
Dimitrij Amon: »Leto 2017 je pri meni zabeleženo kot dobro leto, saj je minilo brez večjih pretresov. Najbolj me vseli, da meni in vsej moji družini zdravje dobro služi. To se mi zdi najbolj pomembno. Poleg tega pa tudi, da smo realizirali tako osebne kot družinske cilje. V novem letu pa si prav tako želimo predvsem zdravja, veselja, sreče, ljubezni in to je tudi tisto, kar želimo vsem drugim.«	a
Šmartno ob Paki, 26, decembra - V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je tamkajšnji mešani pevski zbor tudi letos pripravil tradicionalni božično - novoletni koncert. Z njim v lokalni skupnosti zaznamujejo dan samostojnosti in enotnosti. Poleg omenjenega zbora so dlani obiskovalcev ogreli še člani pihalnega orkestra Zarja Šoštanj.
Zbrane v polni dvorani je nagovoril slavnostni govornik - šmar-ški župan Janko Kopušar. Ta je med drugim menil, da se plebisciti ne dogajajo pogosto, morda enkrat na generacijo. Povezani so z veliki pričakovanji, ki pa se vedno ne uresničijo. Toda, naša generacija - tako Kopušar - je dočakala sen mnogih znanih Slovencev, ki so sanjali o svobodni
in samostojni domovini. Vseh pričakovanj in možnosti mnogi v tem času še niso dosegli, zato naj bodo uspehi in dosežki tistih, ki so jih izkoristili, podlaga za uresničitev zastavljenih ciljev. Kot je še dejal, je bilo v občini veliko postorjenega, opravljenega precej dobrega dela, a veliko aktivnosti še čaka. »Praznik, kot je dan samostojnosti in enotnosti,
naj bo priložnost, da prenesemo pozitivno energijo, optimizem, dosežke in zgodovinsko dejstvo v naš jutri, na mlajše generacije. Na njih je bodočnost in na njih je, da uresničijo tisto, kar nam še ni uspelo,« je še dejal Janko Kopušar in zaželel vsem prijetno praznovanje.
■ Tp
Franc Sever: »To leto je bilo na vseh področjih uspešno. Zdrav sem, kar je najbolj pomembno. Podjetje je dobro poslovalo, z delovanjem na političnem področju pa sem tudi zadovoljen. Leto si bom zapomnil po začetku gospodarske rasti. Kar me je najbolj motilo, pa je to, da določenih dogodkov iz preteklosti ne moremo pozabiti in nenehno razdvajamo ljudi, namesto da bi iskali skupne cilje ter mirno in optimistično zakorakali v novo leto. Kako sam načrtujem novo leto? Načrtovati je treba objektivno in realno, potem je uspeh zagotovljen. Če si zastaviš previsoke, preveč optimistične cilje, se lahko opečeš. Če hočeš čez noč obogateti, boš čez noč postal revež. Lastne roke, lastna pamet - uspeh je zagotovljen.«
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
"^AS
28. decembra 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda,
20. decembra
Veliko negodovanja javnosti si je prislužila Zavarovalnica Sava, ko je zavrnila izplačilo odškodnine štirim celjskim gasilcem, ki so bili v nesreči pred dvema letoma, v kateri je eksplodiral plin, opečeni v gašenju požara.
Dan po srečanju premierja Cerarja in hrvaškega premierja Plenkovica v Zagrebu so mediji naših južnih sosedov pisali, da Cerar ni kazal pripravljenosti na dogovor, medtem ko se je hrvaška stran pokazala za bolj konstruktivno. Cerar je ob tem še enkrat poudaril, da je »za nas spoštovanje mednarodnega prava in prava EU civilizacijska vrednota, in od tega ne bomo odstopali.«
Na slovensko pobudo so Združeni narodi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Dan bo v prihodnje namenjen zavedanju izjemnega pomena o vlogi čebel za preživetje človeka.
za prestolnico Izraela.
V	Kataloniji so volili. In izvolili: tudi v novem sklicu njihovega parlamenta bodo imele večino stranke, ki zagovarjajo neodvisnost Katalonije. Puigdemont je iz Bruslja izid volitev razglasil za poraz španske države in zmago katalonske republike.
V	Avstraliji se je na eni najpro-metnejših ulic v Melbournu avtomobil zaletel v pešce in pri tem ranil 15 ljudi.
Petek,
22. decembra
Potekala je proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Na njej je premier Cerar poudaril, da v mednarodnih povezovanjih nikoli ne smemo pozabiti ali zanemariti priborjene samostojnosti.
Kot predsednik države pa je na slavnostni seji državnega zbora drugič prisegel Borut Pahor. Ob tem je dejal, da bi bil rad »dober predsednik, predsednik vseh«.
Ljubljansko višje sodišče je potrdilo obsodilno sodbo zoper Milka Noviča zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Določili so mu 25-letno zaporno kazen.
Na pobudo Slovenije bo 20. maj svetovni dan čebel.
Ameriški senat je s tesno večino 51 za, 48 glasov proti potrdil najobsežnejšo reformo davčnega sistema v več kot 30 letih.
Četrtek, 21. decembra
Vlada je sprejela nove ukrepe za uveljavitev arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Policisti so za 12. februar napovedali začetek stavke.
S premierjem sta se srečali ministrici za zdravje in finance. Povedali sta, da so ključne rešitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju usklajene. A mnogi jima niso verjeli.
R
Pahorje ob prisegi dejal, da bi bil rad predsednik vseh.
Pred novinarje je stopil predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Dejal je, da predlog njegove stranke o popravi krivic upokojencem najverjetneje ne bo sprejet v tem mandatu, a da bo pogoj za oblikovanje naslednje vlade.
Ruski predsednik Vladimir Putin je novo varnostno strategijo ameriškega kolega Donalda Trumpa označil za agresivno in dodal, da bo Moskva to upoštevala v svojih prihodnjih dejanjih.
Policija na Siciliji je aretirala pripadnika reševalne službe, ki je osumljen, da je ubijal ljudi zaradi zaslužka od pogrebnega zavoda, povezanega z mafijo.
Sobota, 23. decembra
Ministrici sta zatrdili, da je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju usklajen.
Vlada je potrdila uradni predlog za spremembo zaveze o privatizaciji NLB, v njem pa predlaga, da se prodajni postopki za NLB odložijo in se za vmesno obdobje imenuje upravljal-skega zastopnika, ki sicer ne bo sodeloval pri novih postopkih prodaje.
Generalna skupščina Združenih narodov je na izrednem zasedanju s 128 glasovi za, devetimi proti in 35 vzdržanimi sprejela resolucijo, ki zavrača odločitev ZDA za priznanje Jeruzalema
Tropski vihar na Filipinih je povzročil številne nevšečnosti.
Začetek drugega mandata predsednika Pahorja so naznanili še s slovesnostjo z vojaškimi častmi in postrojem častne čete.
Močno je bil ta dan obremenjen promet na pomembnejših cestah, predvsem proti meji s Hrvaško.
Združeni narodi so sporočili, da so iz libijskih centrov za pridr-
žanje v Italijo pripeljali skupino 162 prebežnikov iz Eritreje, Etiopije, Somalije in Jemna.
Odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont je špansko vlado pozval, naj mu dovoli vrnitev v Katalonijo, saj želi tam sodelovati na otvoritveni seji novega katalonskega parlamenta
23.	januarja.
Avstralija je sporočila, da bo prenehala izvajati zračne napade na položaje t. i. Islamske države v Iraku in Siriji.
Na jugu Filipinov je tropski vihar sprožil številne hudourniške poplave in zemeljske plazove. Vsaj 182 ljudi je ob tem umrlo.
Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Nikki Haley se je lotila priprave sprejema za 3. januar v New Yorku. A nanj je povabila le predstavnike držav, ki niso glasovali za resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov o Jeruzalemu, ki nasprotuje odločitvi ZDA o tem mestu.
Nedelja,
24.	decembra
Premier Miro Cerar je v božični poslanici državljankam in državljanom zaželel, naj praznike preživijo v miru in radosti, zbrani za domačo mizo in okoli božične jelke.
praznične maše in bogoslužja. Papež Frančišek je v tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu zbrano množico pozval k miru na svetu.
Na cesti pred sedežem afganistanske varnostne agencije se je razstrelil samomorilski napadalec. Umrlo je najmanj šest mimoidočih civilistov.
Premier nam je zaželel, da bi praznike preživeli v miru in
radosti, zbrani za domačo mizo in okoli božične jelke.
A prav na ta večer je v Ruma-nji vasi pri Dolenjskih Toplicah nasilne smrti umrla 62-letnica.
Več tisoč kristjanov z vsega sveta se je pred božičem tradicionalno zbralo v Jeruzalemu. Tam so sicer po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ga prizna za prestolnico Izraela, potekali spopadi med Palestinci in Izraelci.
Papež Frančišek je v pridigi med polnočnico v Baziliki sv. Petra v Vatikanu današnje begunce primerjal z Jožefom in Marijo, ki sta morala pred Jezusovim rojstvom prav tako zapustiti svoj dom.
V Turčiji so odpustili še dodatnih 2756 javnih uslužbencev.
Izvedeli smo, da je število smrtnih žrtev tropskega viharja Tem-bin na Filipinih naraslo na najmanj 230, z juga države pa so poročali o požaru v mestu Davao, v katerem je umrlo vsaj 37 ljudi.
Severna Koreja je ostrejše gospodarske sankcije, ki jih je dva dni pred tem proti njej soglasno potrdil Varnostni svet Združenih narodov, označila za »vojno dejanje«.
Ponedeljek, 25. decembra
Na krščanski praznik Jezusovega rojstva so po cerkvah po vsej Sloveniji in svetu potekale
Papež je (še enkrat) pozval k miru.
Na zahodu ruske prestolnice je avtobus iz neznanega razloga zapeljal v podhod podzemne železnice in pri tem ubil najmanj štiri ljudi, okoli 15 je bilo ranjenih.
Španski kralj Filip VI. je v božičnem nagovoru katalonske voditelje pozval, naj spoštujejo raznolikost pokrajine in se izognejo dodatnemu zaostrovanju razmer v zvezi z neodvisnostjo.
Ker se je vihar, ki je pustošil na Filipinih, bližal Vietnamu, je tamkajšnja vlada odredila evakuacijo 1,2 milijona ljudi.
Ruska osrednja volilna komisija je odločila, da opozicijski kandidat Aleksej Navalni zaradi kazenskih obsodb ne sme kandidirati na predsedniških volitvah marca prihodnje leto.
Torek,
26. decembra
Zaznamovali smo dan samostojnosti in enotnosti ter se še enkrat spomnili, da se je pred 27 leti »za« izreklo 1.289.369 prebivalcev Slovenije.
Ob godu sv. Štefana, znanega kot zavetnika konj, se je na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in tudi drugod po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj.
Policisti so nas opozorili, da je treba biti posebej previden na smučiščih.
Istega dne so mediji poročali, da so v zadnjih dneh v plazovih v švicarskih Alpah umrli trije plezalci.
V Peruju so protestirali proti pomilostitvi nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija. Na ulicah se je zbralo več kot pet tisoč ljudi, izbruhnili pa so tudi spopadi med protestniki in policijo, ki je uporabila solzivec.
Mediji so opozorili, da je Savd-ska vlada v proračunu za prihodnje leto predvidela, da bodo prihodki od prodaje nafte v proračunu predstavljali manj kot polovico vseh prihodkov. Arabija naj bi se tako trudila zmanjšati finančno odvisnost od naftnih prihodkov.
Žabja perspektiva
2017
Špela Kožar
Še nekaj dni in konec ga bo. Navajeni smo, da ob iztekajočem se letu naredimo inventuro v glavi, da bi ugotovili - kaj nam je uspelo in kaj ne? Zakaj ta potreba po soočenju in še bolj potreba po novih zaobljubah? Z zaobljubami je vedno križ, saj te tiste, ki jih ne uresničiš, ob koncu leta pahnejo v žalost, nejevoljo, razočaranje nad samim seboj. Precej ma-zohističen pristop si izbiramo ob prazničnem času ... a hkrati nam daje vsaj nekaj upanja, da bo prihodnje leto morda drugače - morda bolje, to upanje gojimo vsi. A le redkim se tudi dejansko udejanji. Od česa je odvisno? Poguma, sreče, usode? Neumno je primerjati svoje življenje z življenjem nekoga drugega. Ker ima vsak svojo pot. In nobena ni lahka, tudi za tistega, ki ima na prvi pogled vse. Ker gre za - prvi pogled. Pa vendar lahko primerjave izboljšajo naše razpoloženje. Nesreča drugega je lahko moja sreča. A le za trenutek...
Kaj je vredno? Ob prazničnem času pravimo, da družina. In če je nimaš, v čem najdeš vrednost prazničnega trenutka? Če si sam, osamljen, si mar zato čuden? V družbi, ki hlasta za hipnim zadovoljstvom, ki to nenehno izpostavlja v medijih kot vrlino, se počutiš kot obstranec. Pravkar sem prebrala članek, da je decembra največ samomorov. Ko ti z ekranov sporočajo, da je bistvo prazničnih dni v bogato obloženi mizi, jelki s kupi daril in kopici ljudi, ki te obiščejo oziroma jih obiščeš, težko najdeš odgovor, zakaj nekdo sam zre skozi okno neznano v nebo. Razen, da je pač čuden. Pred dnevi sem slišala fantka vprašati, zakaj božiček razlikuje med revnimi in bogatimi otroki, zakaj prvim prinese skromno darilo ali sploh nobenega, drugi pa dobijo veliko presenečenj. Vprašanja spodbujamo odrasli, saj kar tekmujemo v nakupovalnih centrih v polnjenju vozičkov, tekmujemo z življenjem drugega. In ob tem ne pomislimo na tretjega. Čustvena inteligenca, zmožnost empatije - to niso vrednote našega časa. In tako tudi ne leta 2017. Voditelji, ki omenjenega ne premorejo, vladajo svetu, vladajo Sloveniji. Dovolj je, če »obvladajo«, kako hipno zadovoljiti volivce. A porast populističnih vlad spodbuja naša nekritičnost! Bi se Trump lahko zgodil v prejšnjem stoletju? Bi Pahor lahko postal naš prvi ali drugi predsednik? Ko se spominjam dogodkov tega leta, me je še bolj strah prihodnjega. Nepredstavljivo je postalo del vsakdana. Kaj še lahko sledi? Ko sem kot srednješolka gledala znanstvenofantastične filme, me je venomer skrbelo za obstoj človeštva, a sem si rekla - saj je samo film. Od begunskega vala, kot radi uporabljamo morsko metaforiko, je fikcija postala vsakodnevna skrb. In leta 2017 smo dobili prvega robota s potnim listom - robotka Sophia je pridobila državljanstvo Savdske Arabije, ene najbolj nazadnjaških držav glede pravic žensk. No, robotka jih ima - ne nosi naglavne rute, ob sebi ne »potrebuje« moškega spremljevalca ... Odprli smo Pandorino skrinjico.
Kaj torej sledi v 2018? Baba Vanga izpostavlja dva svetovna premika; da bodo Evropi zavladali muslimani in da bo ZDA izgubila svetovni primat. O Sloveniji nič, zato naj si drznem sama: nova vlada bo izkoreninila revščino, kajti v dvomilijonski deželi z izkušnjo socialne države noben otrok ne bo smel ostati brez božičnega darila - za novo vlado bo namreč to največja sramota. Se beremo ob letu osorej. P.S.: Človek človeku... človek. Pa srečno!
Voščimo vse lepo v novem letu 2018!
Mihael Letonje: »Leto 2017 je bilo na mojem osebnem področju zelo razgibano. Prenehal sem se ukvarjati z dejavnostjo, ki sem se ji posvečal 30 let, torej z gostinstvom. Že ob koncu lanskega leta sem sklenil, da bi zadnja leta svoje aktivne delovne dobe počel še kaj drugega, kajti gostinstvo je vse bolj naporno - denarja je zmeraj manj, dela pa zmeraj več. Treba je delati med vikendi, ob praznikih. Tako sem preusmeril življenjsko pot, delal bom manj intenzivno in se več posvečal družini, predvsem vnuku.«
V Peruju so potekali protesti.

Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 15
28. decembra 2017
""^Jis
GOSPODARSTVO
7
Bo del velenjskih knapov »štrajkal«?
V velenjskem Premogovniku napetosti med upravo in manjšinskim sindikatom - V Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) pravijo, da je stavka pred vrati, v večjem sindikatu SPESS pa, da je zaostrovanje razmer nepotrebno
Bojana Špegel
Velenje, 20. decembra - V velenjskem Premogovniku se napetosti med upravo in Sindikatom delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), v katerega je včlanjenih nekaj več kot 10 odstotkov zaposlenih (sindikat sicer ocenjuje, da jih je 15 %), zaostrujejo že od prejšnjega ponedeljka. Uprava je za njihove zahteve izvedela preko socialnega omrežja Facebook, po tem pa so razpoloženje med knapi člani sindikata SDRES preverili v vseh izmenah. Število dvignjenih rok v podporo njihovim zahtevam in stopnjevanju sindikalnih aktivnosti so videli zelo
za letošnjo poslovno uspešnost, le kaplja čez rob. Delavcem je uprava pred začetkom zaostrovanja razmer obljubila, da bodo 22. decembra izplačali razliko regresa iz leta 2016, kar so tudi uresničili. Pogovori o izplačilu nagrade za letošnjo poslovno uspešnost pa naj bi stekli drugi teden januarja. S tem se je sindikat SPESS, v katerega je včlanjenih nekaj manj kot 70 % zaposlenih v skupini Premogovnik Velenje, strinjal. Bečarevicev sindikat pa ne. Moti jih tudi, da bo višina delovne uspešnosti znana šele, ko bo določen delovni koledar za leto 2018. Bečarevic je nanizal še nekaj drugih razlogov za zaostrovanje razmer. Izpostavil
jih tudi delovanje Premogovnika do napovedanega leta 2054, saj mu bo januarja 2020 potekla koncesija.
Preden je novinarje sprejelo še poslovodstvo, je Bečarevic povedal, da so se s poslovodstvom isti dan zjutraj sestali tudi predstavniki sindikata, vendar so se po njem vseeno odločili, da gredo pred novinarje. »Ta sestanek je bil le tipanje, kaj bomo povedali novinarjem, in poskus, da to preprečijo,« je dodal.
Prepričevanje prepričanih ni uspelo
Generalni direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob je vse navedbe sindikata SDRES za-
različno. V sindikatu SDRES trdijo, da je bilo dvignjenih rok v njihovo podporo veliko, v vodstvu Premogovnika pa pravijo, da to ne drži. Sindikat SDRES je v sredo napovedal oblikovanje stavkovnega odbora in stavkovnih zahtev, prav danes naj bi predstavili svoje zahteve. Ker se leto hitro izteka, se lahko zgodi, da je, kot je zatrdil predstavnik tega sindikata Asmir Bečarevic, »štrajk res pred vrati«.
Neizplačilo nagrade le kaplja čez rob?
V SDRES napovedujejo stavkovne dejavnosti zaradi nezadovoljstva z razmerami v Premogovniku Velenje. Po besedah predstavnika SDRES Asmirja Bečarevica je to, da uprava zaposlenim pred iztekom leta 2017 ni izplačala božičnice ali nagrade
je t. i. efektivni delovni čas, ko je delavec na voljo delodajalcu. V SDRES-u so presodili, da to, da se knapom v delovni čas ne šteje priprava na odhod v jamo in kopanje po prihodu iz nje, ni skladno z zakonom o delovnih razmerjih. Neskladje je ugotovil tudi inšpektorat za delo, uprava pa se je na to odločbo pritožila. Sedaj čakajo še na odločbo upravnega sodišča. Ob tem je Be-čarevic postregel s podatkom, da knapi zato delajo 43 ur tedensko, kar pomeni 150 nadur letno, ki pa niso plačane. Poudaril je tudi, da se rudarji bojijo za jamo, v kateri je odkopavanje premoga vse globlje pod zemljo, zato tudi vse bolj intenzivno, zahtevno in nevarno. »Zato čutimo pogoste stebrne udare in povečane koncentracije plina. V jami je tudi preveč vode,« je povedal: Skrbi
'Knapi' prejeli razliko lanskega regresa
Velenje, 22. decembra - Kot je obljubilo vodstvo, so velenjski 'knapi' prejeli izplačilo razlike lanskega regresa. Ta je bila izplačana v višini 326,64 evra bruto. Letos so že izplačali tudi nagrado ob dnevu rudarjev 3. juliju v višini 274,37 evra bruto na zaposlenega ter neizplačane plače za leto 2013, ko je bila družba v krizi, v povprečni višini 1532 evrov bruto. a
Vid Glinšek: »To leto je bilo zelo burno tudi v naši občini. Večji del leta smo se v mestnem svetu ukvarjali s tematiko azilnega doma in migracijami. Trenja so bila velika in mislim, da je to najbolj zaznamovalo dinamiko našega dela v tem letu. Na osebnem področju pa so se mi iz dneva v dan odpirale nove možnosti. Med drugim sem si našel delo. V novem letu pa si želim, da bi vsi imeli boljše plače, da bi Rudar osvojil prvenstvo (smeh), sicer pa vsem vse dobro v letu 2018.«	a
leg tega pa še neizplačilo plač za leto 2013 v povprečni višini 1.532 evrov bruto. »Stimulacija za prvo polovico leta 2017 v višini 1,94 odstotka na izvršene dnine pa bo izplačana v začetku leta 2018,« je poudaril Golob. Povedal je še, da so precej truda letos vložili v obvladovanje stroškov. Učinki so vidni predvsem pri stroških materiala in storitev,
ne želi. Sploh, ker se jim zdijo zaostrovanje pritiskov na vodstvo in grožnje s stavko neupravičeni. S stavko se ne strinjajo tudi v sindikatu SPESS. Na mrzlem parkirišču pred upravno stavbo premogovnika so namreč novinarje pričakali tudi člani večinskega sindikata SPESS. Jakov Dominkovic, član izvršilnega odbora sindikata, ki združuje pri-
zaostrovanje razmer v podjetju ne. Povedal je tudi, da je delo rudarjev težko in nevarno, a se ni strinjal s tem, da se varnostne razmere slabšajo. Golob pa je na te očitke SDRES-a zatrdil, da je velenjski premogovnik eden najvarnejših v Evropi in svetu, tudi število delovnih nesreč se znižuje. Letos so jih zabeležili 85, kar je skoraj 4 % manj kot lani. »Var-
Generalni direktor Ludvik Golob je skupaj s sodelavci vse navedbe sindikata, ki se pripravlja na stavko, zanikal.
medtem ko je pri stroških dela še negativni odklon, ki je nastal predvsem zaradi nedoseženega sporazuma za leto 2017 in počasnejše dinamike upokojevanja tistih, ki že izpolnjujejo pogoje za to. Kljub temu da bo plan proizvodnje premoga v količini in energiji po trenutnih ocenah dosežen, plan stroškovne učinkovitosti ne bo izpolnjen.
Ob generalnem direktorju so bili tudi njegovi najožji sodelavci. Nihče od njih si seveda stavke
>
Leta 2014 je imel premogovnik 66 milijonov evrov dolga. Do sedaj so ga znižali na 22 milijonov.
bližno 70 % zaposlenih v skupini Premogovnik Velenje, je na vprašanje, ali bodo stavko, če do nje pride, podprli, zatrdil, da se jim ta ne zdi potrebna. Kot tudi
nost in zdravje pri delu sta naša ključna strateška cilja, zato varnemu delu in preprečevanju nezgod posvečamo izjemno veliko pozornosti,« je dodal. Letos so tako v opremo in jamske objekte vložili približno 19 milijonov evrov, kar je za slabih šest milijonov evrov več kot lani. »Je pa vsaka nezgoda nezgoda preveč,« je še poudaril. Kot tudi, da je klima v podjetju dobra, celo nad slovenskim povprečjem, kar so preverili z notranjo anketo. a
Predstavniki sindikata SDRES so novinarje sprejeli na parkirišču pred upravno stavbo NOP-a. Njihova
stališča pa je predstavil Asmir Bečarevic.
vrnil, pred tem pa je poudaril: »Prepričevati prepričanega je zelo težko, zato upam, da ste dobili informacije tudi od ostalih socialnih partnerjev in da ste videli, da zadeva ni tako kritična, kot jo želijo prikazati nekateri. Božični-ce nikoli nismo izplačevali in tudi letos je ne bomo, saj tega ni v naših pogodbah.« Povedal je še, da zadnja tri leta skušajo vzpostaviti red v podjetju. »Rezultati poslovanja kažejo, da smo na dobri poti. V letu 2017 bomo z manj zaposlenimi dosegli boljše rezultate kot prejšnja leta. Poleg tega smo vse, kar smo obljubili zaposlenim, tudi izplačali.« Poudaril je, da zaposlenim zagotavljajo redno plačo. Ta je, mimogrede, precej višja od slovenskega povprečja. 3. julija so jim izplačali nagrado v višini 274,37 evra bruto na posameznika, po-
NOVOLETNI PLES z ansamblom KAVAL
v ponedeljek, 1.1. 2018, ob 19. uri.

