I
i
v

Lokalne volitve 2010
■	Bioplinarna - proizvodnja energije iz obnovljivih virov
■	Zniževanje pravic in slabšanje socialnega položaja
■	Živahne razprave svetnikov na zadnji seji
■	V največji četrtni skupnosti ne uspejo zadovoljiti vseh potreb
■	Športni center Campus odprl svoja vrata
■	MO Ptuj ponovno uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev
L
PTUJSKA TELEVIZIJA
T V
PROGRAMSKA SHEMA na kanalu S20
PTUJSKA KRONIKA
1B,00; ponovitev ob 20,00 in 22,00 SREDA: ponovitev torkove oddaje ob 10.30
13,00; ponovitev ob 20.00 in 22.00 PETEK: ponovitev četrtkove oddaje ob 10.30 18,00; ponovitev ob Z0.00 in 22.00 NEDELJA: ponovitev torkove, četrtkove in soboti? oddaje ob 12.00, 15.00 in 19.30
www.petv.tv
1.	oddaja 5.11 ob 20.00
-	POGOVOR £ KANDIDATOM ZA ŽUPANA {1. DEL)
2.	oddaja 6. ID. ri 20.00
-	POGOVOR S KANDIDATOM ZA ŽUPANA {2, OU)
3.	oddaja 7,10. ob 20,50
-	POGOVOR S KANDIDATOM ZA ŽUPANA {3. DEL) oddaja 12,10, tb 20.00
UVODNIK
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
Želimo več poleta tudi v jesenskem
času
Po tem, ko smo bili Ptujčani letos poleti deležni glasbenih koncertov vrhunskih izvajalcev in drznih projektov ter razstav sodobne vizualne umetnosti kot še nikoli doslej, smo zaključek poletja okronali še z zmago svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zavca v Stožicah, s katero je ime Ptuj postalo prepoznavnejše tudi na drugih celinah, in z izgradnjo dveh velikih športnih dvoran - Campusa in šolske telovadnice v OŠ Ljudski vrt - ter s prvič na Ptuju doživetim koncertom svetovno znane legendarne skupine Laibach. Ker gre za edino slovensko skupino z izvirno umetniško smerjo, bi jim organizator na Ptuju moral nameniti središče starega mestnega jedra, ne le nenamensko halo sredi novega trgovskega centra. Nastop tako priznanih izvajalcev, ki so koncertirali sredi Markovega trga v Benetkah in na drugih svetovnih prizoriščih, sodi v središče. Vsebina vsega pravkar naštetega se sliši bogata, kot da je na Ptuju gospodarski razcvet. Prav ničrecesijsko, a ne? Pa čeprav smo, resnici na ljubo, še vedno v letu gospodarske krize, v letu upadanja delovnih mest, še posebej veliko jih beležijo na ptujskem zavodu za zaposlovanje, in krčenja pravic iz naslova delovnega razmerja ter slabšanja socialnega stanja prebivalcev Slovenije nasploh. Tudi reprezentativni sindikati javnega sektorja se z vlado že celo poletje pogajajo o ukrepih na področju plač, povračil stroškov in drugih prejemkov v zvezi z delom zaposlenih v javnem sektorju in do danes niso prišli do sprejemljivih rešitev za sindikate. In prav danes je pričelo stavkati 21 sindikatov javnega sektorja, kamor smo vključeni tudi uslužbenci občinskih uprav oz. sindikat državnih organizacij. A se kdo spomni, kdaj nazadnje, če sploh kdaj, so stavkali občinarji? Sama se ne. Za šolnike se spomnim, za uslužbence v zdravstvu tudi, za policijo in sodstvo ter uslužbence v javnem prometu prav tako. Zaradi razlike v (ne)aktivnosti panožnih sindikatov v javnem sektorju v preteklosti so tudi izhodiščne plače in drugi prejemki iz dela v različnih panogah za isto stopnjo izobrazbe različni. Torej vseh uslužbencev v javnem sektorju ne gre metati v isti koš. Zaposleni na občinskih upravah pa smo v še bolj zagatnem položaju; zakone in pravilnike ter drugo regulativo v zvezi z delom nam predpisuje državna oblast, naš delodajalec pa je lokalna oblast.
Pred vrati so tudi že volitve za to oblast. Kandidati so se na Ptuju razkrili pozno in nekako oklevajoče vlagali kandidature. 10. oktobra boste lahko izbirali prihodnje člane mestnega sveta iz vrst novonastale stranke Slovenska unija, na novo ustanovljene liste Mladi in upokojenci za delovna mesta, stranke Zares, ki doslej še ni bila zastopana v ptujskem mestnem svetu, in iz vrst že starih strank Zeleni Ptuja, Stranka mladih Slovenije - Zeleni Evrope, SNS, SLS, SDS, LDS, N.Si, SD in DeSUS. Za župansko mesto se poteguje pet Ptujčanov: Miran Šic, doslej v politiki neznan obraz, ki je ustanovil stranko Humana Slovenija, deluje pa na področju humanitarnosti, Vladimir Čuš iz stranke Zeleni Ptuja in Peter Pribožič iz Nove Slovenije, slednja kandidata sta se že poskusila na županskih volitvah in sta tudi dolgoletna člana mestnega sveta, doktor medicine Miroslav Luci, nekdanji ptujski župan v dveh mandatih in poslanec v DZ, nazadnje veleposlanik Slovenije v Srbiji, ki se je za kandidaturo odločil zelo pozno, in doktor kemijskih znanosti Štefan Čelan, aktualni župan, ki zaključuje drugi mandat in se je za vnovično kandidaturo prav tako odločil šele pred kratkim, po tehtnem razmisleku in izraženi podpori kolegov in sodelavcev, kot je povedal sam.
Izbirajte in izberite tiste, ki vedo, kaj je dialog in jim je mar medsebojno razumevanje, tiste, ki jih vodi skrb za vse ljudi, ne le za peščico, tiste, ki znajo pošteno in gospodarno ravnati z javnimi financami ter najpametneje voditi občino v teh kompliciranih časih.