Vstopnine ni. Odličen hladno-topli bife - 26 €/osebo Pohitite z rezervacijo! T: 03/ 586 64 62 E: restavracija.jezero@gorenje.com
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 8
8
GOSPODARSTVO
"^AS
28. decembra 2017
Ne le proizvajalci, tudi razvojni dobavitelji
Kovinoplastika Povše iz Rečice ob Paki beleži 40 let uspešnega razvoja - So eden najpomembnejših sistemskih dobaviteljev Bosch Hišni aparati Nazarje
Tatjana Podgoršek
Kovinoplastika Povše iz Rečice ob Paki beleži 40 let uspešnega razvoja, ki bi jim ga zavidal marsikdo v širšem okolju. Podjetje je eden najpomembnejših sistemskih dobaviteljev podjetju Bosch Hišni aparati Nazarje in tudi najboljših. Približno 70 odstotkov proizvodnih zmogljivosti podjetja zapolnjuje proizvodnja sestavnih delov za male gospodinjske aparate za Hišne aparate Nazarje, preostalih 30 odstotkov pa so izdelki za tuji trg - Italijo, Češko, Avstrijo, Nemčijo. Ponašajo se s certifikatom odličnosti, dobro delo potrjujejo tudi drugi certifikati. Na vprašanje, kje je ključ do uspeha, lastnik in direktor podjetja Ivan Povše odgovarja: »Potrebnega je veliko dela, znanja, sposobnosti, nenehno slednje novostim, kakovost, prilagajanje potrebam in zahtevam naročnika, spoštovanje rokov dobav.«
V ospredju razvoj in kadri
V podjetju se med drugim ukvarjajo s predelavo tehničnih termoplastov, ultrazvočnim varjenjem ter izdelavo različnih zobnikov. Na dan proizvedejo 32 tisoč kosov izdelkov. V podjetju je trenutno zaposlenih 25 delavcev, predvsem domačinov. Glavnina je razporejenih na delovnih mestih v montaži, kjer poteka delo v dveh izmenah, tehnične termo-plaste pa brizgajo predvsem v tretji, nočni izmeni. Preostalih 25 delovnih mest v podjetju »zasedajo« roboti. Ivan Povše pravi, da so
Ivan Povše (prviz leve) pravi, da veliko vlagajo v timsko delo in pri razvoju delujejo po
sistemu 'več glav več ve'.
z njimi poskrbeli za bolj »človeške« delovne pogoje. »Sicer pa se v podjetju ponašamo z najsodobnejšo tehnologijo v branži. Razvoju namenjamo veliko pozornosti, v novosti in posodabljanje vlagamo od 250 do 300 tisoč evrov na leto.« Kot še zagotavlja Povše, so v osredju prizadevanj tudi kadri in njihovo izobraževanje. Prisegajo na timsko delo in se držijo načela: več ljudi več ve. Njihova proizvodnja - pojasnjuje sogovornik - je namreč draga in zelo zahtevna, saj proizvajajo izdelke za male gospodinjske aparate višjega cenovnega razreda, o kakovosti odloča že stotinka milimetra. V korak z najboljšimi, kar je slogan podjetja, gredo lahko (poleg najsodobnejše opreme) z zadovoljnimi sodelavci, katerih cilj je prav tako uspeh podjetja. »Za Bosch nismo le poslovni partnerji, ampak v veliki meri razvojni dobavitelji. V podjetju Hišni aparati Nazarje nas vključujejo pri razvoju in proizvodnji novih, tržno zanimivih aparatov.« Glede na omenjeno - posledic gospodarske krize niso občutili? »Nismo, ker jih v večji meri ni
občutil tudi naš osrednji poslovni partner in ker smo posledice jemali za izziv.«
Še na področje medicine
Po mnenju Ivana Povšeta so razmere za razvoj podjetništva dobre, če imaš znanje, če si sposoben in delaven. Sicer pa se sami nikoli niso naslanjali na druge, ampak se zanašajo na lastne zmogljivosti in priložnosti. Tako so se pred tremi leti lotili izgradnje prizidka za skladišče, prihodnje leto načrtujejo izgradnjo še dodatnih prostorov. Narekujejo jih zahteve Boscha in želja po prestavitvi mlina za mletje plastike v druge prostore, da hrup ne bo povzročal težav sosedom. Sicer pa si prizadevajo prodreti direktno na zahodne trge in vstopiti na področje izdelave medicinskih aparatov. »Ne bo šlo čez noč, ampak postopoma. Vezi imamo napeljane, v medicini že poskušamo za ameriško multi-nacionalko, ki ima svoje podjetje v Sloveniji, izdelati ročaj za laserski aparat za popravilo zob,« je sklenil pogovor Ivan Povše. a
Izteka se zelo intenzivno leto
Direktorica Saša inkubatorja Karla Sitar ponosna na svoje sodelavce in dosežke v iztekajočem se letu - Več sodelovanja z dijaki dalo novo energijo - Vključeni v dva EU projekta
Bojana Špegel
Velenje, 19. decembra - V Podjetniškem centru Standard je Saša inkubator, ki ga vodi Karla Sitar, sredi decembra pripravil zaključni dogodek v letu 2017. Podjetniki so leto ocenili za dobro, direktorica Karla Sitar pa kot zelo intenzivno leto. »Imeli smo bogat program, tempo smo držali od začetka do konca in uspehi so tu,« je poudarila.
>
Saša inkubator je letos pomagal ustanoviti 12 novih podjetij in odpreti 23 delovnih mest.
Ko so šteli nova podjetja in nova delovna mesta, ki so jih pomagali odpreti, je bilo zadovoljstvo še večje. »Pomagali smo ustanoviti 12 novih podjetij in odpreti 23 novih delovnih mest. Če bomo s tem tempom nadaljevali, bo tudi naš prispevek k zmanjšanju brezposelnosti v regiji viden. To si tudi želimo; letos smo zaključili nekaj projektov, povezanih z agencijo Spirit in Ministrstvom za gospodarstvo. Obljubljeno nam je, da naj bi bili podobni razpisi tudi leta 2018, kar je dobro zato, ker si potem lahko privoščimo bolj
bogate programe,« nam je povedala Sitarjeva, ki pravi, da zgodba ne bi bila tako uspešna, če ne bi imela tako dobrih sodelavk in sodelavcev. Trenutno imajo iz EU odobrena še dva projekta, v enem so partner, enega pa tudi vodijo. »Smo vodilni partner za 14 partnerjev iz 7 držav. To je velika odgovornost in dobra referenca za naprej. Z vsemi temi programi poskušamo zajeti vse storitve, ki jih potrebujejo naša podjetja.«
Na krilih mladostne energije
Saša inkubator bo v novem letu nadaljeval letošnjo poslovno zgodbo, upajo, da tudi na področju dela z dijaki. »Letos smo veliko delali z njimi, njihova mladostna energija se je prenesla tudi na nas. V naših projektih je so-
Karla Sitar: »Če bomo uspešni na razpisih, bodo naši programi še bolj bogati.«
delovalo 36 dijaških ekip. Zavedamo se, da vsi ti dijaki ne bodo podjetniki, marsikoga pa smo zagotovo navdušili. Ekipa, ki je zrasla pri nas, je zmagala tudi
na nacionali ravni, zato lahko rečem, da so rezultati našega dela vidni.« Nadaljevali bodo tudi s podjetniškim trampolinom, ki bo potekal od februarja do aprila. Želijo si, da bi še naprej vanj vključevali tako dobre mentorje in ekipe kot doslej. Ker zajemajo tako Šaleško kot Zgornjo Savinjsko dolino, bodo promocijske dogodke pripravljali v obeh.
Ob izteku leta so prostori Podjetniškega inkubatorja Standard polni. »To nas po eni strani veseli, po drugi pa ne želimo sporočati, da smo. Še vedno se najde kakšen prostor v coworking prostoru. V pisarnah imamo pogodbe sklenjene za 6 mesecev, saj želimo, da dobi čim več podjetij priložnost ustvarjati pri nas,« je za konec pogovora povedala naša sogovornica.	a
GOSPODARSKE novice

Za Slovenijo uspešno leto
Videti je, da je Slovenija v zadnjem obdobju zgodba o uspehu. Po zamujenih letih sedaj gospodarstvo hlasta za novimi izzivi. Banka Slovenije je zato zvišala napovedi gospodarske rasti. V najnovejši oceni za letos pričakuje 4,7-odstotno rast, potem ko je junija napovedala 3,5-odstotno rast. Za prihodnje leto je napoved zvišala za 1,1 odstotne točke na 4,2 odstotka. Do leta 2020 naj bi se rast postopoma znižala na 3,4 odstotka.
Nova tovarna za pogone hibridnih in električnih avtomobilov
Ljubno - Družba KLS Ljubno beleži 20-letno neprekinjeno rast in povečuje svoj delež vztrajnikov ter zobatih obročev za avtomobilsko industrijo na svetu. Z modelom stalnega napredka vsako leto povečuje konkurenčnost in pridobiva nove kupce.
Svojo nadaljnjo rast načrtuje družba do leta 2025 na osnovi obstoječega programa, nadaljnjo pa s prilagajanjem trendov v avtomobilski industriji, ki veliko govori o avtomobilih na električni pogon. Zato v KLS-u za prihodnje leto načrtujejo izgradnjo nove tovarne za zobnike za pogone hibridnih in električnih avtomobilov. V objekt in opremo za pilotno proizvodnjo omenjenih izdelkov bodo leta 2018 vložili 5 milijonov evrov, do leta 2025 pa za serijsko proizvodnjo programa še več kot 30 milijonov evrov. (tp)
Zahteve sindikatov presegajo pol milijarde evrov
Vse uspehe sicer lahko kaj hitro izničijo preveliki apetiti, ki niso le težnje delavcev po večjih in razumnejših plačah, ampak segajo v vse pore našega življenja. Kako bo vlada znala ukrotiti številne želje, tiste upravičene in one druge, pa bo pred volitvami gotovo velik izziv, ki ga še stopnjujejo napovedane stavke. In teh ni malo. Minister Koprivnikar pravi, da po njihovih ocenah že sedaj vse stavkovne zahteve presegajo pol milijarde evrov. To pa presega tudi pristojnosti vlade in zahteva širši družbeni konsenz.
Poškodovanega za več kot 1,3 milijona evrov drevja
Ujme, ki so 11. in 12. decembra prizadele območje Slovenije, so poškodovale za več kot 1,3 milijona kubičnih metrov drevja. Gre za najhujše poškodbe gozdov zaradi vetra v zadnjih 20 letih, so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije. Poškodbe v gozdovih zaradi vetroloma so največje na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem, močno poškodovana območja gozdov so tudi na Jezerskem, Solčavskem in v Dravski dolini.
Spletna stran družbe NiceHash znova deluje
Slovenska družba NiceHash, ki se ukvarja z rudarjenjem kriptova-lut, je dva tedna po hekerskem napadu, v katerem so izgubili okrog 4.700 bitcoinov, ponovno vzpostavila delovanje spletne strani. Družba NiceHash je sporočila, da so s skupino tujih vlagateljev zagotovili tudi sredstva, s katerimi bodo svojim uporabnikom zagotovili stanje na računih, kot je bilo pred hekerskim napadom.
Malo uporabnikov portala eDavki
Fursov sistem eDavki trenutno uporablja 57.744 fizičnih oseb, kar je zgolj 3,8 odstotka zavezancev za dohodnino. Vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pa je letos tako oddalo dobrih devet odstotkov zavezancev. To je precej manj, kot si želijo. Ker so ocenili, da je pri večjem obsegu tega poslovanja glavna ovira pridobitev certifikata in registracija v sistem eDavki, so postopek poenostavili. Fizične osebe lahko tako odslej zgolj z uporabniškim imenom in geslom uveljavljajo olajšavo za vzdrževane družinske člane, namenijo del dohodnine za donacije, imajo vpogled v svojo eKartico ter informativni izračun dohodnine. Nabor storitev bodo v kratkem še povečali.
Četrto rekordno leto za turizem
Letošnje leto bo za slovenski turizem četrto zaporedno rekordno leto. Približali se bomo 12 milijonom turističnih prenočitev, takšna visoka rast v slovenskem turizmu pa ni naključje, pravi minister Po-čivalšek, ki pomemben razlog za to vidi tudi v uspešni promociji.
Dražje mobilne storitve
Po tem, ko sta največja slovenska operaterja Telekom in A1 že napovedala nekatere podražitve, se je za ta korak odločil tudi Telemach. Cene paketov se bodo zvišale za en evro na mesec, razen pri paketu Več, v katerem se mesečna naročnina zviša za evro in pol na mesec.
Ikea pod lupo evropske komisije
Zaradi suma nedovoljenih davčnih olajšav na Nizozemskem se je pod lupo evropske komisije znašel švedski pohištveni velikani Ikea. Prav tako je Evropska komisija uvedla pregled davčne obravnave še za več drugih velikih podjetij, med njimi Starbucksa, Amazona in Fiata.
■ mz
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 9
28. decembra 2017
»a*tJi8
GOSPODARSTVO
9
Za Gorenje dobro leto, a vseh načrtov niso uresničili
Tretjino prodaje že predstavljajo prestižni aparati - 9. januarja izredna skupščina Iščejo strateškega partnerja
Mira Zakošek
Velenje, 21. decembra - Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na novoletnem sprejemu novinarjev ocenil letošnje rezultate poslovanja in spregovoril tudi o aktualnih vprašanjih. Lansko leto, ki je bilo prvo leto novega Strateškega načrta, so presegli vsa pričakovanja tako po rasti prihodkov kot dobička. Tudi letos so dobro začeli, tako je bilo vse do polletja, v tretjem četrtletju pa so se začele težave, ki kažejo na to, da vseh ključnih zastavljenih ciljev za letos ne bodo izpolnili. Največja težava je bil padec prodaje na njihovem ključnem nemškem trgu, kar pa je bil rezultat spremembe njihovega poslovnega modela, saj želi-
Gorenjevo sponzorstvo Torpeda je bilo transparentno in učinkovito
Na sporočila, ki obtožujejo Skupino Gorenje nezakonitih in škodljivih poslov: fiktivnih pogodb, pranja denarja in zavajanja nadzornega sveta v zvezi s sponzorstvom ruskega nogometnega kluba Torpedo v Gorenju odgovarjajo, da so informacije v celoti neresnične in ustvarjajo zavajajoč vtis o netransparentnem in vprašljivem poslovanju Skupine Gorenje, kar škodi ugledu družbe in uprave, hkrati pa po nepotrebnem vnaša nemir med deležnike.
Franjo Bobinac je novinarjem predstavil novega direktorja korporacijske identitete in komuniciranja v Gorenju Denisa Oštirja, naloge bo prevzel 1. februarja.
jo na tem trgu v večji meri prodajati vgradne in prestižne aparate preko specializiranih trgovskih verig. Na trgih vzhodne Evrope in trgih zunaj Evrope pa še naprej dosegajo rast prodaje.
Na njihove poslovne rezultate vpliva tudi skok cene pločevine in plastičnih granulatov, večji pa so bili tudi stroški dela, predvsem zaradi povečanja števila zaposlenih v obdobju povečanja naročil, pa tudi zaradi odprave plačnih nesorazmerij.
Po Bobinčevih besedah stavijo na novo generacijo gospodinjskih aparatov, katerih proizvodnjo so začeli v drugi polovici leta. Gre za prostostoječe štedilnike, prestižne pomivalne stroje ter pralne in sušilne stroje vrhunskih tehnoloških dosežkov. Vpeljava v proizvodnjo je bila nekoliko zahtevnejša, zato so ma-
LIGHTING
Dobrna 7, SI - 3204 Dobrna
Telefon: +386 (0) 3 780 10 70, +386 (0) 3 78010 72, +386 (0) 3 780 10 74 Fax: +386 (0) 3 780 10 78, E-mail: info@ett-lighting.com Internet: www.ett-lighting.com,www.ett-lighting.si
V podjetju iščemo kandidate za delovni mesti
elektrikar - skupinovodja
(vsaj 5 do 7 let delovnih izkušenj)
KV elektrikar energetik
(od 3 do 5 let delovnih izkušenj)
Pričakujemo kandidate s četrto ali peto stopnjo strokovne izobrazbe, smer Elektrotehnika in energetika, z delovnimi izkušnjami na področju elektro vzdrževanja in montaže el. instalacij.
Pričakujemo odgovornega in samoiniciativnega sodelavca, redoljubnega in zanesljivega, z vozniškim izpitom B kategorije, ki ga veseli delo v elektrotehniki in mu vodenje manjše skupine sodelavcev ni tuje.
Delo zajema vzdrževanje poslovnih objektov, občasna montaža vodenih sistemov razsvetljave in delo v delavnici na sedežu podjetja.
Nudimo zanimivo, zanesljivo in dinamično delo v urejenem kolektivu, kjer cenimo dobre strokovne delavce, z dobrim plačilom.
Prošnje ČIMPREJ pošljite po klasični ali e-pošti:
ETT LIGHTING d.o.o, Dobrna 7, 3204 Dobrna e-mail info@ett-lighting@com Dodatne informacije na tel.: 03/ 780 10 70
lenkost zamujali pri dobavah. Ti aparati so še posebej dobro sprejeti na trgih zunaj Evrope. Tudi sicer stavijo na proizvode prestižnih blagovnih znamk, ki predstavljajo v njihovi strukturi prodaje že tretjino. Zadovoljni pa so tudi, da so optimirali proizvodnje lokacije. Ocenjujejo, da jih ne bi bilo več, če tega ne bi bili udejanjili.
Obžalujejo, da se je skupina Panasonic umika z evropskega trga gospodinjskih aparatov in
je zato tudi prekinila poslovno sodelovanje na tem področju z Gorenjem. Zato Gorenje išče novega poslovnega partnerja. »Glavni cilj je povečanje obsega poslovanja. Tudi v naši panogi je ekonomija obsega zelo pomembna za obvladovanje stroškov in s tem dolgoročno konkurenčnost. Če izdelamo več aparatov, lahko dobimo zaradi večjih količin pri dobaviteljih bistveno boljše cene in ugodnejše plačilne pogoje,« komentira med drugim to odločitev Bobinac, ki ocenjuje, da imajo vse pogoje za uspešno delo tudi v prihodnje.
Seveda pa so nenehno deležni tudi nizkih udarcev. Med te štejejo tudi zahtevo manjšinskih delničarjev po sklicu izredne skupščine družbe ter odpoklicu članov nadzornega sveta zgolj pol leta pred potekom njihovega mandata. Skupščino so vseeno sklicali, ta bo 9. januarja.
Izplačali imetnike komercialnih zapisov
Velenje, 22. decembra - Družba Gorenje je izplačala imetnike komercialnih zapisov GRV05, ki so bili izdani 24. januarja letos v skupni nominalni vrednosti 40 milijonov evrov. Obrestovali so jih v višini 1,3 odstotka, izdali pa so jih z namenom razpršitve virov kratkoročnega financiranja sezonske narave poslovanja. Nove takšne komercialne zapise naj bi izdali takoj v začetku prihodnjega leta.	■

Z učinkovitimi komunikacijami širimo naša obzorja, priložnosti in krepimo vezi. V novem letu vam želimo, da bi udejanili svoje potenciale, dosegli zadane cilje in skrbno negovali vezi, ki vam pomenijo največ.
Vaš
Mega
Šaleški aeroklub		Želimo vam
- Lajše Topolšica 207 c ijjftuun		prijetne ■ v ■ v božične
	Z/	praznike in vse dobro v letu 2018!
Šest krajinskih arhitektk
To je moja fasada, to je moj egotrip
Lucija Oblak Pečovnik
Že sama vožnja skozi naše podeželje nam pove, da je pri nas vse več neprimerno obarvanih stavb. Naj na tem mestu poudarim, da nobena barva ni po naravi lepa ali grda, lahko se le ob nepravem času znajde na nepravem mestu. V naslednjem besedilu se bom navezovala predvsem na enodružinske hiše, ki jih lahko zasledimo na sloven skem podeželju in v predmestjih.
Slovensko podeželje, vsaj kar se tiče novogradenj ali prenovljenih hiš, počasi prevzema trend, po katerem morajo biti fasade hiš barvne, še posebej všečne so pastelne barve, recimo turkizni, mentolni ali marelični odtenki. Večkrat se sprašujem, kako to, da smo tako neusklajeni in nam je tako zelo vseeno za vse, kar ni neposredno v naši lasti, in kako je možno, da iz glave s takšno lahkoto potisnemo nekaj, kar je od nas vseh - našo krajino in naš skupni prostor. Največkrat slišani argument, zakaj imamo toliko neusklajenih pisanih fasad, zaradi katerih človeka pečejo oči, je namreč tale: »To je moja hiša, to je moja fasada, težko sem garal zanjo, zato lahko počnem, kar hočem, saj stoji na moji zemlji.«. Pa je res tako? Hiša je seveda naša, vaša, njihova, prostor, krajina pač ne. Zato kakršnikoli posegi v prostor, pa čeprav gradimo »na svojem«, barvamo svojo hišo, izbiramo svojo fasado, nosijo s seboj odgovornost. Mi vsi do našega okolja nosimo odgovornost, odgovornost nosimo tudi do naše naravne in kulturne dediščine, pa čeprav se tega premalo zavedamo, ali pa sploh ne. Pri tem ne gre le za užitek in pravico »na svojem« delati karkoli. Tega ni nikjer na svetu. Z okoljem smo vsi tako ali drugače povezani, zato nas mora zanimati, kaj se z njim dogaja. Če se peljemo po sosednjih državah, je takšnih bolečih živobarvnih izpadov zelo malo.
Zakaj imamo torej mi takšno težnjo po tem, da želimo izstopati? Zakaj ni naš namen poudariti celostne lepote krajine, lepote in posebnosti mesta, naše soseske, naše vasi in se zliti z njo, ampak predvsem poudariti tisto, kar je naše? Zakaj ne tisto, kar je sku-pno?Kako to, da ne vidimo, da smo del celote, v kateri vsakdo predstavlja nenadomestljiv košček? Ne vidimo naše (svoje) odgovornosti za dobro počutje vseh, ne vidimo nas (sebe) kot del nečesa, ampak le kot individualne enote. Želim si, da bomo uspeli preseči to težnjo po dokazovanju »našega«, da bomo presegli ta divji »egotrip« in se začeli zavedati, da je prostor, ki ga imamo v lasti, del večje identitete, ki jo želimo ohranjati. Barva fasade namreč določa zunanjo podobo stavbe, ta pa sooblikuje prostor. Pri izbiri barv fasade je zato treba upoštevati značaj kraja in pokrajine ter objekte v okolici. Z drugimi besedami to pomeni, da je treba objekte načrtovati in oblikovati tako, da v prostoru ne postanejo dominanta, razen če to upravičuje njihova namembnost. Smo res lahko ponosni na hišo, ki jo naključni mimoidoči »naivno« zamenjajo za gasilski dom ali pa ogromen čebelnjak? Barvna podoba kulturnega okolja je pomembna, saj v njem nismo sami. Verjetno se tega res ne zavedamo, saj kot lastniki živobarvne hiše svojo fasado le redkokdaj sploh gledamo, največkrat vidimo skozi okna le fasade svojih sosedov (le kaj si mislimo o njih, če nas preveč bode v oči ali pa ni čisto po našem okusu?). Bojevite in za oči boleče barve fasad pa ne motijo le neposrednih sosedov, nekatere hiše ob avtocestah s svojo divjo barvo odvračajo pozornost celo voznikov avtomobilov. Ravno tako pomembno, morda celo bolj, pa je ozaveščanje ljudi o dragocenosti prostora, ki je omejena dobrina, zato ga je treba uporabljati in oblikovati z razmislekom o trajanju in vplivu vsakega posega vanj. Ker če za to ne bomo poskrbeli mi sami, če ne bomo sami trezno razmislili, če bomo zavedanje o skupnem dobrem potisnili v najbolj skrite kotičke glave, tudi nihče drug ne bo za to poskrbel namesto nas.
■
■
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
"^AS
28. decembra 2017
V platna ujeta Šaleška dolina
Letos poleti so člani dveh velenjskih kulturnih društev ustvarjali doma, tokrat na Lubeli. Dvajset umetnikov je ustvarilo 23 del,
ki so še na ogled v razstavišču vile Bianca.
Velenje, 15. decembra - V razstavišču Vile Bianca člani Kulturnega društva Medžimurje Velenje in Društva šaleških likovnikov že vrsto let v decembrskem času pripravljata razstavo likovnih del, nastalih na skupni pole-
tni koloniji. Če so v preteklih letih obiskovalci lahko občudovali podobe Medžimurja in krajino ter šege ob reki Muri, so tokrat na platnu, v lesu in keramiki zaživele podobe Šaleške doline, kot jo vidimo z Lubele. Na letošnji
koloniji je sodelovalo 20 članov obeh društev, ustvarili pa so 23 likovnih del. Na posameznih likovnih delih so upodobljeni tudi pari, oblečeni v tradicionalne medžimurske folklorne kostume. Razstavo delajo posebej pisano
keramična lectova srca. Da sta bili obe društvi v odhajajočem letu pri svojem delu več kot uspešni, sta v nagovorih obiskovalcem odprtja razstave povedala predsednika obeh društev Matija Blagus in Salih Biščic. ■
Prah si
Šoštanj - Razstava v Mestni galeriji Šoštanj s sporočilnim naslovom Prah si je razstava koroškega slikarja Janeza Repnika, ki se pri svojem ustvarjanju pogosto naveže na socialne teme. Tudi za to razstavo, ki so jo na Zavodu za kulturo Šoštanj pripravili kot protiutež materialnemu prazničnemu dogajanju, se je izrazil preko treh tematskih sklopov. Razstava je postavljena tako, da so v prvem prostoru galerije podobe ljudi s socialnega dna, v vmesnem prostoru je sakralna tematika kot neko zatočišče tudi tistim ljudem, ki ustvarjajo zgodbo zadnjega sklopa razstavljenih del, to so delovni ljudje, ki so bili z izgubo službe razvrednoteni in pahnjeni na rob družbe. Temati-