Milena Turk
SPREHOD PO VSEBINI
Predstavitev bogatega delovanja v Četrtni skupnosti Grajena
V največji ptujski četrtni skupnosti Ljudski vrt ne uspejo zadovoljiti vseh potreb
Sprejem častnega občana prim. dr. Jožeta Neudauerja
Izbor kmetije leta
Podpis pogodbe o sodelovanju med gledališčema Ptuja in Varaždina
Na slovesnosti zaslužnim podelili občinska priznanja
Sprejem turističnih novinarjev v Mestni hiši
MO Ptuj ponovno uspešna pri
pridobivanju sredstev	l0
Živahne razprave svetnikov na zadnji seji	10
Bioplinarna - proizvodnja energije iz obnovljivih virov	16
Zniževanje pravic in slabšanje socialnega položaja prebivalcev Slovenije	17
Lokalne volitve 2010	18-26
S poezijo preplavljen Ptuj	27
Letošnji vrhunec nastop skupine Laibach	28
Na ptujskem gradu zaživele osme grajske igre
Kratek tečaj za viteze in grajske gospodične
Spomini slovenskega perutninarja v letih 1955-1992
Minulo poletje je Ptuj zaznamoval festival Art Ptuj
V MGP se začenja nova sezona 2010/2011
Na Oratoriju so tokrat 'pazili na čas'
Jesenske aktivnosti Centra vseživljenjskega učenja Podravje
Nujna vizija razvoja mladih s strani mestne oblasti
Vodstvo Leo kluba Ptuj prevzel Luka Žižek
Dan slovenskih lekarn Ptujske bolnišnice ne bodo zaprli! Športni center Campus odprl svoja vrata Bravo, Dejan!
Poli maraton - največji rekreativen kolesarski dogodek
1. večerni tek čez ptujski grad
DP v kajaku in kanuju na Ptujskem jezeru
Nove pridobitve v športu Mestne občine Ptuj
29
29
30
31
32
33
33
34
35
35
36
37
38
39
39
40
40
Naslovnica: Ob zaključku izgradnje telovadnice OŠ Ljudski vrt Foto: Rado Škrjanec
4
5
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija, Natalija Mlakar - SNS. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Toma-šič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
//fcf/rVft
3
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
IZ MESTNE HIŠE
v
Predstavitev bogatega delovanja v Cetrtni skupnosti Grajena
Cetrtna skupnost Grajena je z 22 km2 največja ČS in z okrog 2.400 prebivalci peta od osmih skupnosti v MO Ptuj. Torej predstavlja pomemben del občine, in zato ni naključje, da vrsto let prav na Grajeni organizirajo prireditev Kmetija leta. Predsednik sveta ČS Grajena je že drugi mandat Andrej Rebernišek, člani sveta pa so Sonja Očišnik (Mestni Vrh), Peter Vajnberger (Grajen-ščak), Branko Polanec in Marjan Germovšek (Krčevina pri Vurberku) ter Milan Petek (Grajena).
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
.Ä.
im
Cetrtna skupnost Grajena je po spremembi Zakona o lokalni samoupravi nastala iz krajevne skupnosti. S to spremembo so se tudi omejile pristojnosti delovanja na novo nastalih četrti. Cetrt samostojno upravlja premoženje, ki je dano v uporabo s posebnim odlokom MO Ptuj, skrbi za pospeševanje kulture in drugih društvenih dejavnosti ter opravlja druge naloge, ki se prenesejo z odlokom MO Ptuj kot ustanoviteljice četrti. Najvišji organ odločanja v četrti je svet četrti, ki ga izvolijo občani v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah. Cetrt zastopa predsednik sveta. Svet četrti sodeluje pri zadevah lokalnega pomena, ki bistveno vplivajo na življenje krajanov, in daje mnenja, zlasti v primerih, kjer ugotavlja potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena, in izdeluje programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena.
»Kot predsednik četrti si želim, da bi imele četrtne skupnosti v občini večjo finančno podporo, saj je naš proračun velikokrat manjši od srednjega društva v občini in z veliko težavo zadovoljimo naše potrebe. Letos je Cetrtna skupnost Grajena praznovala 10. krajevni praznik, ki ga posvečamo postavitvi temeljnega kamna OŠ Grajena. Med druge večje projekte pa v zadnjih letih štejemo postavitev temeljnega kamna za OŠ Grajena (2001), odprtje nove šole (2002), prenovo kritine na Domu krajanov in ureditev parkirnih prostorov pred CS Grajena (2003), praznovanje ob 800-letnici Grajene, izdajo zbornika, ki je pomemben
II«
m
dokument za naš kraj (2004), leta 2006 zamenjavo stavbnega pohištva v domu krajanov, stropa in parkirnih prostorov pred PGD Grajena, leta 2007 ureditev prostorov na sedežu CS Grajena in obnovo doma PGD Grajena, leta 2008 nadaljevanje obnove doma krajanov, nakup novega vozila PGD Grajena, leta 2009 legalizacijo in dogradnjo športnega objekta ŠD Grajena ter postavitev informacijskih in usmerjevalnih tabel ter leta 2010 ureditev sanitarij in tal v domu Grajena ter dokup zemljišča za širitev športnega parka Grajena,« pove o uspešnih projektih v CS Andrej Rebernišek in nadaljuje: »Veliko in na drugi strani premalo se je vložilo tudi v cestno infrastrukturo. Tako smo modernizirali kar nekaj zahtevnih odcepov. Moram potrditi, da ni bilo seje CS Grajena, kjer ne bi obravnavali cestne problematike. Dejstvo je, da imamo od skupnih 40 km cest še vedno skoraj 12 km makadamskih poti, da neurja z močnimi nalivi uničujejo bankine in se s tem zmanjšuje cestna varnost. Naša želja je bila, da bi bile vse poti modernizirane, in tako smo že v letu 2009 s strokovnimi uslužbenci MO Ptuj organizirali sestanke s krajani o možnostih modernizacij cest s strani MO Ptuj z izbiro koncesionarja. Tako smo organizirali kar 22 sestankov s krajani posameznih odcepov, kjer smo izvolili gradbene odbore, se dogovorili o zagotavljanju zemljišč v javno dobro ter o sofinanciranju. Žal na koncu ni bilo sreče pri izbiri koncesionar-ja in nam ta naloga še ostaja.« Sicer pa jim je tudi za naprej ostalo veliko načrtov. Med njimi
BI \
- ■L
/Igi* ■ -j - ^^^^^
Andrej Rebernišek, predsednik sveta ČS Grajena.
vlaganje v cestno infrastrukturo, saj ostaja še 19 odcepov, ki so potrebni modernizacije, z avtobusnimi postajališči, nujne pa so že preplastitve starih odcepov. Izdelati je treba idejne zasnove, kako reševati kanalizacijo na območjih z razpršeno gradnjo, v načrtu pa ostaja še dokončanje obnove doma krajanov - ureditev fasade, ureditev športnega parka z dodatnimi igrišči ter ureditev pokritosti s kabelskim sistemom. Žal v CS Grajeni ni sistema KTV.
»Grajena je v zadnjih letih postala urejen, miren in kulturno razvit kraj, kjer živijo pridni, ustvarjalni ljudje, včasih tudi malo trmasti. To dokazujejo ob vsaki akciji, ki se zgodi v četrti. In verjamem, če ne bi bili takšni, mnogokatere investicije, akcije ne bi izpeljali. To smo dokazali tudi leta 2008, ko nas je močno prizadelo neurje s točo, ki je uničilo številne domove, ves pridelek na njivah, v vinogradih in sadovnjakih. Za razvoj kraja veliko pomeni OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena. Zelo težko si predstavljamo kulturno in družabno življenje brez šole,« pravi Rebernišek.
Pomembno vlogo delovanja v četrti imajo tudi vsa društva. V četrti deluje sedem društev: PGD Grajena, ki je že praznovalo 50-letnico delovanja, kulturno društvo Grajena, ki praznuje 60-let-nico delovanja z dramsko sekcijo in se lahko pohvali s številnimi odličnimi predstavami, z moškim
pevskim zborom pod vodstvom Rudija Mohorka ter ljudskimi pevci, ki so v sklopu praznovanja že organizirali 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev ter letos praznujejo 10-letnico delovanja, športno društvo Grajena, upokojensko društvo Grajena, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, Krajevna organizacija Rdečega križa Grajena, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, turistično društvo Krčevina in društvo kmetic MO Ptuj, ki praznuje 10-letnico delovanja.
Cetrt z vsemi društvi zelo dobro sodeluje ter soorganizira številne prireditve. Pri delu v CS Grajena pa nikakor ne pozabijo na najmlajše in najstarejše krajane, za katere vsako leto pripravijo družabna srečanja. Ob tem pa vsako leto izvedejo številne prireditve, med katerimi so postavitev prvomajskega drevesa s kreso-vanjem, športne igre med vasmi CS Grajena, nogometni memorial Romana Krajnca, vsakoletni koncert moškega pevskega zbora Grajena, krajevni praznik s kolesarjenjem po CS Grajena, srečanje ljudskih pevcev in godcev na Grajeni, postavitev klopotca na Grajenščaku s pohodom iz MO Ptuj in z vinogradniškimi igrami, številna tekmovanja PGD Grajena, martinovanje z razstavo kmečkih dobrot, srečanje starejših krajanov in božični koncert v Mohorkovi grabi.
4
//fcf/rfffi
IZ MESTNE HIŠE
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
V največji ptujski četrtni skupnosti Ljudski vrt ne uspejo
zadovoljiti vseh potreb
VČS Ljudski vrt, največji mestni četrti v MO Ptuj po številu prebivalcev, ima trenutno stalno prebivališče 5659 ljudi. Zajema pretežno blokovsko stanovanjsko izgradnjo, severovzhodni del četrti pa ima predvsem individualno stanovanjsko izgradnjo. Četrt obsega tudi ptujski Ljudski vrt s športno-rekreacijskimi objekti, z ribnikom, s sprehajalno in trim stezo. Tukaj so tudi precejšnje gozdne površine.
Mateja Tomašič
Predsednik četrtne skupnosti Ljudski vrt je Valter Pliberšek podpredsednica pa Alenka Krabonja. Drugi člani četrtnega sveta so Boris Perger, Lijana Valentin, Milan Zupanc, Erik Šolman, Iztok Uhan, David Visenjak, Bojan Sabath in Mateja Muzek. Svet Četrtne skupnosti se po svojih možnostih trudi, da je bivanje krajanov v tem delu ptujske občine prijetno. Hkrati pa uspešno skrbi, da se pobude in želje krajanov prenesejo na ustrezne službe na MO Ptuj.
»Tako smo uspešno uredili in modernizirali del Peršonove ulice, kjer je bilo najhuje ob močnejših nalivih, ko je poplavljalo hiše, itn. To smo sanirali, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vsa dela še niso končana. Pričakujem, da bomo to naredili v drugem mandatu,« o uspešno izvedenem projektu pove Valter Pliberšek, predsednik četrtne skupnosti Ljudski vrt. Med velike pridobitve v ČS štejejo še modernizacijo Potrčeve ceste in izgradnjo športne dvorane pri OŠ Ljudski vrt.
V ČS uspešno skrbijo za čisto in urejeno okolje. Težave se pojavljajo pri parkiranju, saj je na voljo manj parkirnih prostorov okrog blokov, kot imajo stanovalci avtomobilov. »Ko prideš domov, enostavno ne najdeš prostega parkirnega mesta, na drugi strani pa so parkirna mesta v kletnih garažnih prostorih pri Šparu še prosta, vendar so plačljiva. Tako je veliko nepravilnega parkiranja na zelenicah, kar smo uspešno reševali. Največjo skrb smo posvečali vrteškim in šoloobveznim otrokom, skrbeli smo
Foto: Rado Škrjanec
namreč za otroška igrišča. S pomočjo MO Ptuj smo lepo uredili igrišče Ljudski vrt in ga opremili z novimi igrali. Pozabili nismo niti na igrišča ob blokih, teh je kar precej, vendar nekateri ne ravnajo, kot bi morali, in prihaja do poškodb igrišč. Neprestano jih žal ne moremo popravljati. Veseli nas, da se ogromno otrok igra na igralih in tudi hrani račke v ribniku. Člani sveta ČS se strinjamo, da tudi v prihodnje posvetimo veliko skrbi otroškim igriščem,« o projektih nadaljuje Pliberšek.