V
ki ob bok je likovni kritik Marko Brdič že pred leti zapisal: "Umetnik svoje pretresljive refleksije občečloveškega trpljenja pogosto obravnava z religioznega vidika, pri čemer spremlja trpni passio tvorni compassio, božje
sotrpljenje kot odrešujoče sočutje v eshatološkem kontekstu."
Janez Repnik, kateremu je bil in mu je še slikarski vzor njegov oče Anton Repnik z Mute, je z leti našel svoj likovni izraz, ki ga utrjuje v slovenski in tudi med-
narodni likovni prostor.
Njegova dela, ki jih je pravzaprav ogromno, so ocenjevali mnogi likovni kritiki, veliko razstavlja doma in na tujem. Že pred leti je ilustriral otroško slikanico, ki je bila izdana v nemškem jeziku, za svoja dela pa je bil večkrat nagrajen.
Na odprtju, ki ga je vodila mag. Milojka B. Komprej, je ob tem povedala: "Božični prazniki imajo namreč vsaj dva obraza: tistega lepega in na zunaj, ko je vse v lučkah in veselo, in tistega žalostnega, ki ga ljudje skrivamo celo sami pred seboj." V dogodku sta sodelovala Rebeka Pečnik in prof. Peter Napret iz glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, razstava pa bo na ogled do 8. januarja.
a MBK, foto: Nace Serdinšek
Razstava, posvečena arhitektu Kristlu
Ljubljana, Velenje - V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu v Ljubljani bo do 27. maja 2018 na ogled razstava z naslovom 'Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor.' Posvečena je delu enega najvplivnejših arhitektov slovenske moderne.
Številni njegovi projekti so bili nagrajeni z državnimi nagradami in priznanji. Med njimi je trgovsko-stanovanjski blok na Šaleški cesti v Velenju, ki se je med prebivalci uveljavil z imenom Kristlov blok. Zanj je arhitekt leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.
a mkp
ANZE
AVTO SERVIS
Janez Janže, s.p.
T: 03 891 50 61 • F: 03 891 50 60 • M: 041 707 287
Letuš 81, 3327 Šmartno ob Poki
Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat.
POPOLN SERVIS ZA VAS AVTO!
Hvala vsem, ki ste nam izkazali zaupanje. +
Želimo vam, da bi našli srečo tam,	-
kjer jo iščete in najbolj potrebujete.	*
Etvarjalno frijazno t '
JT YOKOHAMA »¿FULDA StmOBESTOHE 1 good/year vîedestèin @nflnenlal ßolken
Podpirajo ljubiteljsko kulturo
Ponosni na bogato in pestro društveno dejavnost
Šoštanj - Občina Šoštanj podpira bogato in pestro društveno dejavnost ljubiteljske kulture. V dvanajstih registriranih ljubiteljskih kulturnih društvih deluje več kot 600 prostovoljnih članic in članov - godbenikov, zborovskih pevcev, pevcev v oktetih, folkloristov, ljudskih godcev in pevcev, ljubiteljskih igralcev, glasbenikov, recitatorjev, snovalcev ustvarjalnih delavnic s področja obujanja lokalnih ljudskih šeg in navad in še mnoge druge zvrsti ljubiteljske kulture.
Bogata in pestra društvena dejavnost ima na območju občine Šoštanj tudi častitljivo preteklost. Leta 1919 je bilo ustanovljeno Delavsko prosvetno društvo Svoboda, v katerem so delovali pevski zbor, tamburaški orkester, telovadna vrsta in knjižnica.
Programe delovanja ljubiteljskih kulturnih društev Občina letno sofinancira na osnovi javnega razpisa. V občinskem proračunu je bilo temu področju letos namenjenih 51.500 evrov.
a mkp
Iztok Čurči: »Preteklo leto je bilo kar zanimivo. Mislim, da nam je v mestnem svetu uspelo veliko narediti. Ob manjših nesoglasjih smo se vendarle zedinili o tem, kaj je dobro za naše mesto, in primerno ravnali. Od občanov dobivamo dobre odzive, dobivamo tudi vedno več pobud, kar je zelo dobrodošlo. Naše delo - pa tudi moje osebno - je kontinuiran proces. Novo leto je le datumska meja, tako da v tem času ne delam nekih računic in ne polagam posebnih upov v naslednje leto. Pomembno je, da se sproti učimo iz izkušenj in jih s pridom izkoriščamo.«
Okolje v mislih
Nekoč je bilo (skoraj) nemogoče napovedovati prihodnost. Stavek, ki bi ga (brez besede v oklepaju) zanikale vse vedeževalke tega sveta. A danes niso več edine, ki lahko pokukajo v jutrišnji dan. Sodobna znanost z vso pripadajočo tehnologijo nam že desetletja sporoča, da bo z Zemljo nekaj hudo narobe. Postaja namreč planet porušenega ravnovesja. Prisiljeno se prekriva s toplo-gredno atmosfero, rezultatom človeške arogance. To lastnost smo v lastni evoluciji razvili do čiste perfekcije. Menda se še lahko po-kesamo. Tudi to nam suflira znanost. Vendar nam čas ne dovoljuje več stopicanja na mestu niti zmernega nadaljevanja. Potreben je samoiniciativni pospešek in ukrepanje po vesti. Naj se čim prej zgodijo zdrave stvari. Za Zemljo. Za nas.
Bojan
Kako enostavno je živeti, ne zavedajoč se vseh okoljskih danosti. Imeti vse. Razprla sem prste in skoznje je zamigetala zimska svetloba. Pot je bila zaprta s porušenim drevjem in treba je bilo splezati čez. Z dijaki smo na razstavi pred dnevoma postavili star pralni stroj in vanj dali smrekove veje. Kot da bi slutili, kaj se bo zgodilo. Žledolom. Tako je pihalo, da je najmlajši sin ponoči spet pricapljalponoči k meni. Mama, odpihnilo nas bo. Ne vem, kaj mu naj odgovorim. Sem del družbe, ki mora sprejeti odgovornost. Kako naj jaz, majhna, srednjih let... spremenim to veliko preže-čo nevarnost? Začne mi naštevati, kako. To ne bo kar navadna novoletna zaobljuba. Držali se je bomo, in tudi če smo kapljica v morje, šteje.
Nataša
Današnji časi niso dobri za naše okolje. Sonaravni razvoj in naravno ravnovesje danes neoliberalna potrošniška miselnost zelo ovirata. Sploh če pomislimo, da eden od stebrov - gospodarski razvoj - svojevrstno izčrpava druga dva, socialni razvoj in varstvo okolja. Vzdržen razvoj v smislu okolja in okoljske miselnosti postaja vse bolj floskula. Zato si želim, da bi v prihajajočem letu postali bolj trajnostno mobilni (kolesarsko, pohodniško...), da bi prisluhnili čebljanju ptic v naravi, se veselili novih cvetov, plodov ter verjeli starim modrostim, ki smo jih prejeli od naših prednikov. Bodimo v prihajajočem dobri do okolja. Kot pravi stara indijanska modrost: »Narave nismo dobili v dar od svojih prednikov, sposodili smo si jo od svojih vnukov.«
Matjaž
Praznične voščilnice z zasneženimi idiličnimi pokrajinami - še vedno k njim vztrajno stremimo. Izdelujemo jih, kupujemo, pišemo, pošiljamo, radi prejemamo ... Čeprav že ne štejemo več, katero leto zapored se je upanje za bele božične praznike v (ne samo) otroških očeh tudi letos spremenilo v rahlo razočaranje. Sicer smo že navajeni - kot tudi na marsikatera druga naravna in vremenska presenečenja tega našega sodobnega časa. Se pa premalokrat zamislimo, da smo pri tem tudi mi - torej vsak od nas, kakorkoli patetično in banalno to zveni, vsaj malenkost soodgovorni. A verjamem, da spoštovanje, odgovornost, dajanje in ne samo jemanje v odnosu do okolja, v katerem živimo, danes še nimajo samo muzejske vrednosti. Naj bo novo leto 2018 dobro za vse nas!
Ona
Strumno teptanje matere zemlje in malikovanje svetlečega nebeška vrata seveda zapirajo. Slišim naš notranji jok, priznavajoč si, kako da je pot utemeljena na materialnem in duša ostaja sama, prazna, zapuščena in vnemar; saj in vendar - na zidu 'rešimo planet' slepo zavračamo. In umetnik, moj drug, prav tako mojster oblikovanja družb, ki mi dnevno stoji v oporo v neskončni razpravi s hudobnim angelom o členih pogodbe, te, v kateri je plačilno sredstvo sama in edina ona - neumrljiva srž človeka; on je ta, ki ga prepoznam in zanj verjamem, da je edini poslanec in rešitelj najprej nas in nato še matere zemlje. Še uglasbil bi današnji zapis, a kaj ko je to pred mano že bilo mojstrsko storjeno; večkrat. Poklon Led Zeppelinom v alegoriji Stairway to Heaven, zavezan Agenorjevi hčeri pa danes še odi Schillerja in Beethovna.
Aleš
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 11
28. decembra 2017

Radijski in časopisni MOZAIK
Županov sprejem za medije
Velenjski župan Bojan Kontič je s sodelavci ob koncu leta pripravi tradicionalni sprejem za predstavnike medijev, ki med letom poročajo o delu in življenju v mestni občini, in se jim zahvali za to. Tako je bilo tudi letos.
Sprejem za predstavnike medijev je na prvi zimski dan pripravil v Vzorčnem mestu, ki odpira vrata v Nakupovalnem centru Velenje. Idejo o njem je podpiral od samega začetka, nad tistim, kar je videl in slišal, pa je bil v četrtek tudi sam zelo zadovoljen.
Vzorčno mesto je inovativen sistem izobraževanja, ki bo skrbelo za radovednost, raziskovanje, inovativnost. »V pravo smer gre. Aktivnosti so dobro zastavljene. Najbolj pa me je danes, tako kot tudi vse prisotne, navdušil podatek, da imajo do konca junija 2018 prijavljenih že 3.000 obiskovalcev. To
GLASBENE novice
pove vse.« Tudi sam pa, kot je še dejal, komaj čaka na 'escape room', sobo pobega. »Zanimivo bo, saj boš iz nje lahko pobegnil le, če si boš pred tem za to v tem mestu nabral dovolj znanja.«
Z Vzorčnim mestom v Nakupovalnem centru je Mestna občina Velenje pod okriljem Ljudske univerze Velenje in navdu-šujočih posameznikov poskrbela, da prazni prostori v njem ne bodo več prazni, ampak pol-
ni vsebine in življenja ter visoke vizije - zvišati znanstveno pismenost po vsej Sloveniji -vse starosti, vse narodnosti, vse skupnosti.
Lady Gaga v Las Vegas
Tako kot številne znane glasbenike je tudi Lady Gaga premamila možnost nastopanja v slovitem Las Vegasu. Podobno kot Celine Dion, Britney Spears, Shania Twain, še pred njimi pa Elvis Presley, Tony Bennett, Frank Sinatra, Tom Jones, Judy Garland, Liza Minelli in še kdo bo tudi ona dve leti nastopala v ameriški meki igralništva. Podpisala je dveletno pogodbo s hote-
kar 23 let. Mariah Carey jo je namreč objavila že leta 1994 in kmalu je postala nepogrešljiva v času decembrskih praznikov. Pesem je z leti doživela tudi nekaj priredb, zapeli so jo Ariana Grande, Shania Twain, Michael
lom Park MGM Resort, nekdanjim hotelom Monte Carlo, ki leži na znameniti ulici The Strip. Od decembra 2018 bo imela v tamkajšnji dvorani Park Theater, ki lahko sprejme 5.300 gledalcev, vrsto koncertov. 31-letna pevka je ob tem dejala, da si je vse življenje želela nastopati v Las Ve-gasu in da je počaščena, da se bo lahko pridružila legendarni skupini izvajalcev, ki so tam nastopili pred njo.
Ena najbolj znanih božičnih skladb končno med najbolj predvajanimi
Decembra med številnimi božičnimi skladbami prav gotovo velikokrat slišimo tudi uspešnico All I Want for Christmas is You ameriške pevke Mariah Carey. Čeprav je pesem slišati na vsakem koraku, pa ji je šele zdaj uspelo priti med deset najbolj predvajanih pesmi na lestvici Billboard. Za to je potrebovala
Buble, Fifth Harmony in še kdo. Omenjena skladba je sicer leta 1994 pristala na prvem mestu lestvice v Veliki Britaniji, toda nikoli se ni pojavila med prvo deseterico v ZDA. Čeprav je to ena redkih prazničnih skladb, ki se je uvrstila v deseterico, pa je to že 28. uspešnica Careyjeve, ki je pristala v deseterici v njeni karieri.
Eminem predstavlja nov album
Od Eminemovega zadnjega albuma so minila štiri leta, zdaj pa je oboževalce razveselil s svojo deveto plošča Revival. Izid albuma je napovedal s singlom Walk On Water v duetu z Bey-once, medtem pa je izšel tudi že novi singel Untouchable. Album Revival je naslednik plošče The Marshall Mathers LP
2 iz leta 2013. Na njem je 19 pesmi, pri številnih pa so sodelovali tudi znani glasbeniki in glasbenice, kot so Beyonce, Alicia Keys, Skylar Grey, Ed Shee-ran, Pink in še kdo. Studijska izdaja Revival nekako zaokrožuje trilogijo, ki jo je Eminem začel z izdajama Relapse (2009) in Recovery (2010), ukvarja pa se s političnimi temami.
Prihaja še tretji Hendrixov posmrtni album
9. marca bo izšel zadnji v trilogiji posthumno izdanih albumov Jimija Hendrixa. Both Sides of the Sky, kot se bo album imenoval, bo vključeval deset doslej še neizdanih skladb legendarnega kitarista, med njimi tudi take, ki jih je Hendrix posnel le nekaj mesecev pred smrtjo. Prva dva albuma v trilogiji Hen-drixovih posthumnih izdaj, Val-
se je vse življenje boril z odvisnostmi. Ustvaril je uspešnice, kot so Hey Joe, Little Wing, The Wind Cries Mary in Foxy Lady in velja za enega najbolj vplivnih glasbenikov.
Avstralijo bo na Evroviziji zastopala aboriginska pevka
Na tekmovanju za pesem Evro-vizije, ki bo maja na Portugalskem, bo Avstralijo zastopala aboriginska pevka Jessica Mau-
107,8 MHz	11
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	PETAR GRAŠO - Ako te pitaju
2.	ED SHEERAN feat. ANDREA BOCELLI - Perfect symphony
3.	BRIGITA ŠULER IN MATJAŽ OGRAJENŠEK - Zaljubljena
Splitski pevec Petar Grašo je letos zaznamoval 20-letnico svoje pevske kariere. Vrhunec praznovanja obletnice je bil veliki koncert v Areni Zagreb, ko je nastopil pred več kot 18.000 obiskovalci. Še pred koncem leta pa se je dalmatinski glasbenik svojim oboževalcem oddolžil še z eno skladbo - balado Ako te pitaju. Pod besedilo in glasbo te pesmi se podpisuje znani avtorski par Vjeko-slava in Tonči Huljic.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	ANSAMBEL POGUM - Novoletne želje
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ko bo božič spet
3.	ANSAMBEL NAVEZA - Skrivnost božične noči
4.	FANTJE Z VSEH VETROV - Padajo sneženke bele
5.	ANSAMBEL ZUPAN - Trije dobri možje
6.	FANTJE IZPOD LISCE - Padal bo sneg
7.	MAMA MANKA IN NOVI SPOMINI -Sneg je 1
8.	OGNJENI MUZIKANTI - Kaj naj ti kupim za božič
9.	ANSAMBEL NEBO - Rad bi praznoval s teboj
10.	ANSAMBEL PIKASI - Božični večer
www.radiovelenje.com
leys of Neptune iz leta 2010 in People, Hell and Angels iz leta 2013, sta se v številnih državah uvrstila med desetih najboljših albumov. Poleg desetih še neiz-danih skladb, ki so nastale med januarjem 1968 in februarjem 1970, so na albumu še tri njegovim oboževalcem znane pesmi, s katerimi so želeli predstaviti Hendrixove neverjetne sposobnosti na snemanjih.
Jimi Hendrix se je rodil 27. novembra leta 1942 v Seattlu, umrl pa 18. septembra 1970 v Londonu, star komaj 27 let, potem ko
boy. Svojo glasbeno pot je začela na avstralskem glasbenem tekmovanju leta 2006, od takrat pa je izdala pet studijskih albumov, ki so jih prodali v več kot 3,4 milijona izvodov. Nastopila je tudi v več filmih in televizijskih serijah. Na veliki evrovizijski oder ne bo stopila prvič, leta 2014 je bila namreč na Danskem, kjer je nastopila v spremljevalnem programu pod avstralskimi in aborigin-skimi zastavami. Takrat se je tudi prvič v zgodovini zgodilo, da je za nastop na tekmovanju zaprosila neevropska država.
Vsi trije dosedanji predstavniki Avstralije so se na Evroviziji uvrstili med prvo deseterico, lanska predstavnica Dami Im pa je s skladbo Sound of Silence dosegla celo drugo mesto.
Prihaja 12. BUMfest
Še mesec dni je do začetka 12. mednarodnega festivala tol-kalnih skupin BUMfest, ki kot edini tovrstni festival v Sloveniji že dvanajst let živi v Žalcu. Festival bo v mestu zelenega zlata znova zaživel konec januarja, in sicer od 26. do 28. januarja,
organizatorji pa obljubljajo nastope zanimivih zasedb. Skupini iz ZDA in Španije sta letos zelo številčni, poleg tega pa bo na festivalu nastopilo še nekaj vrhunskih solistov iz Nemčije, Poljske in Avstrije. Kot največjo zvezdo prihajajočega BUMfesta organizatorji izpostavljajo mlado nemško bobnarko Aniko Nilles, ki na YouTubeu ruši rekorde gledanosti. Domačini bodo v času festivala gotovo poskrbeli še za kakšno presenečenje, ob festivalu pa bodo, kot vselej, potekale tudi glasbene delavnice.
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 12
12
"^AS
^^ Upokojenec, dolgoletni direktor Šolskega centra Ivan Kotnik, je ra dosten ob Janji Garnbret, športni plezalki svetovnega slovesa. Njegovi bivši sodelavci pravijo, da vedo, zakaj: ker ima še vedno občutek, da je na daljšem dopustu, in ker ima ob sebi mladost, kar na tem dopustu menda kar pogreša.
ZANIMIVOSTI
Najgrša novoletna smreka stoji v Rimu
Vsak, ki jo je uzrl, je potrdil: Italijani imajo to leto najgršo novoletno smreko na svetu. Na glavnem rimskem trgu, Piazza Venezia, so jo postavili osmega decembra, tja pa so jo pripeljali iz Južne Tirol-
Ondan, ob uradnem odpiranju zimske sezone na Golteh, sta se po naporni preizkušnji v cel-cu na strminah Medvedjaka za licenčno preizkušnjo trudila tudi smučarski vaditelj in znani starter velenjskega Golte-Timinga Jani Podkrižnik iz Florjana ter mednarodni licenčni ISIO de-mostratorsmučanja, nekdanji reprezentančni tekmovalec v alpskem smučanju Ve-lenjčan David De Cosata. Drugi prvemu; »Janč, zaslužil si si ta pir, pa še eno leto boš imel pred mano mir!«

korderka, ki so jo poimenovali Emma Wren Gibson. Deklica se je rodila 25-letni Tini Gibson ter 33-letnemu Benjaminu Gibsonu. Slednji ima cistično fibrozo in je neploden. Ker partnerja nista imela upanja, da bosta kdaj dobila svojega otroka, sta v zadnjih sedmih letih zakona skrbela za
ske. A smreka je kmalu izgubila večino svojih iglic in je bila že do božiča videti zares uboga. 21-me-trsko drevo tako z videzom bolj kazi kot krasi praznično podobo italijanske prestolnice. Rimljani so smreko poimenovali kar »spe-lacchio«, kar pomeni plešast ali oguljen, nekateri pa v njej vidijo tudi simbol žalostnega stanja, v katerem se je znašlo mesto kot celota. Nekateri so zaplet z drevesom izkoristili tudi za kritiko rimske županje Virginie Raggi. Posebej so opozorili, da je Rim za prevoz smreke namenil skoraj 50 tisoč evrov davkoplačevalske-ga denarja.
vsemogočna je znanost, ampak jaz si mislim, da gre za božje darilo,« je dejala Tina in dodala, da bi lahko bili z zarodkom najboljši prijateljici. Uradne potrditve, da gre za svetovni rekord, sicer ni, saj podjetjem, ki shranjujejo zamrznjene zarodke, ni treba poročati o starosti teh zarodkov.
Na prodaj so papirnati robčki iz pandjih iztrebkov
Panda Poo je ime novih papirnatih robčkih, ki so narejeni iz pandjih iztrebkov in odpadnih bambusovih listov. Kot pravijo strokovnjaki, sestavin ne bo zmanjkalo. Odrasli panda lahko namreč na dan zaužije med 12 in 15 kilogrami bambusa, nato pa izloči 10 kilogramov iztrebkov. Ti so povečini iz izmaličenih listov bambusa, saj ga pande bolj slabo prebavljajo. In ker ne zau-žijejo vseh listov, s katerimi jih
prestižne in so približno desetkrat dražji od običajnih.
Psi so za ljudi koristni
Švedski strokovnjaki so pripravili študijo, ki je pokazala, da je verjetnost razvoja srčnih bolezni za ljudi, ki živijo s psom, precej manjša kot pri ostalih. V okviru raziskave so dvanajst let spremljali 3,4 milijona ljudi, starih od 40 do 80 let, in empirično dokazali, da je pri lastnikih psov v tem obdobju obstajala za kar 23 odstotkov manjša nevarnost, da umrejo zaradi bolezni srca, ter 20 odstotkov manjša nevarnost,
še zdravje ne bo imel. Po študiji na zdravje ljudi najbolj pozitivno vplivajo prinašalci in ptičar-ji,« je povedala strokovnjakinja Fallova.
Dediščina, ki so jo preštevali pol leta
Neki nemški voznik tovornjaka je ob smrti zapustil družini nenavadno dediščino: kovance, ki jih je zbiral nekaj desetletij. V treh desetletjih je nakopičil več kot milijon kovancev po en in dva pfeniga ter jih skrbno zapakiral v več sto vrečk za živila. Ko je družina dediščino odkrila, so morali najeti kombi, vanj naložiti dve in pol toni kovancev ter jih odpeljati do najbližje poslovalnice nemške centralne banke,
Rodila se je rekorderka
Približno pred mesecem dni se je v ameriški zvezni državi Tennessee rodila prav posebna re-
več rejniških otrok in z leti načrtovala tudi posvojitev. Lansko leto pa ju je Tinin oče navdušil z idejo, da bi Tina lahko zaprosila za poseben poseg, s katerim bi ji v maternico vstavili zarodek. In to prav poseben zarodek: tak, ki je bil zamrznjen 24 let. Tini so posvojitev zarodka odobrili in spomladi v njeno maternico vstavili tri zarodke, ki so bili vsi zamrznjeni od leta 1992. Eden od zarodkov se je obdržal in tako se je konec novembra rodila deklica Emma. »Ljudje mi pravijo, kako
hranijo skrbniki narodnih parkov Centra za ohranjanje in raziskovanje pande, vsaka panda na dan proizvede 50 kilogramov odpadnih bambusovih listov. Robčki, ki so že v prodaji, veljajo za
da umrejo zaradi kateregakoli drugega vzroka. Raziskovalci so pojasnili, da lastniki psov bolje obvladujejo stres, njihov krvni tlak in srčni utrip nista nikoli previsoka, so bolj telesno aktivni in imajo nizke ravni holesterola. Vendar se nevarnost za razvoj bolezni srca ne zmanjša, če ima posameznik psa, a ga le opazuje s kavča. »Tudi psiček, ki je kot igračka, je morda videti srčkan, vendar pozitivnega učinka na va-
kjer je kadarkoli mogoče menjati nekdanjo valuto v evre. Ker so se v času številni kovanci sprije-li, nekatere pa je napadla rja, je bilo treba denar prešteti ročno. Bančni uslužbenec je za to delo potreboval pol leta, pred kratkim pa je svojo nalogo opravil. Naštel je nekaj več kot 1,2 milijona kovancev po pfenig ali dva, kar je skupaj naneslo okoli 8000 evrov.
28. decembra 2017
frkanje
» Levo & desno «
Tarnanje
Mnogi tarnajo, kako jim darila za Miklavža, Božička in Dedka Mraza izpraznijo denarnice. Pa saj darila podarjajo ti trije dobri možje.
Načrtovano
Tisti, ki jim je blok 6 trn v peti, se ne ozirajo na to, ali stoji zaradi okvare ali načrtovane ustavitve. Nekaj je z njim(i) narobe.
Upanje
Predbožični čas je bil za mnoge res čas upanja. Upanja na božičnico.
Mačeha in mati
Nekatere občine, ki tarnajo, da jim je država kot prava mačeha, živijo v upanju, da jim bo pri naložbah vsaj Evropa mati.
Dobro in slabo
Razmere na trgu dela se pri na vse bolj zboljšujejo, razmere na delovnih mestih pa so marsikje za zaposlene še zelo slabe.
Tresenje
Pridobivanje premoga povzroča v dolini pogosto drhtenje zemlje. Odnosi znotraj premogovnika in do njega pa lahko še nevarnejše pretrese.
Stari temelji
Marsikje, kjer zaškripa, pravijo, da bodo stvari postavili na stare temelje. Ti so res marsikje trdnejši in zanesljivejši od novih.
Brez (z)veze
Mozirski kulturniki so postavili na oder delo Moč teme. Šlo naj bi za temačno dramo. Vendar to nima nobene zveze z bližnjo termoelektrarno.
(Ne)prijatelji
Policisti v teh prazničnih dneh niso naši najboljši prijatelji. Neprestano nas opozarjajo: ne pijte, če vozite, ne mečite petard, ne vozite prehitro, ne bodite nasilni. Ali pa prav zaradi vse te skrbi so.
Pozor!
Kdor si bo naredil december preveč čaroben - tega lahko čaka januar zelo turoben!
Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 13
7. decembra 2017
HOROSKOP
VELIKI ASTROLOSKI HOROSKOP ZA LETO 2018

krojilo leto, ki je pred
RETROGRADNI MERKUR 2018
•	22. marec 2018 - 15. april 2018,
od 17 stopinje Ovna do 5 stopinje Ovna
•	26. julij 2018 - 18. avgust 2018,
od 24 stopinje Leva do 12 stopinje Leva
•	16. november 2018 - 6. december 2018,
od 14 stopinje Strelca do 27 stopinje Škorpijona
Z retrogradnim Merkurjem lahko izkoristimo nadležne situacije zaradi zamud, motenj in mešanih sporočil. Merkur vlada pogodbam, komunikaciji, izobraževanju, razmišljanju, zaznavanju, podat-
kom in prevozu. Merkur ureja vse oblike medijev, kot so založništvo, oddajanje, internet, radio in televizija. Njegova velika domovina in kraljestvo so računalniki, avtomobili in tehnologija. Sila Merkurja je potegnjena nazaj, kar pomeni, da so njegovi kozmični valovi moteni.
RETROGRADNI MARS 2018
• 26. junij 2018 - 27. avgust 2018 od 9 stopinje Vodnarja do 28 stopinje Kozoroga
Mars je planet delovanja, energije in želja. Mars predstavlja osebno energijo, strast ter moč v
smeri, v kateri delujemo. Če ta potuje navidezno nazaj (retrogradno), se dogodki kopičijo, izničijo, ali izbruhnejo v obliki nasilja.
URAN VSTOPI V BIKA MAJA 2018
Uran vstopi v Bika maja 2018, pet mesecev po tem, ko Saturn vstopi v Kozoroga. To je dobra novica. To prav tako zajame Saturna in Urana iz ognja v zemeljsko energijo. Tisto, kar ustvarjamo sedaj v ognju Ovna/Strelca, se lahko ozemlji v letu 2018. Uran v Biku, ki harmonizira s Saturnom v Kozorogu, je izjemen! Tu se odpirajo neslutene možnosti za uspeh.
RETROGRADNA VENERA
•	5. oktober 2018 - 16. november 2018 od 11 stopinje Škorpijona do 25 stopinje Tehtnice
Venera je tisto, kar ljubimo in cenimo. Ona je boginja ljubezni in blaginje. To bo čas, da ocenimo, kaj ljubimo. Kaj nas osreči. Kaj privlači. Venera pomeni privlačnost. Venera sklepa pogodbe, žal pa ni to najboljši čas za podpis pogodb.
PET MRKOV V LETU 2018
•	Popolni lunin mrk: 31. januar 2018 pri 12 stopinji Leva
S	13
Počasi in vztrajno drsimo proti letu, ki mu bo vladala Venera. Če sta nas v iztekajočem se letu zanimala moč in nadvlada zaradi vladavine Sonca, potem bomo v letu 2018 deležni energije, ki bo vplivala ne toliko na individualno, temveč bolj na skupinsko ** raven. Pomembna nam bodo čustva, medsebojni odnosi infinančno-poslovni uspehi. Venera nas bo vsrkala vase ter nam ponudila možnosti, ki se bodo izrazile z občutenjem in dojemanjem zunanjega sveta v nas samih.
Pripravimo se na potovanje tako skozi cvetoče pokrajine kot turobne podzemeljske poti, ki nam bodo odkrivale še tako skrbno zakrite tančice čutnih vibracij. To je preprosto čas, ko se bomo svetu odkrili na povsem nov, izviren ter ustvarjalen način. Slovenija kot država bo svetu pokazala nove stabilne možnosti, da smo zaupanja vredni gospodarski in strateški partner. Sicer ni mogoče napovedati vseh podrobnosti, pa vendar lahko rečem, da nam leto prinese novo vlado in vsaj dve izpeljani reformi. V svetu bomo svojo prepoznavnost zagovarjali kot izjemni gostitelji. Turizmu bo namreč pripadal primat gospodarske rasti, sledila pa bo tudi razvojna tehnologija. Trenutni kozmični trendi kažejo, da bo leto 2018 manj turbulentno kot leti 2016 in 2017, vendar je vrsta planetarnih kombinacij z veliko večjim učinkom, kot smo jih lahko videli v zadnjih nekaj letih. Saturn in Jupiter sta v harmoničnem prostoru drug do drugega, kar pa obljublja dobro finančno rast, tako osebno kot tudi na svetovnih trgih.
Delni sončni mrk: 15. februar 2018 pri 27 stopinji Vodnarja Delni sončni mrk: 13. julij 2018 pri 21 stopinji Raka Popolni lunin mrk: 27. julij 2018 pri 5 stopinji Vodnarja Delni sončni mrk: 11. avgust 2018 pri 19 stopinji Leva
Mrki so znanilci tektonskih sprememb. Vsak mrk ima svojo simboliko in moč, da nam življenje ali okoliščine spremeni iz temeljev. Njihov vpliv je dolgotrajen in daljnosežen.
OVEN 21. 3. - 20. 4.
Največ vznemirjenja in nepredvidljivih dogodkov si lahko obetate, če ste rojeni v zadnjih dneh ovna. Vam bo namreč še vedno občasno ponagajal Uran, planet nepredvidljivih dogodkov. Vpliv bo najmočnejši do pomladi in ob zaključku leta. Vsi ostali si lahko počasi oddahnete, saj se planet svobodoljubnosti za vsako ceno seli iz vašega znamenja v znamenje bika. Klasična vladavina ločitev in hitrih preobratov v življenju bo za vas začela počasi popuščati. Življenje pa bo dobilo nekoliko bolj umirjen ritem. Divje in neprepoznavno življenje se vam obeta na ljubezenskem parketu. Sledite svojim vizijam in si privoščite gibanje v obliki daljših potovanj. Vaša vitalna in nekoliko samosvoja energija vam večji del leta prinaša stabilnost na zdravstvenem področju. Vaš moto je ostati samosvoj in drzen.
LEV 23. 7. - 22. 8.
Letošnje leto bo polno preobratov in nepredvidenih situacij. Teh naravno ne marate, zato vas bodo verjetno vznemirjale. Dobra novica je, da lahko vaše življenje steče še po bolj ugodnih tirnicah, če se boste prepustili vodenju nepredvidljivega planeta Urana. Ohranite tisti del varnosti in stabilnosti, ki sta za vas pomembna. Hkrati pa bodite odprti do novih možnosti. Resda vas znajo spravljati ob pamet, vendar vam bodo prinesla lepša leta, ko njihov vpliv sčasoma zbledi. Dovolite si dovolj počitka, pojdite v naravo in se ukvarjajte z vsem tistim, kar vas veseli. Gibanje v poletnem času vam kaj hitro lahko prinese nekaj zdravstvenih težav. Vaša življenjska energija bo namreč zelo odvisna od zunanjega dojemanja sveta. Sredina poletja bo za vas nekoliko težja, če hočete, tudi nestabilna. Izogibajte se dramatičnim scenam, ki so vezane na vaše sorodnike. Vidik umetniškega pristopanja k življenju vam omogoča novo osebno ero.
STRELEC 22. 11. - 20. 12.
Pred vami je delovno leto. Polno boste zaposleni in imeli boste dosti priložnosti, da zadeve naredite drugače kot v preteklosti. Za vas je pomembno, da delate tisto, kar imate radi in v čemer resnično uživate. Nikar ne skrbite, če nečesa še niste nikoli počeli, če nimate dovolj znanja ali spretnosti. Vsega se lahko naučite, če vas le dovolj veseli. Pri denarju ne bo vse tako dobro teklo, kot si želite, zato premislite, ali vam ne bi situacije omililo kakšno napredovanje ali bolje plačana služba. Energije vas bodo večino leta, vsekakor pa v mesecih med majem in septembrom, vlekle v tuji svet. Nekaj, kar do ste do sedaj slabo poznali, se odkrije ali pa vas dobesedno potegne v tujino. Razumske odločitve ne bodo vedno dobrodošle, bolje bi se bilo prepustiti intuiciji. Redno vzdrževanje notra-
njega ravnovesja bo vsekakor zelo pripomoglo k vašemu dobremu počutju ali če hočete, k splošnemu zdravju. Pri tem je še moč ljubezenskih čutnih vibracij, ki vam kaj lahko odprejo še tako trdno zaprta vrata.
BIK 21. 4. - 20. 5.
Leto pred vami ni ne najboljše ne najslabše. V kateri smeri se bo odvijalo, je v precejšnji meri odvisno od vas. Včasih vas bo zgrabila želja, da bi si posvetili več časa. Nobenega dobrega razloga ne vidim, zakaj si ga ne bi vzeli. Stresni trenutki oziroma obdobja se vam obetajo, vendar z namenom. Čas je, da omilite svojo preobčutljivost. V najbolj napetih obdobjih se naučite umiriti. To lahko naredite z gibanjem ali dihalnimi tehnikami. Uporabite tehniko šestih vdihov in izdihov. Sprememb sicer ne marate, vendar so lahko blagodejne za vas, vašo prihodnost in vaše odnose. Veliko ne povsem pričakovanih srečnih poslovnih naključij vam prinaša v svetu financ rapsodijo uspeha. Že nekaj let ste čakali na zmagovalno kombinacijo. Pomladno obdobje, ki sovpada z vašim osončjem, vam prinaša nekaj več srečnih naključij. Odprite svoj um in se podajte v naročje divjine v svet, ki ga slabo poznate. Vaša nova odkritja so namreč ključ do vašega osebnega zadovoljstva, zdravstvenega ravnovesja ter navsezadnje finančne stabilnosti. Sledite svojemu umu.
DEVICA 23. 8. - 22. 9.
Leto pred vami pripravlja za vas lepa presenečenja. Samskim se obeta sreča v ljubezni, zato pojdite čim večkrat v družbo. Pokažite svoje čare, ki se jim drugi ne bodo mogli upreti. Če si želite spremembe v poklicu, vam bo leto postreglo tudi s priložnostmi na tem področju. Več nepredvidenega se vam obeta, če ste rojeni v zadnjih dneh device. Vi bodite prepričani, ali je sprememba resnično vredna vašega življenja. Navidezno dobre spremembe se vam obetajo predvsem do maja in od novembra dalje. Ključ do poslovnega uspeha bo vaša nepopustljivost. Doživite lahko popolno preobrazbo tako telesa kot vidika na svoje uspehe. Zlasti obdobje pozne zime vam prinaša nekaj neslutenih možnosti, ki jih nikakor ne gre zanemariti. Raznolika druženja in zapletanje v nova poznanstva bodo ključnega pomena tudi za vaše spletanje gnezda. Bolj ko boste drseli v naročje vročega poletja, bolj se boste nagibali k spravi in umirjenosti. To bo vsekakor imelo zelo dober, če ne celo zdravilen učinek na vaše telo in počutje. Uprite se le svoji nekontrolirani drznosti.
KOZOROG 21. 12. - 19. 1.
Letos vam znajo krojiti usodo številni pogovori in mnoga srečanja z različnimi ljudmi v vašem bližnjem okolju. Komunikacija z ljudmi bo izjemno pomembna za vas. Četudi morda sodite med za-pečkarje in ste še negotovi v družbi neznanih ljudi, se zdaj odpravite mednje. Med njimi lahko srečate nekoga, ki vam bo posredoval pomembno informacijo. Takšno, ki jo lahko koristno uporabite in lepše zaživite. Čas je ugoden tudi za to, da se kaj novega naučite. Vpišite se v tečaj ali preberite kakšno knjigo več. Osebna energija bo v tekočem letu bolj ali manj enakomerno porazdeljena med obveznosti in zabavo. To je posledično dober temelj, na katerem gradite svojo spiralo kreativne ustvarjalnosti in dobrega počutja. Vaše vizije bodo med februarjem in vse do maja nekoliko bolj vpete v poslovne naložbe. Od poletnega časa pa lahko pričakujete, da vas bo povsem vsrkal vase. Tukaj bosta nastala prostor in čas, ko se boste prepustili svojim hobijem ter pokazali svetu tudi svojo hudomušno plat. Prebudite v sebi več intuicije in pozabite na to, da se imate ves čas pod nadzorom.
VODNAR 20. 1. - 19. 2.
Malce boste pogrešali lansko leto, ko ste bili pod žarometi najbolj blagodejnega planeta Jupitra. Upam, da ste uresničili mnogo tistega, kar ste si že davno želeli in boste lahko letos le še nadaljevali z uživanjem v tem, kar ste ustvarili. Letos bo prav posebno izpostavljeno vaše finančno področje. Čim več se ukvarjajte z zadevami, ki vam lahko prinesejo dobiček in rast vašega kupčka denarja. Ker vas zna zgrabiti želja po prenovi bivalnega okolja ali za selitev, boste denar zagotovo potrebovali. Samo poletje bo za vas pravi izziv. Sledili boste tako kratkim kot tudi daljšim potovanjem. Kjer koli se pojavite, vpijate vase znanje in možnosti, da povečate osebno zadovoljstvo in uspeh. Vaša duša bo zlasti v poznem pomladnem in zgodnjem jesenskem obdobju hlastala za počitkom. Ljubezenske dogodivščine vseh oblik in dimenzij vam bodo še posebej dobro dele. Vendar pa je pomembno, da tudi sami sodelujete in pokažete, da vam je poleg služenja denarja blizu tudi ljubezen. Izražanje vaše notranjosti bo poglavitno orožje, da osvojite tudi tisti, za vas nekoliko težje samosvoj svet. Pomemben vidik leta je torej, da se odprete svetu.
DVOJČKA 21. 5. - 20. 6.
Letos ste pod soji žarometov zodiaka. Že od konca lanskega leta lahko čutite blagodejen Jupitrov vpliv. Vašemu znamenju prinaša odlične priložnosti in možnosti za obilje. Srečo lahko občutite tako pri financah kot tudi na mnogih drugih življenjskih področjih, ki so pomembna za vas. Edina
slabost te postavitve je v tem, da lahko pridobite dodaten kilogram ali več. To vas bo motilo le, če ste zelo občutljivi na svoj videz. V nasprotnem pa boste uživali v svoji novi podobi in možnostih, ki se vam ponujajo na splošno. V svetu, skozi katerega potujete, vam namreč prinaša zlasti v poletnem času nova velika poznanstva. Tukaj bo nastal nekakšen poseben prostor, ko boste sebe in svoj svet doživljali drugače. Ljubezenske vibracije bodo imele za vas vse leto čudežen prizvok. Vleklo vas bo namreč v naročje novih in tudi v že nekoliko zarjavele objeme. Če se boste znali umiriti in poslušati dušo in srce, potem boste našli tudi notranjo srečo. Spremembe naj bodo dobro premišljene.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.
Več kot dve leti ste se verjetno počutili kot tujec v svoji koži. Dobra novica je, da se bodo zadeve počasi začele spreminjati. Z novim letom boste postali veliko bolj sproščeni, radovedni in igrivi, kot ste to bili v preteklosti. Skozi vse leto pa se boste lahko podali v kakšno novo pustolovščino, ki vas bo naredila žive. Kljub dobrim obetom in osvoboditvi od mnogih omejitev, ki ste jih doživljali v preteklosti, pa se boste morali ukvarjati s financami. Za vas bo to leto, ko se boste učili, kako zares služiti in varčevati denar. Vaša vladarica Venera, ki vlada letu, bo namreč optimistično spodbujala tako vaše kreativnosti kot tudi čustva. Za vas je svoboda odločanja in predajanja na prvem mestu. Povečanje možnosti po pohajkovanjih in odkrivanjih novih kotičkov sveta bo seveda pustila na vaši duši poseben umetniški pečat. Pričakovati je torej, da se bo vaša duša ponovno prebudila in se kot feniks iz pepela dvignila pod nebo. Ljubezen bo namreč tista, ki vas bo popeljala v čarodejni svet še do včeraj nemogočega.
RIBI 20. 2. - 20. 3.
Pred vami je zelo pomembno leto. Pravzaprav nekaj zelo pomembnih let, ki bi si jih morali zapomniti tudi v prihodnosti. Vaša glavna naloga je spreminjati sebe do tiste mere, ko boste (p)ostali oseba, vredna rezultatov in izpolnjenih ciljev, ki ste si jih zastavili. To pa od vas zahteva spremembo sebe. Govorim o osebnostni preobrazbi, ki se razteza na mnoga življenjska področja. Ta se od vas zahteva že desetletje, a bo v letošnjem letu prav posebno pomembna za vas. Vse skupaj bo teklo v vašem ritmu: počasi, po korakih in vse do točke vzdržnega. Dobra novica za vas je, da bo vse skupaj začelo prinašati tudi tisto, za kar si prizadevate. Predvsem uresničene želje. Globoke tankočutne instinktivne vibracije bodo namreč ključ do dobrih poslovnih odločitev, povečanja zaslužka in tudi do naročja k pravim ose-
bam. Ravno izgradnja čustvenih odnosov vam bo v tekočem letu zelo pomembna. Fino, elegantno ter lahkotno se boste pomikali skozi mesece, pri tem pa bosta rasla vaša samozavest in življenjska modrost. Pričakujete lahko dobitek na lotu ali bogato dediščino, nekaj pač, kar vas bo uvrstilo med premožnejše zemljane. Da ostanete v ravnovesju in pri zdravju, ne pozabite na čisto preprosto predajanje ljubezni.
RAK 21. 6. - 22. 7.
Leto pred vami vam je pisano na kožo. Prejeli boste vrsto možnosti, da boste uživali, kot že dolgo ne. Najbolj zanimivi meseci so januar, februar, julij in avgust, ko se vam obeta polno preobratov in možnosti za osebnostno rast. Porajale se bodo priložnosti, da srečate zanimive ljudi in dobite odlične zamisli za nadaljevanje svojega življenja po vaši meri. Svoboda vam ogromno pomeni in s tem, ko se boste ukvarjali s seboj, boste našli mnogo zamisli, kako je pridobiti še več, kot ste jo imeli v preteklosti. Vse se bo bolj ali manj vrtelo okrog sorodnikov, materialnih dobrin in zaslužka. A nikar ne prezrite dejstva, da se vaša bit narave staplja z vzvratnim pomikanjem. Dobro preverite dejstva, ali je staro in odsluženo tudi zares odslužilo svojemu namenu. Vaša duša bo namreč zares blestela v sožitju z nostalgijo in tihimi, že zdavnaj pozabljenimi čustvi. Predajanje ljubezni bo za vas prava rapsodija umetnosti.
ŠKORPIJON 23. 10. - 21. 11.
Pričakujete lahko prijazno leto, v katerem bodo zadeve lahkotno tekle. Uporabite svoj naravni dar, da si nekaj zaželite in nato uresničite oziroma to zaživite. Prepustite se toku dogodkov, hkrati pa ostanite budni in pozorni na tisto, kar vam pride nasproti. Mnogo dobrega bi se moralo dogajati, zato se vam to izplača. Ob zaključku leta se boste morali veliko več ukvarjati s poslovnimi zadevami. Spremembe, ki jih leto prinaša, so lahko blagodejne za vas. Če ste rojeni v zadnjih dneh znamenja, se boste morali od maja do novembra več posvečati denarju. Leto Venere vam namreč prinaša neslutene uspehe tako v intelektualnih podvigih kot tudi v globokih čutnih vodah. Zgrabite priložnosti, ter jih potegnite v svoj svet z njimi, boste namreč močnejši in modrejši. Globina, ki ji vladate, vam namreč omogoča, da nemogoče postane mogoče. Privijte k sebi ljubezen, ki vas navdihuje, jemlje sapo in vas istočasno dela srečne.
Pripravila Dora Mar,
mag. astrologije
GSM: 031 830 751
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 14
14
MED VAMI
»»^AS
28. decembra 2017
Pravnik, velik ljubitelj umetnosti
Mogoče obstajajo klasični pravniki, a Bogomir Berložnik to zagotovo ni
Z Bogomirjem Berložnikom
sva se srečala v njegovi pisarni na Občini Šoštanj. Mizo je imel obloženo z akti. Pravnik pač. Tisto, kar jo je obkrožalo, pa je govorilo, da je velik ljubitelj umetnosti.
Kip svetega Mihaela? »Zavetnik župnije, kjer delam, je.« V roki drži tehtnico. »Seveda, saj je tehtalec duš, pomočnik svetega Petra po smrti. Vstopnico za nebesa da ali pa je ne da.« Tehtnica se pojavlja tudi kot podoba v pravosodju? »Samo pri tistem, ki razsoja. Tehtnico nosi Pravica, in to
z zavezanimi očmi, da ne vidi, o kom sodi.«
V Šoštanj je prišel zaradi službe. Iz praktičnih razlogov. Slovenj Gradec, kjer je delal prej, je za slabo polovico bližje od Celja, kjer živi. Pred tem je delal s tehtnico v roki. »Tukaj pa se ukvarjam s kreiranjem, ustvarjanjem prava, odločanjem v pravnih in ne sodnih zadevah.«
>
V življenje Šoštanja se je hitro vklopil. »Najbrž tudi zato, ker mi je blizu. Izviram iz Šentilja pri Velenju, oče pa je bil iz Škal, oba kraja sta blizu Šoštanja. Sicer pa težav z vživljanjem v okolje nikoli nisem imel.«
Pravo deluje suhoparno ... »Tak vtis daje? Tako je le na pogled. Lahko je tudi zelo ustvarjalno, ko se iščejo rešitve, ko se pripravljajo predpisi ...«
Noben človek pa ni knjiga z eno samo stranjo. Vsaka jih ima več. Z različnimi besedili. Obsežno poglavje v njegovi knjigi je popisano z umetnostjo. Največ listov v njej pripada ljudski, rad pa ima tudi tisto drugo, visoko, kot ji reče.
Izstopa ljudski ples, folklora, ki ga je prevzela že v rani mladosti. Blizu pa mu je tudi vsa druga ljudska umetnost. »Denimo, pesemska, ki jo je tudi slišati pri folklornih skupinah, oblačilna, ki jo tudi vidimo pri teh skupinah, in pripovedna, ki se je pre-
Ljudska kultura se je oblikovala, spreminjala, kalila in oblikovala ljudi daleč v preteklosti.
Ljudsko izročilo, pa naj si bo v plesu, besedi, sliki, glasbi, mu je blizu. To je opaziti tudi v njegovi pisarni.
Šestglasno petje ljudskih pesmi ima posebno harmonijo
»Ljudska kultura pride posebej do izraza, ko jo predstavimo na tujem. Tega se premalo zavedamo. Ljudje, ki se z njo ukvarjajo, oživljajo tisto, kar se je oblikovalo, kalilo, spreminjalo in bogatilo ljudi daleč v preteklosti. Po ljudski umetnosti je znan vsak narod. T&ko je v Sloveniji, pa danes žal pozabljamo, večglasje. Do nedavnega se je v Sloveniji izredno kvalitetno pelo, preprosto, ljudsko, v večglasju. Saj se tudi danes še poje tako, ampak organizirano, v zboru, umetno glasbo. Tukaj blizu, v Zgornji Savinjski dolini, so ljudsko pesem peli šestglasno, Korošci poznajo petglasje. Ali pa pritrkavanje! Zanimiv del izročila slovenskega naroda. Ne smemo sicer reči, da pritrkavanja ne poznajo tudi v drugih kulturah, se je pa v Sloveniji zelo razvilo in razširilo.«
našala iz roda v rod.«
Letos je prejel visoko priznanje za svoj prispevek pri ohranjanju folklorne dejavnosti v širšem lokalnem prostoru, Marol-tovo listino. Na ravni države jo dobi le eden! »To je res visoko priznanje, a so še višja,« skromno pravi. »Najvišje priznanje na tem področju, Maroltovo listino s priponko 'zlato', sta prejela zakonca Trampuš iz Velenja. Ogromno sta naredila za to področje!« Ogromno pa je naredil (in še bo) tudi on. V rani mladosti se je pridružil Folklorni skupini Koleda iz Velenja. »Dolgo časa sem v njej plesal. Ko pa me je začelo delo in življenje premeščati po Sloveniji, sem se s folklorno dejavnostjo ukvarjal pač tam, kjer sem bil.« Zdaj se z njo ukvarja v Šoštanju, kjer je strokovni vodja tamkajšnjega folklornega društva Oglarji. Pleše pa ne? »Le toliko, kot je potrebno, da pokažem,« pravi. »Če pa se bo kdaj pokazala potreba po udejstvo-vanju na odru, pri tem mislim bolj na petje, bom pristopil. Zdi pa se mi, da sem že toliko preplesal, da lahko zdaj malo počivam. Pokazati ples drugim, jih naučiti, to pa ni
problem. Aktivno plesanje pa zdaj prepuščam drugim.«
Pri visoki ali kot reče 'pravi' umetnosti izstopa glasba. »Pa tudi literatura, ki širi obzorja, krepi duha. Literatura so besede, ki jih spravimo na raven govora. Glasba so pa toni, nihanja, harmonije. Glasba je vesoljna. Posluša jo lahko ves svet, različno govoreči ljudje.« Ni treba ugibati, da mu je najbliže klasična. »Ta zvrst obstaja tudi v literaturi, likovni umetnosti,« se razvname. Bržkone tudi v pravu, politiki in še kje, obstajajo klasiki. A sam zagotovo ne sodi mednje. »Klasična glasba predstavlja vrh glasbene umetnosti. Tudi nudi največ. Vsaj meni. Zelo je močna, intenzivna, pompozna, orkestralna ali kombinacija orkestra in zbora. Dvigne te duhovno.« Če se da, si privošči obisk kakšnega vrhunskega koncerta. »Zadovoljen pa sem tudi s poslušanjem doma, s cedejev.«
Je kaj, kar bi si želel slišati neposredno, v živo? »Tisto, kar sem že slišal, zagotovo pa bi bilo vredno še kdaj, to so simfonije velikega Beethovna in po moji izkušnji veličastno stvaritev Slavnostno mašo z orkestrom in zbo-
rom.«
■ Milena Krstič - Planine
Župan sprejel društva
Pomembno je sodelovanje in dobro gospodarjenje
Šmartno ob Paki, 20. decembra - Tako kot minula leta je tudi ob izteku leta 2017 župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopu-šar pripravil novoletni sprejem za predstavnike društev v lokalni
dejal, da je bilo tudi v letu 2017 veliko dogodkov, a v primerjavi z letom prej nekoliko manj predvsem zaradi vremenskih neprilik. Teh razlogov, upa, bo v prihodnje manj, saj je občina uspela na razpisu LAS-a in bo v okviru prijavljenega projekta kupila prireditveni šotor. »V teh časih ni prijetno biti predsednik društva predvsem zaradi velike odgovornosti, po drugi strani pa članstvo pričakuje, da se bo ne-
sabo, z ostalimi v okolju in da so dobri gospodarji. Za društveno dejavnost imamo na voljo malo denarja, a tudi s tem je potrebno ravnati gospodarno,« je med drugim poudaril Kopušar. Dotaknil se je Vesele Martinove sobote, za katero nekateri menijo, da je preživeta. Vendar tisti, ki prihajajo od drugod, govorijo ravno nasprotno, je še ugotavljal.
Poleg lepih želja in zahvale za opravljeno delo je izrazil željo
skupnosti v tamkajšnji dvorani Marof. Društev je več kot 25 in kot pogosto poudarja, ta s svojo dejavnostjo pomembno vplivajo na pestrost in kakovost življenja občanov.
Kopušar je ob tej priložnosti
kaj dogajalo. Članstvo v njih je prostovoljno, dejavnost nepridobitna, na posameznih področjih, kot so šport, sociala, kultura, pa še kako potrebna. V naši občini deluje veliko društev in zdi se mi pomembno, da sodelujejo med
po morda še zavzetejšem nadaljevanju aktivnosti v prihodnje. Med drugim pa je zagotovil, da denarja za delovanje društev za leto 2018 niso zmanjšali, ampak ostaja na ravni letošnjega leta.
• Tp
Bele Vode - Prizadevni organizatorji iz Belih Vod so se tudi letos izkazali in svojim najmlajšim pričarali prijazno prednovoletno druženje, ki jim bo gotovo še dolgo ostalo v spominu. V petek so jim pripravili zelo zanimivo božično delavnico z ustvarjanjem voščilnic in krašenjem novoletne jelke, v nedeljo, 17. decembra, pa jih je obiskal Dedek Mraz, ki je prinesel tudi zvrhan koš daril. Celotno decembrsko dogajanje je nato popestrilo še druženje z najstarejšimi krajani. Bilo je prijetno in lepo.	a
Zgodbe petih obnovljenih izdelkov navdušile
Z dražbo inovativno obnovljenih izdelkov v Centru ponovne uporabe prišli do 618 evrov - Namenili jih bodo za nov šivalni in lesnoobdelovalni stroj
Bojana Špegel
Velenje, 19. decembra - V
torek popoldne so v velenjskem Centru ponovne uporabe (CPU), ki ima zadnji dve leti prostore v Podjetniškem inkubatorju Standard, na svojstven način praznovali peto obletnico delovanja. Pripravili so javno draž-
so razveselili tudi nove lastnike.
Zaposleni v CPU so ponosni, ker je velenjski center eden najlepših v državi, zato k njim prihajajo tudi ekološko ozaveščeni kupci iz vse države. Velikokrat si pridejo center, ki je uspešno zaživel tudi zaradi velike podpore MO Velenje, ogledat tudi predstavniki drugih slovenskih občin,
v pozdravnem nagovoru pohvalil tudi podžupan Peter Dermol. Obiskovalci povprašujejo po različnih izdelkih za dom in gospodinjstvo. »Pri nas kupujejo od žlice do lestencev, pohištva in tehnične opreme. Na terenu znamo presoditi, po čem bo povpraševanje in to tudi vzamemo v center. Določene kose, ki so mogoče še
Vseh pet izdelkov, ki so jih ponudili na dražbi, so obnovili zaposleni v CPU. Alenka Košir in njeni sodelavci so lahko upravičeno ponosni na to, kaj so dosegli v petih letih delovanja.
bo petih ekskluzivnih izdelkov, v katere so po tem, ko so jim jih podarili ekološko zavedni občani, vdahnili novo življenje. Vseh pet predmetov so prodali za ceno, ki je bila skupno skoraj enkrat višja od izklicne. Dražbo je spretno vodil Drago Martinšek. Zbrali so 618 evrov, izdelke pa so z izvirnimi zgodbami predstavili tudi v katalogu. Toaletna torbica, ženska torba, gugalnik, fotelj in odlično obnovljena šivalna miza
saj si želijo ustvariti podobnega. Kot je povedala vodja CPU Alenka Košir, so v petih letih delovanja pred odpadom rešili 142 ton izdelkov, ki so jih, očiščene in popravljene, za nizke cene ponudili kupcem. Vse, kar dobijo in kar prodajo, namreč stehtajo. Kupci so v petih letih pri njih opravili več kot 20 tisoč 400 nakupov. »S tem so omogočili tri zelena delovna mesta,« je poudarila Koširjeva, njihovo delo pa je
primerni za ponovno uporabo, pa bi žal pri nas obležali, zato zavrnemo. Lesene dele pogosto tudi popravimo, elektronsko in električno opremo pa žal ne, ker nimamo strokovnjaka in rezervnih delov,« še izvemo. Imajo pa ga za obdelavo lesenih delov, pri ktrih so tudi zelo inovativni. Ta dela zato opravljajo tudi za trg.
■
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 15
28. decembra 2017
""^Jis
Planet vseh generacij
Ljudska univerza zaznamovala prvo leto projekta Večgeneracijski center Planet generacij - Okoli tri tisoč uporabnikov vseh starosti in različnih socialnih ozadij
Tina Felicijan
Lansko leto se je Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje odzval na povabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS k oblikovanju večgeneracijskih centrov po Sloveniji. Da bi tak
ja različne preventivne programe predvsem za spodbujanje socialne vključenosti ranljivih ciljnih skupin in zmanjševanje tveganja revščine. Številne aktivnosti s poudarkom na socialnem vključevanju, izobraževanju in medkulturnem ter medgeneracijskem povezovanju potekajo v treh osrednjih
bujanje neformalnega druženja v prostorih centra, informiranje o različnih temah (o možnostih izobraževanja, načinih reševanja raznih stisk) in nudenje različnih aktivnosti, kot so ustvarjalne, jezikovne, računalniške delavnice, pogovorne skupine, varstvo otrok in počitniška druženja, delavnice
nje, prostor za preživljanje prostega časa, informacije, nasvete ali pomoč pri učenju,« je povedala vodja projekta Lidija Praprotnik in poudarila, da ima tak center, ki je vsem dostopen in nudi tako raznolike vsebine, velika dodana vrednost za celotno skupnost. V prihodnje si bodo prizadevali, da projekt nadgrajujejo z vedno novimi vsebinami, osredotočili pa se bodo na to, da k sodelovanju povabijo še več ljudi. Opažajo, da iz dneva v dan prihajajo novi obiskovalci, ki jim druženje in aktivnosti v centru v marsikaterem pogledu izboljšajo vsakdanjik. Zavedajo pa se, da marsikoga informacija o delovanju Planeta generacij še
Praznovanje so si objskovaici Planeta generacij priredili' sqmi v sodelovanju z izvajalci vsebin in pokazali, da urice v tempisanem prostoru preživljajo tudi ob kitariln pesmi, vednopa v prijetnem ozračju.
večgeneracijski center vzpostavil na območju širše regije, se je povezal s partnerjema UPI - Ljudsko univerzo Žalec in Slovensko filantropijo - Hiša sadeži družbe Žalec, s katerima različnim ciljnim skupinam na območju Savinjske in Šaleške doline že vrsto leto omogoča medgeneracijsko sodelovanje in izobraževanje.
Nastal je projekt Večgenera-cijski center Planet generacij, ki v sodelovanju z 11 občinami in 16 različnimi socialnimi in izobraževalnimi organizacijami na območju upravnih enot Velenje, Žalec in Mozirje razvija in izva-
prostorih za neformalno druženje - na velenjski Ljudski univerzi in v prostorih obeh partnerjev ter na 14 drugih lokacijah po savinjskih in šaleških krajih. Udeležba na aktivnostih je prostovoljna in brezplačna, uporabniki pa dodano vrednost vidijo predvsem v možnostih za pridobivanje novih znanj in veščin, spoznavanje novih ljudi in izboljšanje kakovosti vsakdanjega življenja.
Druženje, izobraževanje, vključevanje
Aktivnosti v sklopu projekta potekajo na treh področjih: spod-
za vzdrževanje telesne in mentalne kondicije, duhovno rast, samopomoč, spodbujanje podjetništva, učinkovit nastop na trgu dela in še bi lahko naštevali. »Planet generacij so ljudje zelo dobro sprejeli in se različnih aktivnosti, ki ob pomoči več kot 30 prostovoljcev potekajo na vseh lokacijah, udeležujejo v velikem številu. Mnogim ljudem smo pomagali, da so našli neko svojo sredino. Planet generacij ima največjo dodano vrednost za tiste, ki so bodisi osamljeni, bodisi socialno šibkejši, bodisi željni novih znanj, saj v centru najdejo tako družbo kot razumeva-
- ri:
■ ^^fi "'1_'*r, "T' -*-
¿r ¡35 .
' %5 í »