V ČS podpirajo kulturno in športno dogajanje. Kulturna dejavnost se odvija v okviru društva Optimist, ki ima sedež v prostorih krajanov ČS Ljudski vrt na Rimski ploščadi. Od ponedeljka do petka se srečujejo krajani na delavnicah, kot so ročno delo, pevski zbor, likovna, ustvarjalna in dramska skupina ter telovadba. V začetku junija vsako leto pripravijo enotedensko razstavo izdelkov, ki so jih skozi leto izdelovali v različnih delavnicah društva Optimist. ČS jih tudi finančno podpira. V ČS je nekaj časa deloval ženski nogometni klub, drugače pa športnega dogajanja ni veliko. »Posebnost v naši ČS je, da imamo še vedno javni razpis, kljub majhnim sredstvom, ki nam jih namenja občina po ključu za pospeševanje kulture in športa. Mislim, da smo še edini v MO, ki to delamo. Tako namenimo za delovanje društva Optimist letno okrog 760 evrov. Ker se sredstva razdelijo po razpisu, toliko namenimo še za šport. Nazadnje smo denarna sredstva porabili za nakup šport-
Člani sveta ČS se strinjajo, da tudi v prihodnje posvetijo veliko skrbi otroškim igriščem.
ne opreme,« nadaljuje Pliberšek. V okviru društva Optimist je še skupina prostovoljcev, ki deluje v projektu Starejši starejšemu. Obiskujejo vse krajane, starejše od 69 let, in jim po potrebi nudijo pomoč. Osem skupin samopomoči deluje v Domu upokojencev, ki se tedensko srečujejo. Med uspešne akcije v ČS štejejo vsakoletno decembrsko srečanje za starejše občane, stare nad 90 let. Otroci iz OŠ Ljudski vrt zanje pripravijo tudi zanimiv kulturni program. Druga velika prireditev je majsko srečanje občanov, starih nad 70 let, s kulturnim programom in z živo glasbo, kjer se zbere tudi do 500 ljudi.
»Naš teren je precej razdrobljen, saj so tu blokovsko naselje
in individualne hiše. ČS je po mojem mnenju skoraj malo prevelika, saj ne uspevamo zadovoljevati vseh potreb. Če se ukvarjamo z blokovsko politiko, malo zanemarjamo naselje individualnih hiš in obratno. Sicer pa, kar smo si zadali, smo v okviru omogočenih finančnih sredstev tudi izvedli. Uspeli smo tudi s predlogom, da so namestili zabojnike za pasje iztrebke. V prihodnje bo treba še nekaj narediti s peskovniki, v katere zahajajo tudi muce in psi. Veliko skrb smo posvečali urejeni okolici ter opozarjali na neurejene zazidalne površine. Zadovoljen sem z delom članov sveta v ČS in z dobro povezavo s službami MO Ptuj,« zaključuje Pliberšek.
Trgatev v mestnem vinogradu
Vljudno vas vabimo na tradicionalno trgatev, ki bo v sredo, 29. septembra, na grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu.
Ob 10. uri bomo na grajskem dvorišču začeli s trgatvijo modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ran-fola in zirfahndlerja.
Ob 11. uri bomo opravili še trgatev renskega rizlinga v mestnem vinogradu in v vinogradu Nadžupnije sv. Jurija.
Ob 14. uri bo na Mestnem trgu simbolično stiskanje grozdja s kulturnim in z zabavnim programom in s pokušino kulinaričnih dobrot. V popoldanskih urah vas bo zabaval narodno-zabavni ansambel.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Ptuj
//fcf/rvft
5
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
IZ MESTNE HIŠE
Sprejem častnega občana prim. dr. Jožeta Neudauerja
O
b 90. obletnici rojstva je župan dr. Štefan Čelan 16. septembra v poročni dvorani sprejel častnega občana, prim. dr. Jožeta Neudauerja.
Brigita Tetičkovič
Prim. dr. Jože Neudauer se je rodil 16. septembra 1920 pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Leta 1941 je končal Klasično gimnazijo v Mariboru in bil mobiliziran v Hitlerjevo delovno brigado, kjer se je srečal s takratnim lenarškim županom, ki mu je pomagal, da je naredil nemško maturo na Ptuju, kar mu je omogočilo študij medicine v Gradcu.
Po dokončanju treh semestrov je odšel v vojsko, kjer je svoje znanje uporabljal tudi v vojaški bolnišnici. To je bilo v Juršincih. Po osvoboditvi je doštudiral in na predlog Ivana Potrča v ptujski bolnišnici dokončal svoj staž. Prva zaposlitev je bila v Središču ob Dravi. Tam je bila zdravstvena postaja. Bolnike je obiskoval na domu, prevozno sredstvo je bilo kolo, ki pa so mu ga v začet-
Foto: Langerholc
ku posojali domačini. Leta 1959 je odšel v ptujsko bolnišnico na specializacijo, v kateri pa je ostal vse do svojega pokoja.
Med največjimi zaslugami službovanja v Bolnišnici Ivana Potrča Ptuj naj omenimo, da je prim. dr. Jože Neudauer začel s sodobno laboratorijsko službo v ptujski bolnišnici, povod za nastanek te službe je bilo veliko število pacientov, zastrupljenih s svincem. Po njegovi zaslugi je nastal infekcijski oddelek, plod njegovih prizadevanj je tudi vzpostavitev hemodialize. Veliko pozornost pri svojem delu je namenil bolnikom s težavami trebušne slinavke.
Leta 1994 je postal častni občan Mestne občine Ptuj. Zelo dejaven je bil tudi v Slovenskem zdravniškem združenju, kjer je
Prim. dr. Jože Neudauer na sprejemu pri županu.
prav tako častni član. Polnih 20 let je bil predsednik Zdravniškega društva Ptuj-Ormož. Organiziral je številna predavanja. S svojimi prispevki s področja interne medicine se je oglašal v slovenskih in tujih strokovnih glasilih. Več let je bil tudi član uredniškega odbora Zdravniškega vestnika. S svojim delom je prim. dr. Jože Neudauer dokazal, da je v manjši periferni bolnišnici na strokovnem področju prav tako mogoče doseči pomembne
uspehe. Zato mu je Slovensko zdravniško društvo 15. oktobra 2004 na predlog Zdravniškega društva Ptuj-Ormož podelilo priznanje doc. Marka Gerbca.
Danes gospod Neudauer še vedno sledi aktualnemu družbenemu dogajanju v kulturi in politiki. Ob tako visokem jubileju in v znak spoštovanja in zahvale mu je župan MO Ptuj čestital in izročil faksimile Statuta MO Ptuj iz leta 1376.
MO Ptuj je edina mestna občina v Sloveniji, ki vsako leto
zapored izbere kmetijo leta
Vinogradniška kmetija Breg-Tajhman iz Krčevine pri Vurberku 116 je osvojila naziv Kmetija leta 2010 v Mestni občini Ptuj. Priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je letos pripadlo kmetiji Bolcar-Črnko iz Spuhlje 13.