iSnežinke!tiho!prekrijejo!siedi^ , ai^as!naj'ne!zab7iserdragocenihrVe¿i;!i.
LepepJlifas % jsMjj
A
nnontcosmww
ljudska univerza velekie
i ilihm + i hitu
r
Cij.
îÏLÏÏJT
y
Lidija Praprotnik: »Želimo ustvariti planet za vse generacije, ki bodo bivale v sožitju, si izmenjavale znanje, pri nas pa vedno našle prijazno besedo in pomoč pri ustvarjanju boljšega jutri.«
Zdenko Pleše, 64 let: »Planet generacij obiskujem od same ustanovitve. Pritegnil me je zanimiv program. Obiskoval sem že računalniške delavnice, urice italijanskega jezika, ampak aktivnosti je toliko, da jih je kar težko uskladiti. Za ljudi v tretjem življenjskem obdobju je vključevanje v različne dejavnosti zelo dobrodošlo. Za mlajše pa je to priložnost za prenos znanj. Tu se učimo z druženjem, kar je zelo dobrodošlo. Ustvaril sem nekaj novih prijateljstev, nekatere znance pa sem spoznal še z drugih plati.« Dragica Camloh, 67 let: »V mesečnem napovedniku dogodkov sem pogosto zasledila dejavnosti v sklopu Planeta generacij. Pritegnila me je delavnica Italijanščina ob kavi, saj se na Univerzi za III. življenjsko obdobje udeležujem tečaja. Naposled sva se s prijateljico odločili za obisk in takoj so naju toplo sprejeli in vključili. Tu je odlično vzdušje in način poučevanja je zelo dober. Spoznala sem nove obraze, slišala nove življenjske zgodbe, o sebi pa sem se naučila, da imam zelo rada ljudi in družbo. Druženje pomeni življenje.«
ni dosegla. »Več bomo informirali na terenu, da povabimo tudi tiste, ki družbo, aktivnosti ali pomoč pogrešajo, pa ne vedo, kam bi se obrnili,« je ob prvi obletnici delovanja petletnega projekta še povedala vodja Lidija Praprotnik. Udeležba na aktivnostih je prostovoljna in brezplačna, saj naložbo sofinancirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in lokalne skupnosti. Uporabniki pa dodano vrednost vidijo predvsem v možnostih za pridobivanje novih znanj in veščin, spoznavanje novih ljudi in izboljšanje kakovosti vsakdanjega življenja.
So dnevi in trenutki polni .sreče in miline ko v radosti oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine.
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!
Vulkanizerstvo Škale, Škale 97, Velenje, tel.: 03/ 777 08 50, GSM: 031/ 340 850 Avtopralnica Selo, Selo 10 b, Velenje www.gume-zivic.si | info@gume-zivic.si
TA HIP:
TOTALNA RAZPRODAJA ZIMSKIH PNEVMATIK!
PRANJE OSEBNEGA VOZILA - 6 € KOMPLET ČIŠČENJE OSEBNEGA VOZILA - 16 €
Zahvaljujemo se vam za zvestobo in vam želimo srečno vožnjo v letu 2018!
MED VAMI
15
Srečanje predstavnikov stavb v upravljanju
Vabilu Habita se jih je odzvalo 230 -Predstavili so primere dobrih praks in se nasmejali stand up komikoma
Velenje - Predstavniki stavb v upravljanju družbe Habit so že vajeni, da jim vodstvo družbe in zaposleni v njej ob koncu leta pripravijo srečanje, na katerem predstavijo delo družbe v preteklem letu, načrte za naprej in jim dajo možnost, da tudi sami podajo pobude in vprašanja, povezana s skupnim delom.
Tokratno srečanje je potekalo v dvorani gasilskega doma Velenje. Vabilu se je odzvalo 230 predstavnikov stavb iz Velenja, Šoštanja in Zgornje Savinjske doline.
Seznanili so se z letošnjimi primeri dobro izpeljanih projektov na stavbahpri tistih, ki so letos kaj naredili. Vzdrževali so strehe, fasade, kanalizacijska omrežja, hidroizolacije stavb, električne napeljave, penovili skupne prostore, parkirišča, marsikje za-
menjali stavbno pohištvo in še bi lahko naštevali. Pri vseh večjih naložbah za energetsko učinkovitost stavb v imenu etažnih lastnikov so uspešno pridobili tudi nepovratna sredstva EKO sklada.
Tudi v prihodnje si bodo prizadevali biti dober gospodar in še povečati stopnjo transparentno-sti ter hkrati poskrbeti tudi za večjo povezanost etažnih lastnikov.
Druženje pa ni potekalo samo v poslovnem duhu, ampak so poskrbeli tudi za prijetnejši del s stand up komikoma Urošem Kuzmanom in Gašperjem Bergantom.
V družbi Habit se zavedajo, da so taka druženja ljudem pomembna, zato so ob koncu obljubili, da bodo tradicijo peljali naprej tudi v prihodnje.
■ u. k.
Želimo vam, da bi ga preživeli in doživeli v osrečujočem okolju.
Vaš korak v leto 2018 naj ne bo negotov ampak trden in zanesljiv ter z upanjem na lepo prihodnost!
Vesele praznične dni vam želi vaš upravnik.
habit
HABIT d.o.o.,
Koroška cesta 48, 3320 Velenje
P
Obilo notranjega miru, v prihajajočem letu pa dovolj moči za ter veliko ustvar in zadovoljnih d
Kolektiv Toplice
V
TOPLICA
Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 | Gsm: 041 736f5li.www.tl
a-vet.net
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 16
16
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

28. decembra 2017
Prišel zaradi košarke, ostal zaradi ljubezni
»Prijatelji me sprašujejo, kako živim v mestu s tri tisoč prebivalci, ko pa jih je moja zagrebška ulica štela skoraj pet tisoč«
Milena Krstič - Planine
Vladimir Rizman je zanimiv, prepoznaven šo-štanjski obraz, ki ga je na mestnih ulicah srečevati že petindvajset let. V mesto ga je pripeljala košarka, v njem je ostal zaradi ljubezni. »Moji zagrebški prijatelji, od koder prihajam, me velikokrat vprašajo, kako lahko živim v mestu, ki šteje tri tisoč prebivalcev, ko pa jih je ulica, v kateri sem odraščal in živel dolga leta, štela skoraj pet tisoč ... Kako sem se navadil ...? Pa jim povem, da prav nič težko. V Šoštanju sem se zaljubil in Šoštanj enostavno vzljubil. Tukaj rad živim, tukaj imam družino, ki je na prvem mestu, znance in prijatelje,« pripoveduje srkajoč po slamici kokakolo iz stekleničke v Mestni kavarni.
»Zagrebčanom sta v košarki vzor Cibona in Dinamo. Sam sem igral pri Ciboni. Tam začel kot kadet in nadaljeval v članski prvi ekipi.«
S Cibono je igral tri leta in pol in imel to čast, da je bil v ekipi skupaj z Draženom Petrovičem. »Z legendo, ne le jugoslovanske ali evropske, temveč svetovne košarke.«
Rizo, kot ga kličejo prijatelji, je kasneje v Šoštanju v marsičem zaznamoval najsvetlejša obdobja Elektre, kot igralec in kot trener. To Šoštanjčani
vedo in cenijo, spoštujejo. Ko sem 'tipala', koga od zanimivih prebivalcev mesta bi povabila na srečanje, je bilo ime Rizo pogosto omenjeno.
Košarka je njegov način življenja. Brez nje si ga sploh ne zna predstavljati. Ko so ga enkrat vprašali, s čim bi se ukvarjal, če se ne bi s košarko, je odgovoril, da s košarko.	|
V	Šoštanj oziroma Velenje je prišel leta 1991, v Slovenijo, v Koper, leto pred tem. »Športniki gredo tja, kamor jih povabijo, pokličejo. Mene so poklicali v Koper, od tam so me povabili v Šoštanj. Zdaj sem tukaj že četrt stoletja. Tukaj sem spoznal ženo Daijo. Takrat se je pisala Breznik, zdaj se Rizman. Leta 1993 sva se poročila, leto za tem dobila sina Jana.«
V	njem ima dostojnega naslednika. Košarkarja. Dobrega. Izvrstnega.
Rizo je košarko aktivno igral do i
svojega 42. leta. Vzporedno pa bil v Športni dvorani takratne Osnovne šole Biba Roeck zaposlen deset let. »Potem ko je šoli potekel rok trajanja, kot pravim, jo je pod svoje okrilje vzela Občina Šoštanj in zdaj preko nje delam naprej. »S športom pa sem še vedno povezan tudi kot trener.« Letos je bil tri mesece na Slovaškem, kjer je treniral prvoli-gaški klub Rieker COM-therm. »Pa se ni izšlo, tako je pač v športu in vrnil sem se domov. V Šoštanj.«
Tamkajšnji šport dobro pozna. Kako ne? Saj je rasel z njim! »Ko sem prišel, je cvetel. Košarka, odbojka, nogomet... Kakšni časi so bili to!« Še sam je ponosen na to obdobje. »Zadnja tri leta pa ... Ne vem, kaj se dogaja. So za to krive samo finance? Boli me, da kluba, kot sta košarkarski in nogometni, nimata članske ekipe. To za Šoštanj in njegove mlajše
kategorije ni dobro. Mladi morajo imeti vzornike, to jih spodbuja.«
Vse njegovo življenje se vrti okoli športa. »Šport je tudi vsakodnevna tema pogovorov v družini in vsak dan se dogaja kaj, kar je povezano z njim, od zajtrka do večerje.« Zdaj, kot dedek, ima dve vnučki, v šport uvaja tudi njiju. »Nikoli ni prezgodaj,« pravi.
Pogovarjala sva se pred bližajočimi se prazniki. Poleg velike noči mu je najlepši praznik božič. Zaradi topline, zaradi družine. Vsako leto gredo šoštanjski Rizmani za božič k zagrebškim Rizma-nom. »Zelo smo povezani. Pri starših se vsi zberemo na božični večer, 25. in 26. decembra preživi-mo skupaj, potem pa se ne vidimo tri, štiri mesece. Samo slišimo se.«
Zdaj so se Rizmani iz Zagreba že vrnili. Zdaj so doma. V Šoštanju se pripravljajo na silvestrovanje v Velenju. »Tudi to je tradicionalno. Ženin starejši brat ima namreč 1. januarja rojstni dan in skupaj na Titovem trgu zaplešemo v novo leto, obenem pa se veselimo njegovega rojstnega dne.«
Pravi, da mu je december na sploh lep mesec, čeprav zadnja leta opaža, da izgublja čar. »Preveč postaja skomercializiran. Tak pa ni za moj okus.«
■
Člani RK pomagajo na mnogih področjih
Izjemno delovno in uspešno »poslovno« leto je v teh dneh sklenila tudi velika družina Območnega združenja Rdečega križa Velenje, ki deluje na območjih treh občin - Šmartnega ob Paki, Šoštanja in MO Velenje. Zadnjo razširjeno sejo so namenili pregledu opravljenega dela in se ozrli k novim izzivom. Ob tem sta se sekretarka Darja Li-pnikar in podpredsednik Drago Kolar tudi v imenu predsednika Jožeta Kožarja zahvalila vsem prostovoljcem, aktivistom RK in
dobrim ljudem, ki z različnimi oblikami pomoči pomagajo reševati nezavidljiv položaj mnogih ljudi v stiski.
Darja Lipnikar je med drugim povedala, da so bili kot območno združenje RK zelo uspešni, saj so v marsičem presegli dosedanje dosežke in načrte, poslovno leto pa bodo sklenili tudi finančno v pričakovanem obsegu. V krvodajalstvu to združenje še vedno blesti nad državnim povprečjem s kar 4.600 in več odvzemi krvi in s kar nekaj rekor-
derji v številu darovanj. Socialno ogroženim posameznikom in družinam so razdelili v šestih delitvah kar 75 ton hrane ter 9.600 kg pralnega praška (725 družinam). 23 otrokom ter 10 starostnikom so omogočili brezplačno letovanje na Debelem Rtiču, po 50 evrov pa so za 140 otrok namenili za šolske potrebščine ob začetku šolskega leta.
Poleg tega so bili uspešni na regijskem preverjanju odraslih ekip prve pomoči - dosegli so drugo mesto, pripravili pa so tu-
di usposabljanja za nudenje prve pomoči z defibrilatorjem.
Organizirali so obiske in srečanja starejših, koristna predavanja, merjenja krvnega tlaka, sladkorja, holesterola . Skupaj je 240 prostovoljcev opravilo več kot 11 tisoč ur prostovoljnega in nadvse koristnega dela. S tem se lahko primerjajo le še prostovoljni gasilci, ki so pogosto partnerji pri delovanju pripadnikov Rdečega križa.
• Jože Miklavc
Darja Lipnikar, vodja OZ RKS Velenje . .

ASU
Naj bo leto, ki prihaja, vaše leto. Srečno 2018!
i 041 592 360

• • ♦
V Velenju ustrezna kakovost zunanjega zraka
Velenje, 19. december - Podatki o kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji v lanskem letu so pokazali, da je ta v Velenju v mestu ustrezen, k čemur veliko pripomore tudi urejen in učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. V mestnem okolju so namreč glavni vir zdravju škodljivih ultra finih delcev promet, kurišča in industrijski obrati. K izboljšanju stanja kakovosti zunanjega zraka lahko v mestih veliko prispeva ustrezna izbira ogrevanja, pri katerem imata daljinsko ogrevanje in oskrba s plinom opazno prednost pred kurjenjem fosilnih goriv. Analize kažejo, da je praktično v vseh večjih urbanih naseljih zrak čezmerno onesnažen z delci PM10. To velja tako za Ljubljano kot Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje. Največ prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 je bilo leta 2016 izmerjenih na merilni postaji Ljubljana center, sledita Celje in Zagorje.	•
Ju vendarle čaka obnova?
Topolšica - Tisti, ki jih vodi pot v zdraviliški in bolnišnični kraj Topolšica, zagotovo ne morejo spregledati dveh propadajočih objektov - vile Breda in objekta Smrečina. Njun lastnik je ministrstvo za zdravje, ki kljub že večkrat izraženim zahtevam po njuni nujno potrebni obnovi doslej še ni ukrepalo. Smrečina je bila v projektu energetske sanaci-
kaže, da bo naposled res tako.
Podjetnik iz Šoštanja Novalija Muminovic nam je namreč potrdil informacijo, da se z vodstvom Bolnišnice dogovarja o usodi obeh objektov. Sam bi bil najraje njun lastnik, a nad prodajo vodstvo Bolnišnice ni preveč navdušeno. Vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Jurij Šor-li je povedal, da nad prodajo niso navdušeni zato, ker v objektih predvidevajo izvajanje medicinske dejavnosti. Takšen je tudi sklep sveta javnega zavoda. Pogovore naj bi nadaljevali po novem letu, scenarijev, kaj in kako, pa je menda več.
Muminovič je prav tako potrdil, da dela pri obnovi bivše uprave bolnišnice (objekt je kupil od Kmetijske zadruge Šaleška dolina in je prav tako sameval več let) dobro napredujejo. V objektu bo ure-
je predvidena za obnovo, a je zaradi pomanjkanja denarja iz projekta izpadla. Krajani Topolšice in tudi Občina Šoštanj si želijo, da bi oba objekta, ki se bosta ob morebitnem nadaljevanju agonije porušila kar sama, vendarle dobila drugačno podobo. Vse
dil 20 stanovanj, zanje pa se zanima več kot 20 ljudi. Sam se za zdaj še ni odločil, ali jih bo prodajal posamezno ali v paketu. Pojavil se je namreč kupec, ki bi obnovljen objekt v celoti odkupil.
■ Tp
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 15
28. decembra 2017
""^Jis
Sijajna igra za slovo od starega leta
Velenjski rokometaši povsem nadigrali (37 : 28) Beloruse in se povzpeli na peto mesto Naslednji krog februarja
Z zaostalo tekmo 12. kroga z Meškovom Brestom, ki jo je spremljalo na žalost le kakšnih sto petdeset gledalcev, so v regionalni ligi Seha končali letošnje tekmovanje. Tudi na tej tekmi ni bilo na trenerjevem seznamu Matjaža Brumna, s katerim se vodstvo kluba (še) pogovarja o nadaljnjem sodelovanju, zelo malo pa je igral tudi kapetan Ni-ko Medved. Seveda mu vsi želijo, da bi bolečina v rami leve roke, ki sicer ni njegova 'prava', do odhoda na reprezentančne priprave povsem izginila.
Od gostov, ki so resda dosegli prvi gol na tekmi, so bili za razred boljši. To je bilo tudi edino vodstvo Meškova. Zmagovalec je bil znan že po prvem delu, po katerem so imeli domači ro-kometaši neulovljivo prednost sedmih golov (20 : 13). Slabih deset minut pred koncem je njihova prednost dvakrat dosegla že štirinajst golov (34 : 20, 35 : 21), vendar je nato trener dal priložnost za igro mlajšim igralcem.
Zanimivo je, da so bili Matic Verdinek, Alem Toskič, Rok Ovniček, Robert Markotic, Jan Grebene, Žarko Pejovic in Blaž Kleč zelo natančni, saj so zadeli iz vseh poskusov. Ne pomnimo, kdaj je bilo (če je sploh kdaj) toliko igralcev stoodstotnih pri metih. Nadvse pa se je po dolgem času izkazal tudi vratar Klemen Ferlin. Zbral je kar petnajst obramb. Prvi velenjski vratar je z mislijo vsaj delno najbrž že drugje, saj se je že dogovoril, da bo rokometno pot po štirih sezonah v Velenju novo sezono (pogodbo je sklenil do leta 2020) nadaljeval pri največjih tekmecih Velenjčanov, Celju Pivovarni Laško. Ferlinu (28) pogodba z Velenjčani poteče po končani sezoni.
S peto zmago so Velenjčani izboljšali položaj na lestvici te regionalne lige. S sedemnajstimi točkami so se povzpeli na peto mesto, na katerem je bil do tega dvoboja slovaški Tatran. Imajo točko več od njega, za Belo-rusi, ki so mesto pred njimi, pa zaostajajo še vedno za štiri točke. Meškov mora odigrati še za-
odnos do igre, saj so bili disciplinirani in zavzeti. Na koncu smo zabeležili dober rezultat in tako prvi del sezone zaključili na najboljši možen način. Sam prvo polovico ocenjujem kot dobro. Uspešno smo nastopali v VELUX EHF Ligi prvakov, kar je bil primarni cilj. Osvojili smo koncept želene igre, zato sem
drugoligaškimi ekipami velika kakovostna razlika, saj je bil na nekaterih tekmah dosežen tako rekoč košarkarski rezultat. Te ugotovitve pa vendarle ne smemo posploševati. Od nadaljnjega tekmovanja se je morala namreč posloviti Ribnica, vodilno moštvo v prvi ligi po jesenskem delu. Gostovala je na Igu pri tamkaj-
ostalo tekmo enajstega kroga z Vardarjem, ki je edini še brez izgubljene točke. Doslej si je priigral 33 točk, drugo Celje za njim zaostaja za sedem točk, Zagreb osem, Meškov za dvanajst, Gorenje pa šestnajst. Zaradi januarskega evropskega prvenstva na Hrvaškem bodo v regionalni ligi nadaljevali tekmovanje v začetku februarja.
Željko Babic, trener Gorenja Velenja: "Naši igralci so pokazali odličen pristop k tekmi ter
lahko zelo zadovoljen. Ne glede na vse imamo v naši igri še vedno precej prostora za napredek. To bomo delali v drugem delu sezone, ko bomo nekatere stvari v igri tudi spremenili."
Celjani, Velenjčani in Mariborčani rešetali mrežo nasprotnika
Prejšnji teden so bile na sporedu tudi tekme osmine finala slovenskega pokala. Pokazale so, da je med prvoligaškimi in
šnjem članu 2. lige Mokercu in izgubila z dvema goloma razlika. To je bilo vsekakor največje presenečenje v dosedanjem delu tega drugega največjega tekmovanja v državi. Revijo golov pa so videli ljubitelji rokometa v Metliki, Grosupljem in Cerkljah. Celjani so Metličanom (2. državna liga) prerešetali mrežo kar z 51 zadetki, Velenjčani Grosuplju (1. B liga) 42, prav toliko pa Mariborčani Cerkljam (2. liga).
■ S. Vovk
■ 1® ÖTf e>0 . • O"
¿T*0-