Alenka Bezjak
Letošnji izbor kmetije leta je potekal v okviru projekta Pri-bližajmo podeželje in ljudsko pesem mestu, s katerim se je občina prijavila na Javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje razvojne strategije Lokalne akcijske skupine - društva Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah.
S projektom želimo približati podeželje mestu in predstaviti uspešne kmetije, ki vztrajajo z
Foto: Aleš Šprah
delom na kmetiji. Izbrani sta bili najuspešnejša kmetija in kmetija, ki ohranja tradicijo življenja na vasi in arhitekturno dediščino. V okviru projekta smo organizirali tudi srečanje ljudskih pevcev in godcev ter predstavili stare ljudske pesmi in glasbila širši javnosti, saj se ljudski napevi in besedila vse bolj pozabljajo.
Na podeželju MO Ptuj so zelo aktivna razna društva, ki so povezana z dejavnostmi, ki so v
Evropa investira v podeželje Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Projekt delno financira EU.
skladu s potrebami in z željami občanov. Ob prireditvi so se predstavila društva s svojimi izdelki in pripravila kulinarično razstavo in razstavo ročnih del.
Kmetija leta v MO Ptuj je kmetija Breg-Tajhman
Milan in Sonja sta bila zaposlena na Kmetijskem kombinatu Ptuj, Sadjarstvo Osojnik. Leta 1994 sta ob reorganizaciji sadjar-
stva Osojnik vzela v najem 20 ha kmetijskih površin ter začela intenzivno kmetovati. Glavni kmetijski panogi sta integrirano vinogradništvo in sadjarstvo. Spomladi so registrirali tudi dopolnilno dejavnost za predelavo sadja in prodajo pridelkov ter izdelkov iz lastnih surovin, ki so predelani na drugi kmetiji (sok, olje in kis). Svoje izdelke in pridelke redno prodajajo na ptujski tržnici.
6
//fcf/rfffi
IZ MESTNE HIŠE
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
Vinogradniška kmetija Breg-Tajhman iz Krčevine pri Vurberku 116.
Kmetija danes obsega 30 ha. Od tega je 6 ha sadovnjakov, jablanovega nasada je 2,5 ha in 3,5 ha hrušk sorte viljamovka, iz katere pridelujejo tudi odlično žganje. Iz jabolk pridelujejo tudi odličen jabolčni sok, ki je bil na Dobrotah slovenskih kmetij letos ocenjen z zlatim priznanjem. Milan in Sonja obdelujeta še 8 ha vinogradov in 9 ha njivskih površin. Doma redijo tudi goveje pitance in svinje za domačo uporabo. Milan je eden izmed ustanovnih članov Društva sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice.
Njihov moto je »Nikakor nočemo reči, da smo najboljši ... Nikoli nisi najboljši, trdimo pa, da smo veliko delali za to, da bi bili tu, kjer smo zdaj. Sloves domačega si ustvarjamo desetletja in tega ne moremo čez noč spremeniti«.
Priznanje za ohranjanje tradicije življenja in stavbne dediščine na vasi kmetiji Bolcar-Črnko
Ivanka Bolcar je domačijo s približno 3 ha zemlje podedovala od svojih staršev. S partnerjem Dragom in sinom Matjažem
vseskozi živijo na domačiji v Spuhlji. Matjaž obiskuje 4. letnik tehniške gimnazije v Mariboru. Ivanka in njen mož sta zaposlena, saj ob majhni kmetiji ni dovolj dohodka za preživetje, zato so zemljo dali v najem sosednji kmetiji, kjer se intenzivno ukvarjajo s kmetijstvom. Njeni starši so se vseskozi ukvarjali s kmetijstvom (poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo).
Družina Ivanke Bolcar je zelo ponosna na domačijo svojih staršev, zato so leta 2009 temeljito obnovili zunanjost in notranjost. Ohranili so prvotno zunanjo po-
dobo kmečke hiše in s tem ohranili stavbno dediščino. Urejena je tudi okolica.
Hiša je po podatkih stara okrog 105 let in je izredno kakovostne gradnje. Posebnost v notranjosti hiše je vzidana kapelica z Marijo iz leta 1915. Zelo so ponosni na lepa masivna vhodna vrata, ki so stara toliko kot hiša. V hiši je tudi krušna peč, ki jo še vedno uporabljajo.
Na tej lokaciji je bila vedno kmetija. Oba s partnerjem izhajata iz kmetij, zato ni bilo nikoli težko poprijeti za kmečka opravila.
Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine je prejela kmetija Bolcar-Črnko iz Spuhlje 13.
Podpis pogodbe o sodelovanju med gledališčema Ptuja in
Varaždina
Brigita Tetičkovič
Prijateljski gledališči pobratenih mest Ptuja in Varaždina bosta v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner izvedla projekt gledališke predstave Aulularia ali zgodba o loncu, avtorja Tita Makcija Plavta, v režiji Borisa Kobala.
Pogodbo o skupnem sodelovanju so 14. septembra v poročni dvorani Mestne hiše podpisali dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, nosilec projekta, Slobodan Mikac, podžupan Varaždina, partner projekta, Peter Srpčič, direktor Mestnega gleda-
Foto: Langerholc
lišča Ptuj - producent, ter mag. Jasna Jakovljevic, ravnateljica Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu - koproducent.
Mestna občina Ptuj in mesto Varaždin sta se dogovorila za sodelovanje pri pripravi in izvedbi projekta mednarodne kopro-dukcije v produkciji Mestnega gledališča Ptuj in Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždi-nu, ki bo premierno uprizorjen v juniju 2011 na Ptuju. Projekt je uvrščen v program Evropske prestolnice kulture in bo udejanjil namero pobratenih mest o
sodelovanju na področju kulture. Koprodukcijska predstava bo
odigrana v slovenskem jeziku in kajkavščini.
Mag. Jasna Jakovljevic, Slobodan Mikac, dr. Štefan Čelan, in Peter Srpčič.