■■ ■ 1 <3 >
• * -

. •• V v p Cj • * &
O
* - v
O
m

* ■ »
rdeča dvorana šrz
VELENJE
Srečno in zdravo 2018!
ŠPORT
17
Zadovoljni z obiskom drsališča
Odprto je vsak dan od 9. do 20. ure
Šoštanj - Občina Šoštanj je na rokometnem igrišču v mestu letos poskrbela že za deseto sezono drsanja, in to na pravem ledu. Drsališče so odprli 10. decembra, sezona drsanja na njem pa bo trajala do 20. januarja.
V Šoštanju pravijo, da so glede na to, da ima sosednje Velenje tudi drsališče, in to večje, kot je njihovo, z obiskom zelo zadovoljni, zlasti med vikendi in popoldne, ko ga po pouku obiščejo osnovnošolci.
Ob drsališču so poskrbeli tudi za gostinsko ponudbo, nudijo čaj, sokove, tople sendviče in palačinke.
Drsališče je odprto vsak dan od 9. do 20. ure (po potrebi pa tudi dlje).
a mkp
Izbor Športnika Zgornje Savinjske
Mozirje - V Zgornji Savinjski dolini bodo drugič izbrali najboljše športnike. Proglasili jih bodo v 6 kategorijah in podelili priznanja za življenjsko delo in izredne dosežke. Prireditev bo v četrtek, 28. decembra, ob 18.00 v športni dvorani v Mozirju. Popestrili jo bodo skupina AVE, domača sopranistka Mojca Bi-tenc, pevski zbor OŠ Nazarje in Andrej Šifrer.	a
Zimski športi
Osterc in Brecl v Seefeldu na stopničkah
V avstrijskem Seefeldu je bi-lo16. in 17. decembra tekmovanje mladih smučarjev skakalcev, ki so se pomerili za prve točke alpskega pokala. Najboljši od številne slovenske ekipe je bil Aljaž Osterc, član Smučarsko skakalnega kluba Velenje. Med 67 tekmovalci je bil Aljaž 2. in 4. Tekmo so imela tudi dekleta, med katerimi je Jerneja Brecl osvojila 2. mesto.
S tekmami alpskega pokala v nordijski kombinaciji se je sezona začela tudi za mlade kom-binatorske upe. Na prvih dveh zimskih preizkušnjah se je izkazal tudi naši tekmovalec Gašper
Brecl, ki je 16. decembra osvojil 13. mesto, naslednji dan pa je stopil na oder za zmagovalce, bil je tretji. Njegov uspeh je s točkami lepo zaokrožil še Ožbej Jelen z 20. in 11. mestom. Brez točk je žal ostal Rok Jelen.
Tim med deseterico
Deskar prostega sloga Tim-Kevin Ravnjak je na tekmi svetovnega pokala v snežnem žlebu na Kitajskem v finalu zasedel deseto mesto. S tem je Ravnjak prejel novih 260 točk svetovnega pokala in se v skupnem seštevku v tej disciplini povzpel na osmo mesto.
Od naših deskarjev je na Kitajskem nastopil še Tit Štante, a je nastope končal v kvalifikacijah, zasedel je 16. mesto.
TAKO so igrali
Gorenje - Meškov Brest 37:28 (20:13)
Gorenje: Ferlin 15 obramb, Zaponšek, Cehte 2, Medved, Haseljic, Ovniček 6 (1), Grebene 3, Toskič 6, Drobež 1, Potočnik 1, Golčar 3 (2), Markotič 4, Verdinek 8, Kleč 1, Tajnik, Pejovič 2. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3), Me-škov 4 (4).
Izključitve: Gorenje 10 minut, Meškov 2 minuti.
Vrstni red: 1. Vardar 11 tekme 33 točk, 2. Celje PL 12 - 26, 3. Zagreb 12 - 25, 4. Meškov 11 - 21, 5. Gorenje 12 - 17, 6. Tatran 12 - 16, 7. Metalurg 12 -13, 8. Nexe 12 - 7, 9. Dinamo Pančevo 12 - 7, 10. Vojvodina 12 - 6. 13. krog (4. 2.): Gorenje - Nexe, 12. krog (1. 2.).
Pokal Slovenije, osmina finala
Grosuplje - Gorenje Velenje 16:42 (16:42)
Gorenje: Zaponšek 19 obramb (2x7 m), Ferlin, Cehte, Medved, Haseljic 1, Ovniček 5, Grebene 5, Toskič, Drobež 3 (1), Potočnik 4, Golčar 5 (2), Markotič 1, Verdinek 14, Kleč 2, J. Tajnik 1, Pejovič 1.
Rezultati: Dol Tki Hrastnik - Krim 34:29 (15:11), Krka - Trimo Trebnje 30:21 (17:9), Metlika - Celje Pivovarna Laško 21:51 (9:26), Mokere-Ig - Riko Ribnica 32:30 (15:13), Cerklje - Maribor Branik 24:42 (13:22), Koper 2013 - Ll Grosist Slovan (2.2. 2018), Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka (3.2. 2018)
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 18
18
KREVZEL
instalacije
RAZVEDRILO
V letu 2018 vam želimo veliko sreče, zdravja in uspeha.
»»^AS
28. decembra 2017
1	2	3	4	5	6	7	8	g	10	11	12	13	14
		15	16	17	18	19	20	21	2	0	1	8	
KREVZEL instalacije -
podjetje za izvajanje strojnih instalacij
Metleče 14 a, Šoštanj, Tel.: 03 898 18 50 ¡nfo@krevzel-instalacije.si
www.krevzel-instalacije.si
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Krevzel«, najkasneje do ponedeljka 15. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Naš čas, 21. 12. 2017, barve: CM K, stran 11
21. decembra 2017
'"'WAS
modrobELA. kronika, utrip
19
POLICIJSKA kronika
Ponarejanje listin
Velenje 20. decembra - Policisti v Velenju so obravnavali kaznivi dejanji ponarejanja listin in goljufije. Oškodovanka je preko oglasa za znesek 500 evrov kupila psa, za katerega je prodajalec izjavil, da je rodovniški in čipi-ran. Pri pregledu pa je veterinar ugotovil, da izjava prodajalca ni resnična. Za njim poizvedujejo.
Prehiter, pa še pijan
Velenje, 21. decembra - V četrtek je na Partizanski cesti počilo zaradi neprilagojene hitrosti povzročitelja, ki je bil za povrhu še pod vplivom alkohola. V nesreči se je ena oseba lažje telesno poškodovala. Voznik povzročitelj bo ovaden zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje.
Kradli in zganjali vandalizem
Velenje, 22. decembra - V petek so imeli velenjski policisti veliko dela zaradi številnih tatvin. V Domu za varstvo odraslih Velenje so obravnavali tatvino dokumentov in denarja. V Space baru je nekdo ukradel GSM, v TUŠ-u so pogrešili alkoholne pijače. Na Koroški cesti v Šoštanju je izginilo kolo. Isti dan so si ogledali po-
Dve leti po umoru partnerice
Sodišče ponovno zaslišuje vse priče
Velenje, Celje - V sredo, 27. decembra, sta minili dve leti od tega, ko je v Velenju prišlo do tragedije, ki je pretresla vso državo. Romeo Bajde je na poti s koncerta v Rdeči dvorani najprej fizično obračunal s svojo partnerico Lidijo Škratek, jo nato zadavil in potem mrtvo pripeljal pred zdravstveni dom. Bajde je obtožen za umor iz ljubosumnosti. Prvo sojenje, na katerem je bil obtožen na 13 let zapora, so celjski višji sodniki razveljavili. Na ponovnem sojenju, ki že poteka, pa bo sodišče ponovno zaslišalo vse priče. Nekaj so jih zaslišali že v decembru, z zaslišanji pa bodo nadaljevali januarja. Sodba na prvi stopnji mora biti razglašena do 22. marca prihodnje leto, torej dve leti od vložitve obtožnice. Če ne bo, bo Bajde iz pripora odšel na prostost.
škodovano vozilo na parkirnem prostoru Mercator centra. V To-polšici se je nekdo znesel nad mlekomatom. Zvečer so policisti obravnavali še tatvino denarja na Ljubljanski cesti v Velenju. Za vse omenjene petkove dogodke policisti še zbirajo dokaze in iščejo falote, ki so okradenim zagrenili božične praznike.
Gorelo gospodarsko poslopje
Žalec, 22. decembra - V petek, malo pred 1. uro zjutraj, je zago-
relo gospodarsko poslopje, delno zidano, delno leseno, v Stu-dencah, na območju Policijske postaje Žalec.
Izzival, pa ne bi smel
Velenje, 23. decembra - V soboto je velenjske policiste poklicala občanka, ki je povedala, da je domov prišel njen partner, ki ima ukrep prepovedi približevanja. Policisti so se takoj odzvali na klic, vendar je partner do njihovega prihoda stanovanje že
zapustil. Kasneje so ga privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil pripor.
Padla zaradi drsnih vrat
Velenje, 23. decembra - Občanko so v velenjskem Mercator centru udarila drsna vrata, zato je padla in si poškodovala roko. Policisti so o dogodku obvestili državno tožilstvo, elementov kaznivega dejanja pa niso ugotovili.
Pogasili tleče smeti
Velenje, 25. decembra - V ponedeljek so velenjski policisti skupaj z gasilci odhiteli na smetišče, kjer so gasilci pogasili tlenje smeti. Zaradi hitrega posredovanja materialna škoda ni nastala.
Ujeli zadetega tatu koles
Velenje, 26. decembra - Na Gorici je vesten občan zalotil falo-ta pri tatvini kolesa. Zadržal ga je do prihoda policistov. Ti so opravili vse, kar je potrebno, da ga bodo lahko zaradi tatvine ovadili na sodišču. Poleg tega so dolgoprstnežu zasegli še snov, za katero sumijo, da je prepovedana droga.
Iz POLICISTOVE beležke
Glasne priprave na božič
Velenje, 22. decembra - V petek so policisti kar dvakrat posredovali zaradi preglasne glasbe, ki je motila občane pri nočnem počitku. Najprej so preglasno žurirali
v	lokalu Bar Zate, drugič pa v stanovanju na Stanteto-
vi	cesti. V soboto so policisti opravili še dve podobni intervenciji; tokrat so ob glasni glasbi preveč uživali na Kidričevi in Koroški cesti. Policisti so jih na to opozorili, napisali pa so tudi kazen. V nedeljo so pomagali utišati glasbo še na treh naslovih, in sicer na Tomšičevi in Kersnikovi cesti ter v Vinski Gori.
Pijan obležal na cesti
Gorenje, 23. decembra - V soboto je v kraju Gorenje na tleh ležal moški, za katerega so policisti ugotovili, da je obležal zato, ker je pregloboko pogledal v kozarec. Dobil je plačilni nalog, a verjetno se je tega zavedal šele, ko se je streznil.
Kriva je bila smreka
Velenje, 24. decembra - V nedeljo sta se v Kavčah zaradi smreke sprla moška. Ker se nista mogla dogovoriti, je v spor posegla policija. Kdo je imel prav, bo odločal pre-krškovni organ.
Znanec pa tak
Velenje, 24. decembra - V nedeljo so policisti obravnavali tatvino denarnice, ki jo je znanec ukradel prijavitelju. Kasneje je prijavitelj ponovno prišel na velenjsko Policijsko postajo in povedal, da je denarnico našel v žepu bunde. Policisti so na državno tožilstvo napisali poročilo.
Žena ga noče več
Velenje, 26. decembra - V torek je velenjske policiste poklical mož in jim povedal, da pogreša svojo ženo. Ti so jo našli, a ni želela moža niti videti niti slišati. Policisti so naredili zapisnik in z njim seznanili tudi Center za socialno delo.
KARBON
Koroška c. 40 a Velenje
Koroška cesta 46, Velenje
HOROSKOP
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Tihi boste, kar ni ravno vaša značilnost. Poleg tega vam bo skoraj vse, kar se bo dogajalo okoli vas, šlo precej na živce. Želeli si boste samote in miru, pa tega vse do silvestra nikakor ne boste dočakali. Sicer ste to pričakovali, kaj veliko pa ne bo pomagalo, saj se boste vsakdan bolj jezili na vse, kar se vam dogaja. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči, saj boste v teh dneh tudi spali bolj slabo. Morda bi bilo bolje vzeti v roke kakšno dobro knjigo ali pa si sredi noči ogledati film. A težko je verjeti, da bi vse to ublažilo vašo bolečino, ki jo je povzročil občutek osamljenosti, ki bo v teh prazničnih dneh še bolj močan. Naredite obračun sami s sabo, saj ste zato veliko krivi tudi sami.
Bik od 22.4. do 20.5.
Veseli boste, ker boste končali neko veliko delo, a pravega razloga za proslavljanje ne boste imeli. Predvsem zato, ker nimate toliko denarja, da bi si lahko privoščili tisto, kar si najbolj želite. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani, vendarje vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam boto dober naukza prihodnost. Marsikdo bo molčal, nekateri pa boste to, kar boste ušpičili, zaupali najboljšemu prijatelju. Če imate partnerja, bo verjetno to prav on. V obeh primerih vam bo odleglo. Najlepše silvestrovo bodo imeli tisti biki, ki ga ne bodo preživeli v domačem mestu. Še je čas, da kam odpotujete.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ker ste se letos zaradi zdravstvenih razlogov odločili, da boste zimske športe preskočili, si tudi snega v dolinah prav nič ne želite. V teh dneh vas bo vsak dan bolj motil tudi mraz, sploh, če boste veliko na prostem. A zadnji dnevi v letu so pogosto polni druženja na prostem, zato boste, če bo družba prava, stisnili zobe. Naslednji dnevi bodo dokaj mirni, v njih si boste znali vzeti čas zase in za svoje telo. S tem pa se bo umirila tudi zadnje čase vse bolj nemirna duša. Čeprav veste, da bo na delovnem mestu že takoj po novem letu res veliko dela, vas tega ni strah. Celo veselite se, saj boste delali stvari, ki jih obvladate in čutite strast do njih. Partner se bo v teh dneh spremenil. Na bolje. Ne, tega ne boste veseli, postali boste sumničavi.
Rak od 22.6. do 22.7.
Zadovoljni korakate novemu letu nasproti. Čeprav niste pristaš velikih in bučnih praznovanj, se jim letos ne boste mogli izogniti. Če boste pametni, boste na njih poiskali ljudi, ki na to samo čakajo. V njihovi družbi boste pozabili na vse in se iskreno noro zabavali. Družina bo v teh dneh od vas pričakovala veliko, vi pa ji boste večino želja izpolnili. Morda še več, kot so upali. Odziv na vaše delo, opravljeno pred kratkim, bo več kot pozitiven, kar vas bo celo malo presenetilo. Pohvale bodo iskrene. Pa še na bančnem računu se bo poznalo. Zato lahko mirno razmišljate o kratkih zimskih počitnicah daleč od doma, nekje v toplih krajih ali na snegu. Izbira je vaša.
Lev od 23.7. do 23.8.
Le še malo časa vam je ostalo, da obiščete prijatelje in sorodnike in razdelite darila, ki ste jih kupili ali izdelali med božičnimi prazniki. Zato nič več ne odlašajte na jutri. Sploh, ker boste vsaj še do sredine prihodnjega tedna z mislimi čisto nekje drugje. Težave, kijih imate že nekaj časa, niso zanemarljive. Nikar jih ne potiskajte pod preprogo. Čeprav čas res ni primeren, da bi iskali rešitve, pa vsaj razmišljajte o njih. Takoj, ko bodo prazniki mimo, se lotite reševanja. Če bo treba, prosite tudi za pomoč, saj se zna zgoditi, da se boste počutili kot v labirintu brez izhoda. Ta pa se vedno najde. Tudi, če je pot rahlo boleča. Poiščite tudi ventile za sprostitev, drugače boste že kmalu v januarju obležali v postelji.
Devica od 24.8. do 23.9.
Zadnje čase niste najbolj družabni, kar sicer ni ravno značilno za vas. Vse težje boste prenašali prijatelje, ki so se vam tudi rahlo odtujili. Izbrali jih boste le nekaj, ki pa jim boste ostali zvesti. To bo tudi ena od vaših letošnjih novoletnih zaobljub, saj se boste odločili, da se ne boste več družili z ljudmi, ki znajo le jemati in prav nič dati. Denarja vam ne bo manjkalo, saj boste tudi tokrat znali poskrbeti, da pokrpate luknje na bančnih računih. Pogrešali pa boste nežnosti v dvoje. In to vsak dan bolj. Razpoka v partnerski zvezi se krepi. Če je ne boste znali ustaviti, bo počila. Ali pa močno otežila zadnje dni v letu, ko si boste še posebej želeli, da bi čutili mir in ljubezen. Če boste poboje pokazali vi, se morda odzove tudi partner.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Včasih znate biti neverjetno trmasti, predvsem pa se ne pustite prepričati o nečem, kar je proti vašim življenjskim načelom. Tudi tokrat si boste sicer močno želeli, da bi bilo po vaše in pri tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamajeverovto,karsi boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo pravdolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Ozračje bo zato napeto tako doma kot v službi. Vreme bo kot nalašč za prehlade in napad virusov, vi pa zadnje čase tudi ne živite najbolj zdravo. Spremenite navade, ki vam škodijo in si privoščite več vitaminov. Tega počnite ne le zadnje dni v letu, naj to postane zaobljuba za leto 2018. Nedelja bo letos res posebna, zakaj, pa veste le vi.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V	preostanku decembra se bodo mnogi ozirali nazaj in delali obračune leta. Tudi vi. Zadovoljni boste, čeprav dobro veste, da bi lahko bilo še bolje, če bi vas obkrožali bolj iskreni ljudje. Poleg tega boste v teh dneh polni kreativnih idej. Zapisujte si jih, da jih ne pozabite. Sploh, ker boste zadnje dni v letu res počivali in uživali.
V dvoje ali v večji družbi. Kar se posla tiče, se ne boste več vznemirjali, saj ni več v vaših rokah, kako se bo zgodba iztekla. Zavezali so vam roke, česar se dobro zavedate. Za vas v novem letu nič ne bo presenečenje, saj ste pripravljeni na vse. Ljubezen bo tista, ki vam bo dala moč, da boste zmogli vse. Tudi trd spopad s preteklostjo-
Strelec od 23.11. do 21.12.
V	teh dneh se boste še bolj poglobili vase in sami s sabo razčistili nekaj življenjskih dilem. Že nekaj časa vas mika, da bi rutino obrnili na glavo in življenje začinili tudi z bolj pestrim ljubezenskim dogajanjem. Na preži ste že nekaj časa, oko pa boste v teh dneh vrgli na veliko mlajšo osebo. Godilo vam bo, ko vas bo opazila. Je pa
vprašanje, ali boste imeli pogum, da greste do konca. Sploh, ker že nekaj časa opazujete, kaj se je zgodilo sorodniku, ko se je odločil za tak korak. Izid vam ni všeč, zato se boste verjetno tudi vi raje umaknili in še naprej živeli po ustaljenih tirnicah. Partner ve, kaj se vam dogaja. Njegova potrpežljivost ni brezmejna. Dovolj bo iskra, pa bo počilo. Zato bodite bolj previdni.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Čeprav si boste vsak dan bolj želeli sonca, je vprašanje, če bi to sploh prodrlo skozi vaše temne misli. Da se vaše počutje niti med prazniki, ko boste veliko bolj mirni kot sicer, ne bo popravilo, bo kriva tudi novica, ki jo boste dobili še pred iztekom leta. Povezana bo z nekom, kije bil v preteklosti pomemben del vašega življenja. Spomini bodo privreli na plan. Čeprav bodo prijetni, bodo ob novici zelo boleli. Če lahko pomagate, pomagajte. Če ne, se raje umaknite. Še huje vam bo, če boste dobili še občutek krivde. Zdravje? Morda si boste morali brisati nos, a kaj hujšega ne bo. Čutili pa boste utrujenost, ki je niste vajeni. Šla vam bo preprosto na živce.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav tudi naslednji dnevi ne bodo čisto brezskrbni, boste med tistimi, ki vas bodo zvezde vse do konca leta najbolj razvajale. Če se boste za kaj resnično odločili, vam bo to v teh dneh tudi uspelo. In to hitreje kot računate. Marsikaj se bo vseeno zgodilo, takodavas čaka nekaj razburljivih dni. Presenečenja v njih ne bodo redka. Zato, ker ste zadnje čase težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Dela pa namesto vas ne bo opravil nihče, zato ga ne odlagajte več na jutri. V teh dneh se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo krepko spremenila življenje. Na bolje. In to veste že sedaj, zato tudi bolj mirno spite.
A . X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Vsi okoli vas bodo govorili le o zabavah, ki se jih bodo udeležili v zadnjih dneh leta. Večina bo tudi že vedela, kje bo preživela zadnjo noč v letu. Vi boste, ko bo beseda nanesla na te teme, previdno tiho. Tudi zato, ker ste veliko delali in ste kljub božičnim praznikom še vedno utrujeni. Tudi to bo minilo. Vsakdan več bo stvari, ki vas bodo spravljale v dobro voljo. Od rok vam bo šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja. Možgani pa ne bodo smeli dolgo ostati na paši. Pa tudi časa ne bodo imeli, saj so pred vami novi izzivi. Energijo izgubljate tudi po nepotrebnem in tam, kjer ni nobene koristi. Zato v teh dneh bolj mislite nase, druge pustite na miru. Ne zapletajte se v besedne konflikte. Jezik vam bo spet prehiteval misli.
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
»»^AS
28. decembra 2017
Četrtek, 28. decembra
Petek, 29. decembra
Sobota, 30. decembra
Nedelja, 31. decembra
Ponedeljek, 1. januarja
Torek, 2. januarja
Sreda, 3. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.05 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.20 Čokoladne sanje, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, sport, vreme 13.35 Tu je paradiž!, dok. film 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Anita Lozar in Matej
Pelicon, Pivovarna Pelicon 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zu, ris.
18.15 Koyaa - Leteči zvezek, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 20.00 Svet v letu 2017 20.55 Globus 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan
23.30 Maksimilijan in Marija - igra moči
in ljubezni, avst.-nem. nad. 00.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 01.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.35 Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Živalski čira čara, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris.
07.15	Vipo, ris.
07.30	Telebajski, lut. nan.
07.50	Božičkov vajenček, ris.
08.05	Čarli in Lola, ris.
08.15	Simfonorije, ris.
08.20	Kljukec s strehe, ris.
08.45	Koyaa - Roža, ris.
08.50	Nogometaš in pol, niz. ser.
09.25	Hišica v preriji, am. nad.
10.25	Alpsko smučanje: veleslalom (Ž),
1.	vožnja, pren. iz Lienza
11.40 Alpsko smučanje: smuk (M), pren.
iz Bormia 12.50 Alpe-Donava-Jadran 13.25 Alpsko smučanje: veleslalom (Ž),
2.	vožnja, pren. iz Lienza
14.35 Potovanje v Ljubljano, dok. feljton 15.20 Koda, izob. odd. 16.15 Mestne promenade: Ptuj, dok. ser.
17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV: Hujšanje; gostja: Tina Sentočnik, dr. med., specialistka interne medicine in psihoterapevtka 18.55 Ribič Pepe: Kdo je glavni 19.25 Nagelj, japonska nad. 20.05 Sgt. Pepper, prelomni album
Beatlov, brit. dok. odd. 21.05 Ambienti 21.40 Gospodar, am. film 23.55 Slovenska jazz scena: Jazz Party: Lisa Smirnova, Simfonični orkester RTVS in Darko Butorac 01.00 Glasbeni spoti 02.10 Alpsko smučanje: veleslalom (Ž),
1.	vožnja, posn. iz Lienza 02.50 Alpsko smučanje: veleslalom (Ž),
2.	vožnja, posn. iz Lienza 03.35 Into-kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pikica in Pepermint, risanka 7.10	Grozni Gašper, risanka 7.20	Tačke na patrulji, risanka 7.45	Maša in medved, risanka 7.50	Skrivnostni ranč, risanka 8.15	TV prodaja
8.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
9.	del 9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 45. del,
10.50	TV prodaja
11.05	Resnične ljubezni, 1. sez., 80. del
12.00	TV prodaja
12.15	Gospodarica zlata, 1. sez., 69. del
13.15	Mamin dan, 1. sez., 7. del
13.50	Mamin dan, 1. sez., 8. del
14.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
10.	del
15.30	Padli angel, 1. sez., 46. del,
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 81. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 70. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Sosedov fant, ameriški film
21.40	24UR zvečer
22.15	Vem, kdo si, 1. sez., 12. del
23.55	Laurine skrivnosti, 1. sez., 22. del,
0.50	Policijska družina, 5. sez., 4. del,
1.40	24U R zvečer, ponovitev
2.15	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Skrbimo za zdravje, Življenje s
stomo
11.10	Pop corn
12.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobrojutro, ponovitev
16.55	2534. VTV magazin
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, Tabornike
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, Igor in Zlati zvoki,
ponovitev
21.15	Regionalne novice
21.20	Gospodarstveniki: Martin Novšak,
generalni direktor GEN energija
22.05	Iz oddaje Dobrojutro
23.05	Romano them (Romski svet)
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
06.05 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.25 Čokoladne sanje, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Svet v letu 2017 14.25 Globus
15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Pregled leta 16.25 Profil
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Samorastniške kronike, dok.
feljton 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za otroke in
mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.15 Koyaa - Vztrajne nalepke, ris. 18.20 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Med valovi 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Zaklad Sierra Madre, am. film 01.00 Profil
01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.45 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.30 Telebajski, lutk. nan. 07.50 Božičkov vajenček, ris. 08.05 Čarli in Lola, ris. 08.15 Palčič, risani film 08.45 Koyaa - Leteči zvezek, ris. 08.50 Nogometaš in pol, niz. ser. 09.25 Hišica v preriji, am. nad. 10.25 Alpsko smučanje: slalom (Ž), 1.
vožnja, pren. iz Lienza 11.25 Alpsko smučanje: alpska
kombinacija, smuk (M), pren. iz Bormia
12.40 Migaj raje z nami, odd. za
razgibano življenje 13.25 Alpsko smučanje: slalom (Ž), 2.
vožnja, pren. iz Lienza 14.55 Alpsko smučanje: alpska
kombinacija, slalom (M), pren. iz Bormia
16.15 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije,
Rren. iz Oberstdorfa ova Planica, dokfilm 18.55 Male sive celice: OŠ Kajetana
Koviča Radenci in OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, kviz 19.35 Infodrom, tednik za mlade 20.05 Julija in alfa Romeo, mlad. film 21.25 Kdo bi vedel, zabavni kviz 22.50 Polnočni klub 00.05 Mladi levi: Polnost časa, dok. f. 01.25 Glasbeni spoti 02.30 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, posn. iz Oberstdorfa 03.55 Info-kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pikica in Pepermint, risanka 7.10	Grozni Gašper, risanka 7.25	Tačke na patrulji, risanka 7.50	Skrivnostni ranč, risanka 8.15	TV prodaja
8.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
10.	del 9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 46. del,
10.50	TV prodaja
11.05	Resnične ljubezni, 1. sez., 81. del
12.00	TV prodaja
12.15	Gospodarica zlata, 1. sez., 70. del
13.15	Mamin dan, 1. sez., 9. del
13.50	Mamin dan, 1. sez., 10. del
14.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
11.	del
15.30	Padli angel, 1. sez., 47. del,
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 82. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 71. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Hobit: Nep
ameriški film
23.15	24UR zvečer
23.50	Eurojackpot
23.55	Zgodba o Pepelki, ameriški film
2.10	24UR zvečer, ponovitev
2.45	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.20
12.05 12.30 12.35 12.50 15.30 15.55 16.55
17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05
22.00 23.00
23.30 23.55
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Vabimo k ogledu
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Naj viža, Igor in Zlati zvoki,
ponovitev
Gospodarstveniki: Martin Novšak,
generalni direktor GEN energija
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Dobro jutro, ponovitev
Ob dnevu samostojnosti in
enotnosti
Napovedujemo
Miš maš, Znaš kegljati?
Regionalne novice 2
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Popotniške razglednice, Pireneji Regionalne novice 3 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori,2. del
Iz oddaje Dobro jutro
Družina Hlebanja, dokumentarni
film
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi
07.00 Bukvožerček: Mrožek dobi očala
07.05 Biba se giba, ris.
07.25 Marcelino Kruh in vino, nan.
07.50 Studio kriškraš: Voščilnica
08.15 Živjo, Koyaa!, dok. film o zakulisju
ustvarjanja 08.25 Ribič Pepe: Kdo se boji psov 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.00 Firbcologi 09.25 Mulčki, ris.
09.30 Male sive celice: Novoletna odd. z
znanimi osebnostmi, kviz 10.15 Infodrom, tednik za mlade 10.35 V svojem ritmu: A cappella, glasbeno-dok. ser. za mlade 11.00 Rdeča raketa, mlad. film 12.40 NaGlas!
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.25 Naj muzika igra; Helena Blagne 14.55 Marija Terezija - cesarica in mati,
igrano-dok. odd. 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Ilka Štuhec 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Mestne promenade: Škofja Loka,
dok. ser. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Silvestrovo skozi želodec,
kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.45 Koyaa - Divji ležalnik, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Prevara, am. nad. 22.15 Poročila, šport, vreme 22.40 Bojna sekira, am. film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.15 Info-kanal
07.00	Živ žav
07.00	Telebajski, lutkovna nan.
07.25	Čarli in Mimo, ris.
07.30	Minka, ris.
07.35	Penelopa, ris.
07.40	Primer za prijatelje, ris.
07.45	Niko, ris.
07.50	Lili in Čarni zaliv, ris.
07.55	Vipo, ris.
08.10	Kalimero, ris.
08.20	Zmajči zmaj, ris.
08.30	Božičkov vajenček, ris.
08.55	Izgubljen in najden, ris. f.
09.25	Odvratne rime, ris. f.
09.55	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
10.05	Džamila in Aladin, ang. nan.
10.45	Silvestrovo skozi želodec,
kuharska odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Silvestrski pogled
12.00	Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zab. odd.
14.55	Pogled na arhitekturno dejavnost
Valentina Fabrija
15.20	Utrip ljubezni, mlad. film
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Naj muzika igra; Alfi Nipič
17.45	Silvestrska večerja s Primožem
18.35	Zmajči zmaj, ris.
18.45	Koyaa - Razigrani avtomobilček, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme
20.00	Mame, slov. nan.
20.25	Vse je mogoče na silvestrovo
22.00	Silvestrski pozdrav
00.50	Koncert skupine Manouche, Stisn
Se K men
02.25	Koncert: Pankrti - 40 let
03.40	Kraljevi variete 2016
05.40	Glasbeni spoti
TV SLO T TV SLO T
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Dober dan 10.15 Čokoladne sanje, slov. nad. 11.00 Sladkanje z Rachel Allen 11.40 Petra, dok. portret 12.55 Nordijsko smučanje: novoletna tekaška turneja, sprint, pren. iz Lenzerheideja 14.35 Med valovi 15.15 Nocoj v Palladiumu, 8/8 16.15 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, pren. iz Oberstdorfa 18.35 Dobri stari časi, dokumentarni feljton
19.15 Infodrom, tednik za mlade 19.30 V svojem ritmu: A cappella, glasbeno-dok. ser. za mlade 20.05 The Rolling Stones - koncert v
Havani, dok. odd. 22.00 Zvezdana
22.45 Sgt. Pepper, prelomni album Beatlov, britanska dok. odd. 23.50 Aritmični koncert - Bilbi in
Direktorji 00.55 Glasbeni spoti 02.00 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, posn. iz Oberstdorfa 03.40 Info-kanal, glasbeni spoti
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Sabrina, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Skrivnostni ranč, ris. Peter Pan, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Pod košem, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Gorazdova slaščičarna TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez. Shark, 1. sez., 17. del TV prodaja Shark, 1. sez., 18. del Zgodba o Pepelki, ameriški film Polarni vlak, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR
Smrkci, ameriški film Zadnje počitnice, ameriški film Slovo od očeta, ameriški film Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.10 7.25 7.50 7.55 8.05 8.10 8.35 9.00 9.05 9.15 9.40 9.50 10.20 10.35 11.30 12.25 12.40 13.40 16.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 23.55 1.45
08.25 08.55 09.00 09.40
09.50 09.55 10.00
10.50
11.50 12.10 15.30 15.55
17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.00 22.30 22.35 23.35 00.00
07.00 Duhovni utrip: Pregled leta 07.15 Glasbena matineja: Klasične uspešnice s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija 08.20 Koda, izob. odd. 09.15 Mestne promenade: Škofja Loka, dok. ser.
09.55 Čokoladne sanje, slov. nad.
11.40 Zvezdana
11.50 Športnik leta 2017, posn.
prireditve iz Cankarjevega doma 13.50 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, pren. iz Garmisch-Partenkirchna 15.30 Čez planke: Flores 16.25 Krog, dok. film TV Maribor 17.50 Hišica v preriji, am. nad. 18.45 Z glasbo in s plesom: Marko
Hatlak & FUNtango 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Bacek Jon, anim. f. 21.25 Gemma Bovery, fran. film 23.00 Moja divja noč, špan. film 00.35 72 ur, francosko-ameriški film 02.45 Starfighterji, osvajalci neba, nem.
04.45 Konec tedna s prvakom, dok. f. 06.20 Disko črvi, kopr. film
pop
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Tika taka, ris.
7.10	Pixi in čarobni zid, ris.
7.25	Sabrina, ris.
7.50	Grizzy in glodavčki, ris.
7.55	Maša in medved, ris.
8.05	Grizzy in glodavčki, ris.
8.10	Skrivnostni ranč, ris.
8.35	Peter Pan, ris.
9.00	Maša in medved, ris.
9.05	Grizzy in glodavčki, ris.
9.15	Grozni Gašper, ris.
9.35	Pod košem, ris.
10.00	Grizzy in glodavčki, ris.
10.10	Gorazdova slaščičarna
10.40	TV prodaja
10.55	Vzgoja psov, 1. sez.
11.50	Shark, 1. sez., 19. del
12.40	TV prodaja
12.55	Shark, 1. sez., 20. del
13.50	Ženska džungla, 2. sez., 7. del
14.40	Moj ata, socialistični kulak,
slovenski film
17.00	Traktor, ljubezen in rock'n'roll,
slovenski film
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Smrkci 2, ameriški film
21.55	Pr'Hostar, slovenski film
23.45	Avto karaoke - Modrijani
0.05	Magnifico - veliki koncert
1.50	Idila (Idila), slovenski film
3.20	Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš, Znaš kegljati? Ustvarjalne iskrice (222), Zvezdica želja
Videospot dneva Napovedujemo
Koncert skupine AVE: V soju luči -2. del, posnetek iz Velenja Skrbimo za zdravje, Življenje s stomo
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža, Igor in Zlati zvoki, ponovitev
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Čaz za nas, tabornike!
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
V sliki in besedi skozi leto 2017
Monica Z (Waltz for Monica)
Napovedujemo
Jutranji pogovori
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, izbor 09.00 Silvestrska večerja s Primožem 09.50 Kdo ima danes rojstni dan?, an. f. 11.15 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Riccardo Muti, pren. iz Zlate dvorane Musikvereina 13.50 Prvi dnevnik, šport, vreme 14.30 Kandidatka in šofer, slov. TV-film 16.00 Z glasbo in s plesom: Pleši, poj, oderje tvoj: Folklorna skupina Emona
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Mulčki, ris.
17.30 V svojem ritmu, dok. ser. za mlade 17.55 Novice
18.00 Young Village Folk: Kmetija
Meščanka 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme
20.00 Studio ena, ital. miniser. 21.50 Čap - trenutki odločitev, dok. f. 22.45 Poročila, šport, vreme 23.10 Opus: Placido Domingo 23.40 Baletni večer: P. I. Čajkovski:
Labodje jezero, črni labod 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport,
vreme 01.10 Info-kanal
07.00	Dobro jutro, izbor
09.15	Sladko življenje z Rachel Allen
09.35	Vem!, kviz
10.10	Drobižki - dolina izgubljenih
mravelj, anim. f.
11.40	Obzorja duha: Silvestrski pogled
12.25	Čokoladne sanje, slov. nad.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Kaj ti je, deklica ali Blazno resno o
Desi Muck, dok. f.
14.50	Kino Fokus
15.00	Potepanja, odd. TV Lendava
15.40	Studio kriškraš
16.00	Ribič Pepe
16.25	Palčič, ris. f.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Biblija oživljena, dok. odd.
17.55	Novice
18.00	Vila Mila, ris.
18.05	Piknik s torto, ris.
18.10	Niko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme
20.00	Studio ena, ital. miniser.
21.55	Sveta (ne)sveta reka, dok. f.
23.00	Poročila, šport, vreme
23.25	Spomini: Danica Lah - Perovič,
dok. odd.
00.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme
__ _ _	^^ 01.40 Info-kanal
TVSLOr TvsLor
07.40 Gozdna druščina, ris.	■ » WfcW 1.
07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Čarli in Lola, ris. 08.15 Dinotačke, ris. 08.35 Koyaa - Razigrani avtomobilček, ris.
08.40 Nogometaš in pol, niz. ser. 09.00 Skrivnost v sračjem gnezdu,
pravljica za otroke 10.15 Potujoča muzika: množični koncert izbranih mladinskih pevskih zborov 11.15 Hišica v preriji, am. nad. 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV
Maribor 13.05 Dober dan, Koroška 13.45 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, pren. iz Garmisch-Partenkirchna 16.00 Alpsko smučanje: paralelna
tekma, pren. iz Osla 18.00 Športnih 365, pregled športnega
leta 2017 18.55 Studio kriškraš: Voščilnica 19.20 Nagelj, japonska nad. 20.05 2Cellos 2Obraza, glas. dok. film 21.00 Žrebanje Super Lota 21.10 Z družino v divjino, kan. dok. odd. 22.00 Hotel Sacher - v najimenitnejši
družbi, miniser. 23.50 Časnik, hrvaška nad. 00.50 Glasbeni spoti 01.50 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, posn. iz Garmisch-Partenkirchna 03.35 Info-kanal, glasbeni spoti
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Tačke na patrulji, ris. Peter Pan, ris. TV prodaja
Cel svet ima talent, 1. sez. TV prodaja Smrkci, ameriški film TV prodaja
Smrkci 2, ameriški film TV prodaja
Mamin dan, 1. sez., 11. del Mamin dan, 1. sez., 12. del Cel svet ima talent, 1. sez. Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 12. del
Padli angel, 1. sez., 48. del Resnične ljubezni, 1. sez., 83. del Gospodarica zlata, 1. sez., 72. del 24UR vreme 24UR
Mamma mia!, ameriški film Vem, kdo si, 1. sez., 13. del Jordskott, 1. sez., 1. del Policijska družina, 5. sez., 5. del Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.20 7.45 8.10 8.25 8.55 9.25 11.20 11.35 13.25 13.40 14.10 14.45 15.20
16.15 17.10 18.00 18.55 18.58 20.00 22.00 23.30 0.40 1.30
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Znaš kegljati? 09.40 Ob dnevu samostojnosti in
enotnosti: doc.dr. Mitja Slavinec, predsednik društva poslancev 90 10.40 Iz glasbenega arhiva, 30 let
Podkrajskih fantov 12.35 Praznični pogovor: Miha Herman,
župnik župnije Teharje 13.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.25 Ustvarjalne iskrice (184) Krogla
lepih želja 18.40 Božičkov vajenec, sinhronizirani
risani film 19.55 Vabimo k ogled 20.00 Iz praznične oddaje Dobro jutro 21.30 Praznična voščila 21.35 Silvestrski POP CORN 22.35 Z Naj vižo v novo leto 00.00 Srečno 2017! 00.05 Pop rock novoletna zabava 01.00 Marina, biografska drama o Roccu Granati
03.05 Narodnozabavni žur do jutranjih ur
04.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 04.45 Videostrani, obvestila
08.25 08.55 09.00
10.20
10.30 10.35 10.40 11.40 12.50 13.10 13.35 15.30 15.55 17.05 17.55 18.00
18.40 19.05 19.10 19.55 20.00
21.45 21.50
23.55 00.55 01.15
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Božičkov vajenec, sinhronizirani risani film
Ustvarjalne iskrice (184), Krogla
lepih želja
Videospot dneva
Napovedujemo
V sliki in besedi skozi leto 2017
Koncert ans. SMEH, 1. del
Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Koncert ans. SMEH, 2. del
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Nanovo, je bloganje/vloganje
lahko poklic?
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Božično novoletni koncert godbe Zarja Šoštanj z gosti Vabimo k ogledu
Marina, biografska drama o Roccu Granati
Pop rock novoletna zabava Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
6.00
7.00
7.01 7.20 7.45 8.35
8.50
9.05
9.35
10.05
10.35
10.50
12.45
13.00
14.45
15.20
16.15 17.10 18.00 18.55 18.58 20.00 22.10 23.10 0.45 1.55 2.45
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Mojca in medvedek Jaka, Obeski
za smrečico 09.40 Božično novoletni koncert godbe
Zarja Šoštanj z gosti 11.25 Videospot dneva 11.30 Z naj vižo v novo leto 13.00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 13.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Silvestrska Naj viža Videostrani, obvestila Napovedujemo 18.00 Bela in Sebastijan, družinski
pustolovski film 19.30 Videospot dneva 19.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop rock novoletna zabava 21.00 Napovedujemo 21.20 Monica Z (Waltz for Monica) 22.50 Narodnozabavni žur do jutranjih ur
00.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 01.20 Videostrani, obvestila
17.25 17.55
06.30 Otroški kanal
07.00 Penelopa, ris.
07.05 Živalski čira čara, ris.
07.10 Pujsek Bibi, ris.
07.15 Vipo, ris.
07.30 Božičkov vajenček, ris.
07.40 Čarli in Lola, ris.
07.50 Vse najboljše za rojstni dan:
Jazbečeva zabava, ris. 08.00 Gumbek in Rjavček, ris. film 08.25 Ciak Junior: Božična reševalna
akcija, kratki igrani film 08.40 Koyaa - Zmrzljivi šal, ris. 08.45 Nogometaš in pol, niz. ser. 09.10 Pravljica o zlati uri, igrana praznična odd. za otroke 10.05 Čap - trenutki odločitev, dok. f. 11.15 Kraljevi variete 2016 13.30 Vse je mogoče na silvestrovo 15.15 Hišica v preriji, am. nad. 16.05 Čarokuhinja pri atu: Grška kuhinja 16.25 Silvestrski pozdrav 19.05 Iz popotne torbe, poučna odd. za otroke
19.30 Nagelj, japonska nad. 20.05 Dediščina Pabla Picassa,
francoska dok. odd. 22.05 Hotel Sacher - v najimenitnejši
družbi, miniser. 00.00 Glasbeni spoti, info-kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Tačke na patrulji, ris. Peter Pan, ris.
Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 1. del TV prodaja
Cel svet ima talent, 1. sez. TV prodaja
Cel svet ima talent, 1. sez. TV prodaja
Mamma mia!, ameriški film TV prodaja
PrHostar, slovenski film Mamin dan, 1. sez., 13. del Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 13. del
Padli angel, 1. sez., 49. del Resnične ljubezni, 1. sez., 84. del Gospodarica zlata, 1. sez., 73. del 24UR vreme 24UR
Pa ne že spet ti!, ameriški film Preverjeno
Vem, kdo si, 1. sez., 14. del Jordskott, 1. sez., 2. del Policijska družina, 5. sez., 6. del Zvoki noči
06.25 Dnevnikov izbor
07.00 Dobrojutro
10.05 Dober dan
11.00 Vem!, kviz
11.30 Slastna kuhinja: Prepelica v
medeni marinadi 11.45 Opus: Placido Domingo 12.25 Čokoladne sanje, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: mag. Rado Pezdir 14.35 Duhovni utrip: Pregled leta 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: Novoletna odd. z
znanimi osebnostmi, kviz 16.25 Naš vsakdanji kruhek: Nova
služba, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dinotačke, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05 Film tedna: Božja volja, ital. f. 21.30 Mali princ, slov. kratki f. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Na tankem ledu, am. dok. odd. 00.15 Turbulenca, izob. odd. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.10 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Penelopa, ris.
07.05 Živalski čira čara, ris.
07.10 Pujsek Bibi, ris.
07.15 Niko, ris.
07.25 Vipo, ris.
07.35 Čarli in Lola, ris.
07.50 Vse najboljše za rojstni dan, ris.
07.55 Ribič Pepe
08.30 Na poti Slovenske planinske poti,
dok. ser. 09.15 10 domačih 10.00 Hišica v preriji, am. nad. 11.05 Dobro jutro 12.50 Alpsko smučanje: slalom (Ž), 1.
vožnja, pren. iz Zagreba 13.50 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, pren. iz Innsbrucka 15.30 Nordijsko smučanje: novoletna tekaška turneja, sprint, vključitev v pren. iz Oberstdorfa 16.25 Alpsko smučanje: slalom (Ž), 2.
vožnja, pren. iz Zagreba 17.35 Ratrakistov dnevnik, dok. feljton 18.10 Tele M, aktualno-inf. odd. TV
Maribor 18.40 Primorska kronika 19.00 Firbcologi 19.30 Nagelj, japonska nad. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Astor Piazzolla: tango nuevo, glasb. dok. film 20.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
21.50 Pretesna koža, ital. film 23.20 Aritmični koncert - Bilbi in
Direktorji 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, posn. iz Innsbrucka 03.10 Info-kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, ris. 7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris.
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 2. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
13.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 49. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 84. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 73. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 1. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
14.del
15.35	Padli angel, 1. sez., 50. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 85. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 74. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Ljubezen po domače
21.10	Moja boš, 1. sez., 1. del
22.30	24UR zvečer
23.05	Vem, kdo si, 1. sez., 15. del
0.50	Jordskott, 1. sez., 3. del
2.00	Policijska družina, 5. sez., 7. del
2.45	24UR zvečer, ponovitev
3.20	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55
17.55 18.00 18.10
18.45 18.50 19.15 19.2 0 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Vsl^kiini)i;sedi skozi leto 2017 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Praznični pogovor: Miha Herman, župnik župnije Teharje Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (185), Koledar Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila
NspoNnbesedi skozi leto 2017 Regionalne novice Silvestrski POP CORN, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 15
28. decembra 2017
KNJIŽNI kotiček
""^Jis
PRIREDITVE

PRIZNANJE ZLATA HRUŠKA 2017
Priznanje zlata hruška je priznanje Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo. S priznanjem želi Pionirska opozoriti na pomembnost in kompleksnost založniškega mojstrstva, od katerega je odvisna knjižna kultura nekega jezika, posredno pa tudi bralna kultura nekega naroda. Priznanje, ki je izpeljano iz znaka zlata hruška, s katerim Pionirska promovira dobre mladinske knjige, je bilo prvič podeljeno leta 2010, in sicer v treh kategorijah; v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga, v kategoriji prevedena mladinska leposlovna knjiga, v kategoriji izvirna slovenska mladinska poučna knjiga in letos na novo uvedena kategorija priznanja za najboljšo prevedeno mladinsko poučno knjigo. (Povzeto po priročniku Odklenjeni kriki).
Priznanja zlata hruška 2017 so bila podeljena naslednjim knjigam:
BEZLAJ, Jiri: Evangelij za pitbule
ml - Mladina / M Leposlovne knjige od 13. leta dalje
Jiri Bezlaj je 35 let poučeval umetnostno vzgojo na bežigrajski gimnaziji zato svet mladih dobro pozna. Kot kipar pa je znan po svojih kamnitih skulpturah, ki jih je
JifiRtzkj
F.^m uf j.\ nrmuu
Li»