//fcf/rvft
7
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
IZ MESTNE HIŠE
Na slovesnosti zaslužnim podelili občinska priznanja
Mestna občina Ptuj je v okviru praznovanja občinskega praznika tudi letos pripravila širok program prireditev. Osrednja slovesnost je bila 30. julija v dvorani Gimnazije Ptuj, na kateri so med drugim podelili občinska priznanja. Mestni svet je sprejel sklepe o podelitvi štirih zlatih plaket, in sicer Kmetijski zadrugi Ptuj, Lovskim rogistom Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, PGD Ptuj, družinskemu podjetju Moško in žensko krojaštvo Šmigoc iz Spuh-lje, župan pa je podelil tri plakete - Sonji Dežman, Tereziji Meško in Martinu Vrbančiču - ter pečat mesta Ptuj z likom sv. Jurija Gerhardu Huebnerju iz pobratenega mesta Burghausen.
Mateja Tomašič
V kulturnem programu sta nastopila Pihalni orkester Ptuj in godalni oktet mednarodne poletne akademije Arsana. Osrednji slovesnosti je sledil zaključni koncert festivala Art Ptuj 2010, na katerem je nastopil Oto Pestner. Slavje ob občinskem prazniku pa se je na ptujskih trgih in ulicah nadaljevalo s tradicionalno ptujsko poletno nočjo. Kot uradni datum praznika MO Ptuj
Foto: Langerholc
je atletinja Maja Bedrač z OŠ Breg. Na prireditvi so podelili tudi priznanje za kmetijo leta 2010 - Sadjarsko-vinogradniški kmetiji Breg-Tajhman s Krčevi-ne pri Vurberku, in priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine družini Bolcar-Črnko iz Spuhlje.
Prejemniki plaket
Plaketa MO Ptuj je priznanje,
Prejemniki plaket MO Ptuj in pečata mesta Ptuj.
je sicer razglašen 5. avgust - v spomin na izdajo drugega statuta mesta Ptuj v letu 1513.
Slovesnost je zaznamovala tudi podelitev priznanj Mestne občine Ptuj. Priznanje za najuspešnejšega učenca v minulem šolskem letu je prejel Jernej Leskovar, učenec OŠ Ljudski vrt. Najboljši športnik šolskega leta 2009/2010 je postal Marko Žuran z OŠ Mladika, najboljša športnica pa
fo V A
in )
ki ga podeljuje župan MO Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. Sonja Dežman, po poklicu profesorica slovenščine in angleščine, je na slovesnosti prejela plaketo MO Ptuj za dolgoletno izjemno prizadevanje in aktivnosti na vzgojno-izobraževalnem področju. Med letoma 1976 in 2009 je delala kot učiteljica angleščine in kasneje kot knjižničarka
Prejemniki zlatih plaket MO Ptuj.
na OŠ Ljudski vrt. Postavila je temelje šolski knjižnici, bila je pionirka številnih šolskih projektov in raziskovalnih nalog. Sodelavkam in sodelavcem je pomenila neizčrpen vir idej in informacij ter neprecenljivo pomoč pri uresničitvi največjih šolskih projektov. Med drugim je napisala prvi in doslej edini priročnik Bralna značka v Sloveniji: aktivnosti spodbujanja branja in preverjanja prebranega in izdala pesniško zbirko Kairos ter se posvečala lektoriranju.
Plaketo MO Ptuj je prejel tudi Martin Vrbančič za prizadevanje in aktivnosti na področju prostovoljnega gasilstva ter posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. Prostovoljni gasilec je postal leta 1976. Enajst let je bil predsednik PGD Ptuj, v tem času so pridobili dve novi gasilski vozili. Lani je prevzel mesto poveljnika. Med drugim je oživel delo v servisih in si pridobil državno koncesijo za servisiranje pod tlakom, pridobil si je razne koncesije za servisiranje gasilnih in dihalnih aparatov podjetjem, po njegovi zaslugi pa so lani začeli tudi z rekonstrukcijo Gasilskega doma Ptuj. Kot prostovoljni gasilec ima preko 1200 udeležb na gasilskih intervencijah. Izdelal je še program nabave opreme za društvo in z njim uspel na lokalnem in državnem nivoju.
Terezija Meško je prejela plaketo MO Ptuj za izjemno pri-zadevaje in aktivnosti pri razsta-
vah Dobrote slovenskih kmetij ter dopolnilnih dejavnostih na kmetijah v Podravju. K prepoznavnosti Ptuja je pripomogla s svojim delom na področju razvoja podeželja. Že 21 let skrbi za strokovno ocenjevanje izdelkov in vsakoletno postavitev razstave Dobrote slovenskih kmetij. Po strokovni plati sodeluje z MO Ptuj pri projektu Kmetija leta MO Ptuj. Ima čut za razvojno načrtovanje na podeželju. Zaposlena je v Kmetijski svetovalni službi pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj kot koordinator za dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah v Podravju.
Gerhard Huebner je prejemnik spominskega priznanja, pečata mesta Ptuj z likom sv. Jurija, za večletno prizadevanje za tesnejše sodelovanje med mestoma Ptuj in Burghausen na kulturnem, športnem in družabnem področju. Vsako leto aktivno sodeluje tudi na kurentovanju, grajskih igrah, občinskem prazniku in teku partnerskih mest.
Prejemniki zlatih plaket
Zlata plaketa MO Ptuj je priznanje, ki ga podeljuje Mestni svet MO Ptuj za posebne zasluge in za posebno požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. Letos so zlato plaketo MO Ptuj prejeli: Kmetijska zadruga Ptuj, d. o. o., ob 110. obletnici delovanja za izjemne zasluge za razvoj zadružništva in kmetijstva na ptujskem ter širšem območju, Moško in žensko krojaštvo Šmi-
8
//fcf/rfffi
IZ MESTNE HIŠE
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
goc iz Spuhlje ob 40. obletnici delovanja za posebne zasluge za razvoj krojaštva ter obrti in družinskih podjetij na ptujskem območju, Lovski rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož za posebne zasluge na področju negovanja in ohranjanja lovskih šeg in navad ter kulture v slovenskem in širšem prostoru ter Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj za posebne zasluge ter požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja.
Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., je zadružna organizacija, ki ima 763 članov in 112 zaposlenih. Skupino Kmetijska zadruga Ptuj sestavljajo Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., Oljarna Fram, d. o. o., in Zadružna oskrba, d. o. o. Kmetijsko zadružništvo ima v naših krajih več kot stoletno tradicijo. Osnovna dejavnost zadruge je kooperacijsko organiziranje kmetijske proizvodnje, ki obsega oskrbo proizvajalcev s kmetijskim repromaterialom na eni strani in odkup ter prodajo kmetijskih pridelkov in živine na drugi strani. Trgovska dejavnost se izvaja preko 30 maloprodajnih poslovalnic in veleprodajnega
Centralnega skladišča. Sedem poslovalnic posluje kot živilske trgovine, v drugih 23 pa so osnovni prodajni artikli kmetijski repromateriali, potrebni za oskrbo kmetijskih proizvajalcev. Delo Kmetijske zadruge Ptuj temelji na tradiciji razvoja, dvigu strokovnosti, povezovanju kmetov, pospeševanju kmetijske stroke in gospodarskih koristi svojih članov ter povezovanju z drugimi zadrugami.