J*
©
daje upanje in kaže pot naprej. Roman je dobil priznanje zlata hruška za najboljšo prevedeno leposlovno knjigo, prevedla pa jo je Stana Anželj.
NOVAK, B. A.: Oblike duha
od - odrasli / 82.0 Literarna teorija
Boris A. Novak je pesnik, dramaturg, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik, ki piše za otroke in odrasle. Za svoja dela je dobil številne nagrade. Za knjigo Oblike Duha: zakladnica pesniških oblik je dobil zlato hruško v kategoriji za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo.
Delo je nadaljevanje knjig Oblike sveta in Oblike srca, ker pa je Novakovo znanstveno - poetično delo tako obsežno, presega pojem razširjene izdaje in je dejansko novost. Avtorjeve izvirne stvaritve pred-
predstavil na številnih razstavah doma in na tujem, piše pa tudi poezijo. Evangelij za pitbule je njegov prozni prvenec, za katerega je dobil priznanje zlata hruška v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga.
Roman je psihološko in jezikovno prepričljiva izpoved dijakinje četrtega letnika gimnazije Koke, ki pripoveduje svojo zgodbo. Kot večina mladih uporablja sleng, njena zgodba pa je zelo zapletena, zmedena, kot je tudi ona sama. Govori o pretiranem zapijanju, o spolnih odnosih in o raznovrstnih čustvih, ki jo privedejo tudi do neuspelega poskusa samomora. Bolj, ko beremo zgodbo, bolj spoznavamo svet iz katerega izhaja Koka in bolj nam postaja jasno, kaj jo je usodno zaznamovalo. Kljub številnim problemom pa branje romana nikakor ni moreče, saj avtor poskrbi za številne hudomušne domislice.
BEERTEN, Els: Vsi si želimo nebes
ml - Mladina / M Leposlovne knjige od 13. leta dalje
Travme druge svetovne vojne še vedno niso pozabljene ne pri posameznikih in ne v državah, kjer je vojna terjala številne žrtve. Flamska mladinska pisateljica, učiteljica angleščine in kreativnega pisanja, Els Beerten, skuša v romanu Vsi si želimo nebes tem ranam narediti konec. Gre za odkritosrčno pripoved članov družine Claessen, posebno najstarejšega sina Jefa, njegove sestre Renee in najmlajšega bratca Remija. In tukaj je še Ward, Jefov najboljši prijatelj, ki se odloči in se pridruži nacistom ter gre na vzhodno fronto, ker so ga starejši zavedli, da bo tako najbolj koristil domovini. Kdo je zdaj večji junak, Ward ali Jeff, ki ostane po prepovedi staršev doma in se izneveri svojim sanjam ter najboljšemu prijatelju. Glavno vlogo imajo mladi, ki so v velikih dilemah, kako v kaosu druge svetovne vojne in po njej pravilno ravnati. Pomembno vlogo pa ima skozi vso pripoved glasba, ki jim v teh težkih časih
stavljajo dvesto dvajset po abecedi urejenih oblik - »temeljnih načinov bivanja pesmi«, te pa imajo v prozi dodane razlage. »Pesmarica pesniških oblik« združuje svet znanstvenika in odličnega pesnika ter izvrstnega poznavalca literarne teorije, nekateri mu pravijo Homer novega sveta. Z Oblikami duha je pesnik želel pokazati, da so pesniške oblike sad ustvarjalne igre, otroke in mladostnike pa želi spodbuditi, da se bodo tudi sami igrali z besedami. Duhovite vinjete Marjana Mančka pa še dodatno obogatijo pomen in zven besed. Knjiga je namenjena širokemu krogu bralcev, učencem, dijakom, študentom, pedagogom in ljubiteljem poezije.
VAROUFAKIS, Yanis: Ta svet je lahko boljši: kako sem hčeri razložil gospodarstvo
od - odrasli / 33 Gospodarstvo
Bivši grški finančni minister, Yanis Varoufa-kis, je profesor ekonomije; v Angliji je študiral matematiko in ekonomijo in poučeval na različnih britanskih univerzah. Ves čas pa sodeluje v razpravah o svetovni, evropski in grški krizi.
Pri pisanju knjige se je odločil, da ne bo pisal o žalostni grški sedanjosti, o revščini in ponižanju. V obliki pisem svoji hčeri, ki živi v Avstraliji, razlaga ekonomijo, ki je po svojem izvoru grška beseda za gospodinjstvo, njena zloraba pa spreminja to spretnost človeštva v svoje nasprotje. Piše o pomembnih vprašanjih socialne ekonomije, ki se dotikajo ljudi po vsem svetu. Vsak bralec pa pri tem dobi priložnost, da iz svojega zornega kota vidi propad našega družbenega gospodarstva pa tudi odločitve, ki bi prinesle odrešitev državam v Evropi, Grčiji in po vsem svetu. S podobami iz filma Matrica najstnikom ponuja izbiro rdeče ali modre tabletke. Mladim daje možnost, kako bi bil svet lahko boljši, daje jim kakovostno gradivo za izmenjavo mnenj o svetu.
Knjiga je v kategoriji prevedena mladinska poučna knjiga dobila priznanje zlata hruška. Jelena Isak Kres je knjigo prevajala ravno v času, ko je Grčija doživljala največjo gospodarsko krizo.
■ BL
21
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 28. december
17.00 Velenjska promenada
Čarobna promenada: Rajanje z Alenko Kolman in Winxico Bloom (17.00) in koncert Čaga Boys (19.00) 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Tvoj bodoči bivši mož, razprodano!
Petek, 29. december
17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Pepelka, novoletna druž. predstava 17.00 Velenjska promenada 22.00 Čarobna promenada: Praznično popoldne s plesno skupino Mdance (17.00) in koncert Uroš Planine Group (19.00) 21.00 Rdeča dvorana Velenje
Božično novoletni koncert: Sank rock, Peter Lovšin & Španski borci in Mary Rose
Sobota, 30. december
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo; sejem rabljenih knjig 17.00 Velenjski grad
Zaprtje Praznične kamre in srečanje z dedkom Mrazom 17.00 Velenjska promenada
Čarobna promenada: Cirkus
Čupakabra (17.00) in koncert skupine Panda (19.00)
18.30 Velenjski grad
Koncert Mihajlov trio
Nedelja, 31. december
18.00 Titov trg
Otroško silvestrovanje
20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj Poželenje, silvestrska gledališka predstava Gledališča Velenje
22.00 Titov trg
Silvestrovanje s skupino Victory
Ponedeljek, 1. januar
19.00 Restavracija Jezero
Novoletni ples, kulinarični večer z živo glasbo ansambla Kaval
Sreda, 3. januar
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Novoletna ura pravljic
ŠOŠTANJ
Nedelja, 31. december,
21.00 Trg svobode Šoštanj
Silvestrovanje z ansamblom Stil
Ponedeljek, 1. januar
X Mestna knjižnica Šoštanj Pod oblakom dima (razstava fotografa Aleksandra Kavčnika)
SMARTNO °b paki ■ Lunine mene
Četrtek, 28. december
10.00 Dvorana Marof
Otroške počitniške delavnice, MC Šmartno ob Paki
Petek, 29. december
10.00 Dvorana Marof
Otroško silvestrovanje z otroško predstavo Maša in medved 17.00 Okolica gradu Pakenštajn v Ravbarski vasi
Skrivnost božične noči - igra na prostem (tudi ob 19.00)
Sobota, 30. december
17.00 Okolica gradu Pakenštajn v Ravbarski vasi
Skrivnost božične noči - igra na prostem (tudi ob 19.00)
Nedelja, 31. december
13.00 Igrišče z umetno travo pri OŠ
bratov Letonja 29. tradicionalna silvestrska nogometna tekma med ekipama Klub 81 in Mali Ajax, Klub 81
Ponedeljek, 1. januar
12.00 Prireditveni prostor Mladinskega centra Šmartno ob Paki Pozdrav novemu letu
l— A
r i
2. januarja, ob 3:24, polna luna (ščip)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 28.12. Biotržnica
•	Petek, 29.12. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 31.12. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Rdeči jelen in lešniki
•	Božično novoletni sejem v Lec-tovi deželi - do 31.12.2017
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
Vožnja s sanmi navdušila otroke
Na petkovo deževno popoldne je Društvo prijateljev mladine Ravne dvorano REKS-a v Ravnah pri Šoštanju spremenilo v pravo čarobno božično deželico. Okrašene smrečice, vonj po cimetu in jabolkih, pisane novoletne lučke in sneženi možici so pričarali pravo zimsko pravljico, Dedek Mraz, darila in vožnja z dedkovi-mi sanmi pa so poskrbeli, da se bodo najmlajši tega popoldneva še dolgo spominjali.
Najprej so vzgojiteljice šoštanjskega vrtca, ki ustvarjajo pod umetniškim imenom Pravljični dotik, zaigrale predstavo Čarovnica Mica in navdušile otroke. Čarovnica Mica in otroci so skupaj priklicali Dedka Mraza, ki se je ustavil v Ravnah, da obdari najmlajše. Nato so otroci v ustvarjalnih delavnicah preizkusili svoje spretne
prstke in ustvarjali izdelke. Animator-ke DPM Ravne so za otroke pripravile zanimive delavnice, božično sceno, v kateri so nastale odlične fotografije, otroke in starše pa posladkale s piškoti. Največje presenečenje dneva pa je bil obiskal škrata - dedkovega pomočnika, ki je otroke razveselil z vožnjo s pravljičnimi sanmi. Četudi je deževalo, to ni pokvarilo navdušenja otrok.
DPM Ravne se je tako skupaj z otroki poslovilo od zelo uspešnega leta, v katerem je društvo pripravilo sedem samostojnih dogodkov, ki so med otroki in starši poželi veliko zanimanja in veselja. To pa je tudi največja nagrada, ki jo animatorke prejmejo za ves vloženi trud. Zamisli in idej za naprej je še ogromno, zato ne dvomimo, da bo tudi leto 2018 za otroke v Ravnah pestro, zabavno in ustvarjalno. ■
Muzealci vabijo tudi pred novim letom
Velenjski muzealci vabijo obiskovalce, da praznične dni izkoristijo tudi za obisk in ogled lepo okrašenega Velenjskega gradu in prazničnih razstav ter si privoščijo topel napitek v Praznični kamri na Velenjskem gradu, ki bo letos svoja vrata zaprla v soboto, 30. decembra. Takrat bo najmlajše ob 17. uri obiskal Dedek Mraz, ob 18.30 pa bodo pripravili še koncert Mihajlov tria.
Muzej Velenje na Velenjskem gradu in Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju sta v teh dneh odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro, Hiša mineralov v Starem Velenju pa med 10. in 17. uro.
Odpiralni čas enot Muzeja Velenje bo drugačen le v nedeljo, 31. decembra, ko bodo Muzej Velenje na Velenjskem gradu, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in Hiša mineralov v Starem Velenju odprti od 10. do 15. ure.
Nagrajenci križanke Pekarna Skalca, objavljene v tedniku Naš čas dne 14. decembra 2017, so:
Slavko Pirih, Šlandrova 12, 3320 Velenje; Franc Poprask, Gavce 76, 3327 Šmartno ob Paki; Milena Miklavžina, Stanetova 40, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po
pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: NOVA PEKARNA
Nagrajenci velike križanke Habit, objavljene v tedniku Naš čas dne 14. decembra 2017, so:
Janko Ponikvar, Polje XX / 15 A, 1260 Ljubljana (kosilo za 3 osebe); Marica Lednik, Praprotnikova 11, 3330 Mozirje (kosilo za 2 osebi); Marjetka Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj (kosilo za 1 osebo). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti (pošlje podjetje Habit). Čestitamo!
Gesla: UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN, DEŽURNI TELEFON, PRENOVA STAVB, PONUDBA NEPREMIČNIN
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
VESELA POŠASTNA DRUŽINA
Happy Family, sinhronizirana animirana pustolovščina, 95 minut (Nemčija) Režija: Holger Tappe Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Mirko Medved Četrtek, 28. 12., ob 17.00
LJUBEZEN NA PRVO BOLEZEN
The Big Sick, romantična komedija, 120 minut (ZDA)
Režija: Michael Showalter Igrajo: Kumail Nanjiani, Matthew Car-darople, Holly Hunter, Zoe Kazan, Adeel Akhtar, Ray Romano, Vella Lovell
Četrtek, 28. 12., ob 19.00 Sobota, 30. 12., ob 20.15 Ponedeljek, 1.1., ob 17.30
MALI BIGFOOT
The Son of Bigfoot, sinhronizirana animirana komedija, 92 minut (Francija, Belgija)
Režija: Jeremy Degruson, Ben Stassen Slovenski glasovi: Blaž Šef, Sašo Prešeren,Tina Ogrin, Peter Urbanc Petek, 29. 12., ob 17.00
POREDNE MAME 2: BOŽIČ
A Bad Moms Christmas, komedija, 104 minute (ZDA)
Režija: Scott Moore, Jon Lucas Igrajo: Mila Kunis, Kristen Bell, Kathryn
Hahn, Cheryl Hines, Christine Baranski, SusanSarandon Petek, 29. 12., ob 19.00
DO ZADNJEGA DIHA
Breathe, biografska romantična drama, 117 minut (VB) Režija: Andy Serkis
Igrajo: Andrew Garfield, Claire Foy, Diana Rigg, Miranda Raison, Hugh Bonneville, Edward Speleers Petek, 29. 12., ob 21.00 Sobota, 30. 12., ob 18.00
MENJAVA BOŽIČKOV
Snekker Andersen og Julenissen, družinska božična komedija s podnapisi za 8+, 70 minut (Norveška)
Režija: Terje Rangers Igrajo: Thor Michael Aamodt, Anders Ba-asmo Christiansen, Ann Carnarius Elseth, Erik Hivju
Petek, 29. 12., ob 18.00 - mala dvor, Sobota, 30. 12., ob 19.00 - mala dv,
NAJVEČJI ŠOVMEN
The Greatest Showman, Biografski muzi-kal, 105 minut (ZDA) Režija: Michael Gracey Igrajo: Hugh Jackman, Zac Efron, Zen-daya, Rebecca Ferguson, Michelle Williams, Fredric Lehne, Yahya Abdul-Mateen II, Jamie Jackson
Ponedeljek, 1. 1., ob 20.00 - filmsko gledališče
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
28. decembra 2017
Vseživljenjska rehabilitacija koronarnega bolnika
Redna telesna dejavnost je poglavitni del zdravega življenjskega sloga, ki jo svetujemo vsem ljudem. Še posebej je priporočljiva za bolnike s koronarno boleznijo, saj preprečuje napredovanje srčno-žilnih bolezni.
Tisti, ki so doživeli nenaden akutni koronarni dogodek, vedo, kako se jim je v trenutku spremenilo življenje. Mnogi se pogosto sprašujejo, kaj so storili napak, kaj bi morali delati drugače in zakaj se je moralo to zgoditi prav njim. Bolezni ne morejo sprejeti, ne morejo verjeti, da so še včeraj lahko normalno opravljali svoje delo, se ukvarjali s športom, se zabavali na svoj način in živeli svoje dosedanje življenje, zdaj pa ugotavljajo da brez težav ne zmorejo prehoditi niti ene etaže stopnic.
Prizadetega posameznika skrbi služba, delo, dom, družina, najraje bi dogodek izbrisal, če bi bilo to mogoče. Vendar bolezen mora sprejeti, in ko jo sprejme, se začne pot okrevanja in spoznanja, da bo potrebno v dosedanjem načinu življenja marsikaj spremeniti.
Toda kako? To pa je drugo vprašanje. Prizadeti se sprašuje, ali bo zmogel, bo znal, kdo mu bo pomagal, kdo mu bo stal ob strani in ali ga bo okolica razumela in sprejela takšnega - drugačnega.
Vse pogosteje se v zadnjem času srečujemo z bolniki po kratkotrajni hospitalizaciji zaradi akutnega koronarnega sindroma in brez ustrezne zgodnje rehabilitacije. V času hospitalizaci-je je bolnik prestrašen, potek diagnostike in zdravljenja je hiter. Bolnik zapusti bolnišnico, če vse poteka brez zapletov, že po 2-4 dneh. V tem kratkem času ne dobi ustreznih informacij o dejavnikih tveganja, ki so ga pripeljali do nastanka infarkta, o poteku nadaljnjega zdravljenja, jemanju zdravil, kako ravnati ob ponovnih težavah in kako spremeniti svoj dosedanji življenjski slog.
Prav bi bilo, da bi vsakdo po akutnem koronarnem dogodku in posegu na koronarnem žilju šel skozi program rehabilitacije, ki je že leta uveljavljen postopek za te bolnike. Vključevanje obolelih v formalne programe srčno-
-žilne rehabilitacije je v mednarodnem merilu zelo uveljavljen in priznan kazalnik kakovosti oskrbe koronarne srčne bolezni, opisuje stroka. Večina programov temelji na telesni vadbi, hkrati pa v bolj ali manj formalizirani obliki bolnikom ponujajo tudi raznovrsten obseg ukrepov sekundarne preventive - izobraževanje, spremljanje in psihoso-cialno podporo.
Rehabilitacija po akutnem koronarnem dogodku je razdeljena na tri obdobja, navaja doc. dr. Jug:
nov.
Člani v ZKKDS so bolniki po koronarnih dogodkih, po srčno-žilnih operacijah, bolniki s srčnim popuščanjem, tudi tisti, ki imajo povečane dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilne bolezni, in njihovi podporni člani.
Telesno vadbo v društvih in klubih vodijo in nadzirajo usposobljeni vaditelji, ki so opravili začetni tečaj in nato obnovitvene izobraževalne tečaje, ki jih organizira Zveza koronarnih društev in klubov za vse koronarne klube v Sloveniji. Vaditelji opravijo tu-
znih oz. varnih telesnih obremenitvah.
Koronarno društvo ali klub po posameznih področjih vodi laik, vendar ima ob sebi strokovnjake - zdravnike, ki so specialisti s področja kardiologije in ki so pripravljeni prostovoljno predavati in svetovati bolnikom, ki so včlanjeni v koronarna društva in klube po Sloveniji. Skupaj z vaditelji spremljajo zdravstveno stanje vadečih in ustrezno ukrepajo ob znakih poslabšanja.
Bolnik, ki se aktivno udeležuje vadbe ima občutek varnosti in sprejetosti med sebi enake. Pri tem gre pogosto za povezanost med obolelimi, ki imajo podobne težave in sorodne skrbi. Pogosto občuti skupina povezanost in pripadnost kot v družini. Kajti poleg vadbe se v društvu do-
•	prvo obdobje je v času hospi-talizacije, ko je cilj zgodnja mobilizacija bolnika;
•	drugo obdobje je rekonvale-scenca in zajema nadzorovano telesno vadbo in izvajanje sekundarne preventive - bodisi v centrih z ambulantno rehabilitacijo ali v za to dejavnost usposobljenih zdraviliščih;
•	tretje obdobje je vseživljenjska rehabilitacija, ki jo bolniki izvajajo sami ali v laično organiziranih skupinah.
Za tretje obdobje rehabilitacije imamo tudi v Sloveniji organizirano mrežo različnih društev, ki združujejo srčno-žil-ne bolnike. Eno teh je Zveza koronarnih klubov in društev Slovenije(ZKKDS), ki je septembra 2017 obeležila 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je bil izdan tudi zbornik, tako imenovani priročnik za bolnike z naslovom Vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov, ki je v celoti dostopen na spletni strani ZKKDS: https://zkdks.si/.
V ZKKDS je trenutno včlanjenih 3670 članov. V 81 krajih po Sloveniji, v 17 društvih in 146 vadbenih skupinah redno 1-2 x tedensko vadi najmanj 2000 čla-
di tečaj oživljanja, znanje o tem pa redno obnavljajo.
Redna telesna vadba za koronarnega bolnika je pomembna kot zdravilo, opisuje dr. Tjaša Vi-žintin Cuderman, saj pravilno odmerjena, redna, predvsem aerobna vadba preprečuje napredovanje srčno-žilnih bolezni, podaljšuje življenje in izboljšuje njegovo kakovost.
Za varnost vadbe sta odgovorna tako vaditelj kot bolnik sam. Bolnik mora vedeti, koliko se sme obremeniti in kakšni občutki ga spremljajo med vadbo, vaditelj pa je tisti, ki mu bo pokazal vrsto in način vadbe, ki je odvisna od njegove ogroženosti in zmogljivosti, da bo dosegel želene rezultate. Uspeh bo zagotovljen, ko bo bolnik motiviran in bo spoznal, da je prav on tisti, ki bo največ lahko naredil sam zase.
Vaditelj mora poleg znanja in usposobljenosti imeti tudi veliko mero empatije, sposobnosti komuniciranja in čustvene inteligence za delo z ljudmi. Njegovo delo ni le potek vaj, ki se odvija v neki skupnosti, ampak tudi podajanje informacij o bolezni, zdravljenju, dejavnikih tveganja in dajanju informacij o ustre-
RADIO VELENJE
r
Kp + i
. - JJ
gajajo še razna formalna in neformalna druženja, ki ljudi povezujejo in jim dajejo energijo za življenje.
V Šaleški dolini že od leta 2007 uspešno deluje Šaleški koronarni klub. V klubu je včlanjenih 294 članov. Letos smo praznovali 10-letnico delovanja. Pristojni smo za vse tri občine: mestno občino Velenje (MOV), Šoštanj in Šmartno ob Paki. Redna telesna vadba poteka v 5 skupinah v MOV in po 1 skupina v Vinski Gori, Topolšici in Šmar-tnem ob Paki. Redno 1-2-rat tedensko vadi 112 oseb.
Tudi v Šaleški dolini se zavedamo, da je uspešen bolnik tisti, ki dobro sprejme svojo bolezen in bolezen tudi dobro obvlada. Medtem ko mu kronična bolezen zapira vrata v nekaterih delih življenja, jih v drugih odpira. Razviti je potrebno nove spretnosti in se naučiti novih spoznanj, kar obolelemu daje moč in ga krepi.
■ Lilijana Žerdoner, dipl. m. s., mag. zdr. nege (Vodja aktiva vaditeljev ZKKDS)
Vir: Vseživljenjska rehabilitacija koronarnega bolnika: priročnik za bolnike. Ured.: Babič A. Ljubljana: Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije. 2017.
Zdravniški nasveti,
?ostja: Aleksandra uber, upokojena družinska zdravnica. Tema: nasveti, kako si pomagati ob prazničnih »prekrških«.
ČETRTEK, 28. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležni-ce; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 29. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 30. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 31. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 1. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 3. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Reška planina in varstvo narave
Gorski stražarji (GS) in varuhi gorske narave (VGN) iz Savinjskega meddruštvenega odbora smo si proti koncu novembra izbrali Reško planino za letno srečanje. Tu je prijeten planinski dom, ki nam je nudil ugodne pogoje za zbor. Po dobrodošlici s pozdravi in jutranjem okrepčilu smo se po predstavitvi tega hribovitega področja odpravili na Krožno učno pot Marija Reka.
Po vrnitvi v planinski dom smo po okrepčilu prisluhnili predstavitvam seminarskih nalog novih VGN Savinjskega meddruštvenega odbora. Na srečanju smo v PD Vinska Gora pridobili novo (četrto po vrsti) VGN Manco Dremel, ki je slavnostno pridobila tovrstno izkaznico. Seveda smo je v društvu zelo veseli in ji čestitamo!
Sledila je kratka predstavitev letošnjega dela odbora in odsekov ter program za naslednje leto. Beseda je stekla tudi o izvedbi tečaja za gorsko stražo. Nanj ste vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja z naravo in imate čut do nje. To je kratek enodnevni program, ki je zanimiv za vsakogar in ne zahteva no-
bene obremenitve, kot je npr. sestava seminarske naloge, ki jih morajo opraviti varuhi. Na predavanjih se nam razširi obzorje za razumevanje in delovanje sistema narave. To nam omogoča, da ji znamo prisluhniti in s svojim vedenjem opozorimo na nepravilnosti, ki jih s skupnimi močmi skušamo razrešiti.
Na zadnji novembrski dan smo se iz Prebolda na pot proti Reški planini podali tudi člani krožka Pla-ninarjenje UNI 3 Velenje. Že kar na avtobusni postaji sredi kraja smo »zajtrkovali« potico in nazdravili naši slavljenki Silvi. Mimo graščine smo nadaljevali pot, ki je na koncu naselja zavila levo navzgor. Sprva je rahlo deževalo, v gozdu pa smo se morali zaščititi pred padanjem talečega ledu in snega z dreves. Debelina le-tega se je z vzponom večala, a pokrajina je bila pravljična. Razgled nanjo pod nami z bližnjo vasjo Lovrenc, rojstnim krajem moje mame, je bil enkraten. V bližini je mogočna lipa, prava naravna vrednota. Pri razcepu poti (levo pelje proti Žvajgi) smo krenili desno in sčasoma prispeli do domačije, na kateri je zelo prijazen gospodar Zago-
žen presenečeno vzkliknil: »Ja lubeki dragi, kaj pa je to?« Verjamem, da je pogled na nas, vse zasnežene, pravkar prispele iz gozda, bil presenetljiv!
V Prebold smo se krožno vrnili po cesti, saj bi bila hoja po gozdu prenevarna. V Dolenji vasi v bifeju pri sorodnici Majdi smo odložili mokra oblačila
in se predali dobrotam še druge slavljenke Zmage. Pesmim čestitk obema slavljenkama in uspehu neumorne »Štirinajsterice« smo se z dušo predali v toplini prostora in prijaznosti gostink. Spet biser na ogrlici spominov.
■ Marija Lesjak
Naš čas, 28. 12. 2017, barve: CM K, stran 15
28. decembra 2017
S^eje
od 29. 12. do 4. 1.
-	konec decembra leta 1988 so na
Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek -Luka v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali biološki in kemijski raziskovalni laboratorij, ki je pomenil zametek današnjega inštituta Erico; laboratorij je odprl takratni direktor Rudnika lignita Velenje mag. Franc Avberšek;
-	konec leta 1965 je mesto Velenje štelo 8575 prebivalcev;
-	velenjski miličniki so leta 1975 odvzeli 119 vozniških dovoljenj (leto prej 218), konec leta 1975
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
pa so v velenjski Rdeči dvorani pripravili prvi »potrošniški novoletni sejem«, ki ga je obiskalo 36.000 obiskovalcev; v Rdeči dvorani je veliko Velenjča-nov tudi pričakalo leto 1976;
-	velenjski rudarji so v letu 1986, že šesto leto zapored, nakopali več kot 5 milijonov ton premoga;
-	30. decembra 1909 se je v Dolenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenjski župan in častni občan mesta Velenja Nestl Žgank;
-	Velenjčani so novo leto 1991 prvič lahko pričakali tudi na Titovem trgu;
-	ob novem letu 1931 je Šoštanj dobil vodovod;
-	1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje;
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 18. do 24. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 18. do 24. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
mi - ' Komunalno podjetje Velenje 1 ■ -_ t	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
m Dežurna ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
V	www.kp-velenje.si
Dr. Josip Vošnjak (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	1. januarja 1993 se je velenjsko podjetje ESO preoblikovalo v dve novi podjetji: ESO Opremo ter ESO Montažo, ki se od decembra 1996 imenuje Esotech;
-	na začetku leta 1961 so v centru Velenja (v tako imenovanem H ali Hartmanovem blo-
ku na današnji Cankarjevi ulici) odprli mesnico in prvo ribarnico v Šaleški dolini;
-	na začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji začeli nositi značilno rumeno rutico okoli vratu;
-	4. januarja 1834 se je v Šoštanju, v znani šoštanjski usnjarski družini, rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak;
-	4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil drevesničar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen;
-	4. januarja 1989 je tedanji direktor Gorenja Herman Rigelnik prejel Kraigherjevo nagrado kot priznanje za najuspešnejšega slovenskega gospodarstvenika.
a Damijan Kljajič
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 18. do 24. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 18. do 24. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
POGREBNE STORITVE
V»USAR<<X
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com li a	™
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let
-	Ureditev dokumentacije j
-	Organizacija pogrebniLsvianoji
-	Prevoz in ureditev p^^pjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/aan
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
NEPREMIČNINA
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostano-vanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko števil ko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA
VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
30.12. in 31.12 - Para Kam-cheva dr. dent. med.; 1.1. in 2.1.2018 - Dita Aplinc dr. dent. med
VETERINARSKA
POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: zaprto.
habit
nepremičnine
HoNt d.o.o„ Koroška 4«, Ve le nje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 64,2 m2, zgrajeno l. 1980, P/6 nad., EI v izdelavi, 66.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, ŠALEK, 76,3 m2, adaptirano l. 2013, 5/8 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 79.900 €
o na
■ *** 1 m	i	■ ■ ■	■
www.habit.si
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
STRAUSS ALOJZIJ, roj. 1933, Šoštanj, Cesta heroja Rozmana 3 VRABIČ ROZINA, roj. 1929, Velenje, Uriskova ulica 39
www.nascas.si
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan


ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
MARTA PEČEČNIK
iz Velenja 22. 6. 1934 - 13. 12. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč, za izrečena sožalja, besede slovesa,
darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala urgentni ekipi Zdravstvenega doma Velenje za hitro nudenje strokovne pomoči, Bolnišnici Celje za nadaljnjo nego. Zahvala Dragu Kolarju za ganljive besede slovesa, pevcem skupine Flamingo za odpete pesmi, KS Stara Vas, častni straži gasilcem PIGD Premogovnika Velenje ter sodelujočim gasilcem ostalih društev za opravljen obred k
zadnjemu počitku. Zahvala pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba.
Žalujoči: mož Martin, hči Danica, zet Marjan, vnukinja Karmen z možem Andrejem,
pravnuka Katja in Luka
\A
Komunalno
podjetje
Velenje
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 24
Praznik pomemben za živali in njihove rejce
Šmartno ob Paki, 26. decembra - Dan po božiču, 26. decembra je god sv. Štefana, ki velja za zavetnika konj. Krščanska cerkev ga slavi kot prvega mučen-ca. Po državi se na ta dan vrstijo blagoslovi konj. Najmnožičnejše-ga pripravijo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, Pripravili so ga tradicionalno člani Turističnega društva v našem Šentilju, 21-tič zapored so ta obred pripravili tudi člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki.
V tamkajšnji Martinovi vasi je šmarški župnik in dekan Deka-
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je (je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret) v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
nije Braslovče Ivan Napret blagoslovil 24 konj. Več kot minula leta je bilo konjskih vpreg, precej manj pa jezdecev. Ob tej priložnosti je Napret blagoslovil še vodnjak ob društvenih prostorih, ki si jih konjerejci delijo s šmar-škimi planinci. Po mnenju predsednika omenjenega društva
Cveta Jordana so z ureditvijo vodnjaka poskrbeli za lepo okolico, kar bo pripomoglo k boljšemu počutju. Nekoliko slabšo udeležbo jezdecev na letošnjem blagoslovu pa je pripisal blagoslovom konj v bližnjih krajih.
Po besedah župana občine Šmartno ob Paki Janka Kopu-
šarja je blagoslov pomembne praznik za konje in njihove rejce. Izrazil je zadovoljstvo, da se v teh prazničnih dneh v lokalni skupnosti toliko dogaja, vsi dogodki pa so pomembni za to, ker združujejo občane. Zahvalil se je konjerejcem za nego in skrb za plemenite živali, za ohranjanje običaja ter za njihovo sodelovanje na prireditvah v kraju.
Tako kot vsa ta leta so tudi letošnji dogodek z ubranim petjem popestrili člani domačega moškega pevskega zbora Franca Klančnika.	■ Tp
Tradicionalni 23. novoletni potop Tretji Pozdrav novemu letu
Velenje, 1. januarja - Potapljači DPD Jezero Velenje bodo prvi dan novega leta ob 13. uri že triindvajseto leto zapored s potopom v Velenjsko jezero začeli novo potapljaško sezono. Pod vodo bodo tudi nazdravili s penečim vinom. Novoletni potop je prerasel v pravo potapljaško tradicijo, vsako leto pa se ga udeležijo potapljači iz vseh koncev Slovenije. Med njimi bodo tudi letos pripadniki Podvodne reševalne službe Slovenije.	■ bš
VELIKO s
SILVESTROVANJE
'f	31. december na Titovem trgu
troško I Silvestrovanje
I s skupino Victory
Ob polnoči županova novoletna poslanica-
Šoštanj bo silvestroval na Trgu svobode
Vsako leto jih je več
Šoštanj - Mnogim silvestrovanjem na prostem se v zadnjih letih pridružujejo tudi v Šoštanju. Na silvestrovanjih, ki jih organizira Krajevna skupnost, jih je vsako leto več.
Tokrat so v goste povabili domač in zelo uspešen ansambel Stil. Štirje mladi fantje z izjemnimi glasovi, občutkom za glasbo in čudovitimi pesemskimi besedili bodo s svojim širokim programom narodnozabavne glasbe prepevali do naslednjega leta in začarali staro leto v novo.
Silvestrovanje se bo na Trgu svobode začelo ob 21. uri.
a mkp
Skavti so tudi letos delili luč miru
Že 27 let skavti v tednu pred božičem do ljudi prinašajo luč miru. Gre za svečo, ki jo je mogoče ponesti v domove in katere plamen je bil prižgan na plamenu sveče, ki jo v Betlehemu v votlini Jezusovega rojstva vsako leto od začetka akcije prižge otrok, ki se je v tistem letu posebej izkazal.
»Vse prevečkrat opažamo, da ljudje v nas vidijo prodajalce sveč in ne delilce plamena, kar skušamo biti. Bistvo ni v para-finu, ampak v Bogu, ki se nam prek plamena razdaja in nas
terim ustanovam, ki s svojim delom pomagajo bližnjemu, npr. Zdravstvenemu domu Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje, domu Zimzelen v Topolšici, Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Centru za socialno delo Velenje, velenjskim gasilcem in policistom ter seveda na velenjsko in šoštanjsko občino,« je naštel skavt Simon Brezovnik.
V okviru projekta skavti zbirajo sredstva za pomoči potrebne. Letos so sklenili, da zbrana sredstva enakomerno razdelijo
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki že nekaj let ne zaznamujejo prehoda iz starega v novo leto s silvestrovanjem na prostem, ampak ga je zadnji dve leti zamenjala prireditev Pozdrav novemu letu. Tudi letos bo tako.
Začeli jo bodo 1. januarja ob 12. uri na ploščadi za tamkajšnjo Hišo mladih, na njej pa bodo poleg kronike, županovih pozdravnih besed poskrbeli za vedro razpoloženje člani godbe veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje.
■ tp
Skavti si želijo, da luč miru ne bi bila le sveča. (Foto: iz arhiva projekta Luč miru iz Betlehema)
spodbuja, da ga v miru sprejmemo v svoje srce,« je povedal velenjski skavt Simon Brezovnik.
Razložil je, da je v Velenju aktivnih 80 skavtov in skavtinj, ki so razdeljeni v tri starostne skupine in tesno sodelujejo tudi z bratovščino odraslih skavtov Velenje. Prihajajo iz Velenja, Šoštanja in okoliških krajev ter iz Vinske Gore in Ponikve. Vsak teden organizirajo srečanja za vse starostne veje, večkrat letno pa tudi večdnevne izhode. Poleg tega so organizatorji projekta Luč miru iz Betlehema.
V okviru projekta potuje plamen iz Betlehema vsako leto v različne evropske kraje. Nam najbližji od teh krajev je Dunaj, zato plamen v Slovenijo pripotu-je od tam. »Letos se srečanja na Dunaju žal nismo uspeli udeležiti, tako da smo lučko v Velenje prinesli iz Ljubljane,« je povedal Brezovnik. Na stegovskem sprejemu skavti vsako leto določijo ekipe, ki bodo luč ponesle v določen okoliš. Plamen razdelijo po vseh cerkvah v Šaleški dolini ob nedeljskih svetih mašah. »Zatem ga ponesemo tudi neka-
med Misijonsko središče Slovenije (sredstva namenjajo gradnji toplega doma družinam v Albaniji, ki nimajo strehe nad glavo), Zavod Živim (sredstva namenjajo pomoči socialno ogroženim družinam, ki se kljub težkemu finančnemu položaju odločijo sprejeti otroka), in Drugi Dom (sredstva namenjajo za dom za otroke s posebnimi potrebami, ko odrastejo in izgubijo starše). »Letos želimo z akcijo stopiti naproti otroku in njegovemu prvemu družbenemu okolju - družini,« je pojasnil Brezovnik. Da bi jim to zares uspelo, niso zbirali samo sredstev, temveč skušali tudi nagovoriti. »Državno združenje vsako leto določi posebno besedilo, ki ga imenujemo poslanica,« je dejal sogovornik in povedal, da skavti ob prinašanju plamena poslanico vedno tudi preberejo. Zaključil je z željo, da bi luč miru gorela vse praznične dni in še naprej. »Kot zaključimo v poslanici: Kaj bova vzela danes? Je zopet dovolj samo sveča ali bova tokrat sprejela Plamen?«
a Mojca Štruc