Moško in žensko krojaštvo Šmigoc iz Spuhlje je obrtna delavnica za moško in žensko modno krojaštvo s 40-letno tradicijo in priznano kakovostjo. Njihova strokovna in tehnološko opremljena obratovalnica se ukvarja s šivanjem vseh vrst uniform in svečanih oblačil, ki so primerna za posamezne kupce, predvsem pa za različna podjetja, prosvetna društva, pevske zbore, godbenike, orkestre, pogrebne zavode itn. Vsa oblačila izdelajo po merah ali po konfekcijskih številkah, ne glede na oddaljenost kupcev ter seveda iz najkakovostnejših osnovnih in pomožnih materialov.
Lovski rogisti ZLD Ptuj-Ormož so bili ustanovljeni v letu 1990. V dosedanjem 20-letnem delovanju so imeli več kot 600 javnih nastopov. Nastopajo po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu, v tujini pa predvsem v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Od ustanovitve naprej vsako leto sodelujejo na srečanju slovenskih lovskih pevskih zborov in rogi-stov, ki je vsako leto v drugem kraju Slovenije ali pa v zamejstvu. Na svojih nastopih izvajajo skladbe za rogove različnih avtorjev, največ pa izvajajo skladbe, ki jih je posebej za njih napisal in komponiral njihov, danes že pokojni, strokovni mentor in skladatelj, profesor glasbe Jože Grlec.
Na območju, kjer deluje ZLD Ptuj-Ormož, nastopajo na vseh javnih prireditvah, kamor jih povabijo, predvsem pa na pogrebnih slovesnostih lovcev - članov lovskih družin ZLD Ptuj-Ormož. S svojimi nastopi dokazujejo in potrjujejo slovensko lovsko pripadnost srednjeevropski kulturi, ohranjajo in krepijo slovensko kulturno dediščino ter tako utr-
jujejo slovenski ponos doma in v tujini.
PGD Ptuj praznuje v letu 2010 140-letnico organiziranega gasilskega delovanja. V tem času so izvedli nešteto intervencij in dobrih del, nešteto ne le požrtvovalnih, ampak zelo tveganih dejanj, kar je izraz prostovoljnosti in profesionalnosti, humanosti in poguma ter zanesljivosti in odgovornosti. PGD Ptuj predstavlja institucijo, ki skoraj dnevno pomaga ljudem v najhujših življenjskih situacijah, ko so gasilci edino upanje. Gasilci opravljajo ob intervencijah vrsto preventivnih akcij, izobraževanj, vaj, pomembno delo z mladino, vrsto gospodarskih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, vzdržujejo gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter se vključujejo v številne dogodke v okolju. Ob 140. letnici je PGD Ptuj skupaj z MO Ptuj adaptiral in dogradil gasilski dom ter svojemu namenu predal tri nova gasilska vozila.
Sprejem turističnih novinarjev v Mestni hiši
v
Zupan je na sprejemu predstavil ideje in možnosti razvoja Ptuja na področju turizma
V Mestni hiši se je zbralo okrog 20 novinarjev.
Brigita Tetičkovič
Foto: Langerholc
Ptujski župan je 9. septembra v poročni dvorani sprejel 20 novinarjev in urednikov nacionalnih in lokalnih medijev ter specializiranih medijev s področja turizma. Mesto Ptuj s svojo bogato naravno in kulturno dediščino nudi veliko razvojnih možnosti na področju turizma. O načrtih za prihodnost razvoja turizma na Ptuju sta na sprejemu spregovorila dr. Štefan Čelan in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj.
Na začetku sprejema je župan novinarjem in urednikom predstavil razvojno vizijo Ptuja kot mednarodno prepoznavno pokrajinsko središče, ki gradi lastno prihodnost na bogati tradiciji ob
upoštevanju načel uravnoteženega razvoja in javno-zasebnega partnerstva. Predstavil je tudi projekt Evropske prestolnice kulture 2012, v kateri Ptuj sodeluje kot partner, ter vse investi-
cije, povezane s tem projektom. Zahtevna investicija v tem času, kot je poudaril župan, je prenova cerkvene ladje dominikanskega samostana v kongresno dvorano, za katero bo MO Ptuj v oktobru
pridobila gradbeno dovoljenje. Svojo predstavitev je zaključil: »Ptuj ima bogato naravno in kulturno dediščino, na kateri moramo graditi. Na lokalnem nivoju smo se odločili za uravnotežen razvoj, vsa področja moramo enakomerno razvijati, kar je edina razvojna paradigma prihodnosti našega mesta.«
Celoten kompleks Term Ptuj in sodelovanje z mestom Ptuj je predstavil Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj. Poudaril je, da sodelovanje med Termami Ptuj in MO Ptuj poteka zelo dobro in da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje. Na kratko je predstavil tudi idejo pokritja zunanjih kopalnih površin, ki bi omogočala kopalno sezono v zunanjih bazenih celo leto.
//fcf/rvft
9
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET
MO Ptuj ponovno uspešna pri pridobivanju sredstev
Simona Kašman
Po uspehih na treh razpisih s strani države, smo na petem pozivu prijavljali infrastrukturni projekt (tokrat izgradnjo nizko-energetskega vrtca) in ponovno pridobili evropska sredstva.
V prvem razpisu smo pridobili 576.603,05 evrov nepovratnih sredstev za projekt »Rekonstrukcija ceste Spuhlja-Zabovci s spremljajočo infrastrukturo« v skupni vrednosti 938.562,56 evrov.
Na drugi javni razpis v septembru 2007 smo prijavili projekt »Rekonstrukcija lokalne ceste LZ 328141 Potrčeva cesta v dolžini 930 m v MO Ptuj« v skupni vrednosti 3.165.200 evrov, za katerega smo prav tako pridobili
sredstva s strani SVLR in ESRR v višini 1.427.058,00 evrov. Poleg evropskih sredstev smo za Potrčevo cesto pridobili še 400.000 evrov iz naslova Zakona o financiranju občin, s čimer smo skupaj zagotovili skoraj 60 % vrednosti investicije.
Na tretji javni razpis smo se v maju 2008 prijavili s projektom »Cesta v Terme« v skupni vrednosti 456.436 evrov, za katerega smo prejeli 324.040,00 evrov nepovratnih sredstev ESRR.
Na peti poziv omenjenega razpisa smo v maju 2010 prijavili projekt »Izgradnja Vrtca Pod-lesek - Med vrti« v predvideni višini 1.313.520,65 evrov in pred dnevi prejeli sklep SVLR o sofinanciranju projekta v maksimalni možni višini (85 %) 1.116.492,55 evrov.
Z izgradnjo novega nizkoener-
getskega vrtca bomo zadostili potrebam staršev in njihovih otrok po predšolski vzgojno-izobraže-valni dejavnosti na levem bregu Drave v MO Ptuj, hkrati pa zagotovili primerne prostorske normative in standarde ter minimalne tehnične pogoje, ki se zahtevajo za prostor in opremo vrtca.
S predvideno izgradnjo novega nizkoenergetskega vrtca na parcelni št. 1023 in povezavo z obstoječim vrtcem Tulipan bo na kakovosti pridobil tudi stari objekt vrtca, saj bodo novozgrajen osrednji prostor in dodatne prostore za dejavnost otrok uporabljali tako otroci iz stare kot iz nove stavbe, to je vseh 6 oddelkov. Ker bo novi vrtec umeščen v hrib, se bo streha novega vrtca hkrati uporabljala tudi kot igrišče starega vrtca.
Z novogradnjo bomo zagotovili
L| O I Naložba v vašo prihodnost
OltRACIJODEINO FINANCIRA BVBOPSKMJMIA
Evropski skad za regionalni raa/oj
625 m2 novih tlorisnih površin: 3 nove igralnice, večnamenski osrednji prostor in dodatne prostore za dejavnost otrok ter dodatne skupne površine (garderobe, sanitarije, kabinete, shrambe, razdelilno kuhinjo, pralnico, komunikacije, pokrite terase ...). Uredili bomo tudi zunanjo ureditev okolja (igrišče, parkirišča, dostope in dovoze na parkirišče, kanalizacijo .). Objekt je zasnovan kot nizkoenergetski objekt v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije (PURES).
Ob nemotenem poteku planiranih aktivnosti pričakujemo, da bo novi vrtec predan svojemu namenu v septembru 2011.
Živahne razprave svetnikov na zadnji seji v tem mandatu
Milena Turk
Zadnja redna seja članov mestnega sveta v tej sestavi je bila bolj živahna in razprave svetnikov zanimivejše ter konstruktivnejše kot na večini sej v tem mandatu. Prav gotovo zato, ker so svetniki želeli izkoristiti še to priložnost vplivanja na smer lokalne politike ali pa vsaj še zadnjič izraziti svoje razmišljanje in ugotovitve ali ne-strinjanja v zvezi z načrtovanimi projekti in investicijami. Mandat se jim izteka v novembru - 20. novembra 2006 je bila namreč prva konstituitivna seja. Seveda pa bo večina med njimi ponovno kandidirala na listah svojih strank za vstop v mestni svet, in naslednja sestava sveta, sodeč po zastopanosti v prejšnjih mandatih, ne bo bistveno drugačna.
Mestni svet ni potrdil dopolnila Odloka o ustanovitvi Zavoda za šport, s katerim bi bila dodatno predpisana zahteva, da naj bi kandidat za direktorja zavoda imel ekonomsko, organizacijsko ali tehniško smer izobrazbe. Doslej je bila določena le univerzitetna izobrazba. Helena Neudauer se ni strinjala s takšnim eksaktnim
opredeljevanjem smeri izobrazbe, še posebej zato ne, ker ni navedena športna smer izobrazbe, ko pa gre za vodenje športnega zavoda. S tem naj bi bili po njeni razlagi izključeni strokovnjaki, ki so se izobraževali na Fakulteti za šport. Predlagala je torej, da naj odlok ostane takšen, kot je bil doslej, ali da se doda še športna smer izobrazbe, in napovedala amandma o tem. Svetniki so nato spremembo odloka soglasna zavrnili in tako vse ostaja po starem.
Kar nekaj svetnikov (Raj ko Fajt, Marjan Kolarič, Lidija Majnik, Marija Magdalenc) je izrazilo pomisleke ob odobritvi finančne vrednosti v DIIP-u za izgradnjo Športnega parka Spuhlja, čeprav so ga na koncu potrdili. V oči jih je bodel zelo visok znesek za izgradnjo športnega parka, ki vključuje igrišče za odbojko, gasilski poligon in večnamensko asfaltirano površino za igranje iger z žogo ali badmintona ter objekt z večnamenskim prostorom, čajno kuhinjo in sanitarijami, kar je v DIIP-u ocenjeno na 1.403.040,00 evrov. M. Kolarič je ob tem za ilustracijo še dodal, da so v Podvincih zgradili igrišče
za borih 50.000 evrov, s tem da so krajani izdatno pomagali z delom. Konrad Rižner je opozoril, da prihajajo sredstva za gradnjo športnega parka v Spuhlji iz proračunskega sklada za deponijo Gajke in da se je ta mestni svet pred leti s to gradnjo že strinjal, in sicer tedaj, ko se je odločalo o tem, kje bodo gradili deponijo in ko seveda nobena soseska v MO Ptuj ni želela sprejeti smeti. Mirko Kekec je še opozoril, da so v DIIP-u mere vseh igrišč predimenzionirane in večje, kot so standardi, ter da s tem dajemo Spuhlji več, kot se je MO Ptuj zavezala v pogodbi s Spuhljani za odškodnino za deponijo.
Mnogo vprašanj so imeli svetniki ob potrjevanju investicijskega programa za dominikanski samostan, kjer naj bi v osrednji cerkveni ladji uredili kongresno-kulturno dvorano s 540 sedeži, zbirka eksponatov in arheološki depoji pa naj bi bili začasno preseljeni v sosednji objekt nekdanjega kmetijskega kombinata. Župan, ki med drugim meni, da ta spomenik v slabšem stanju, kot je sedaj, tako ne more biti, saj objekt propada, je podal iz-
črpno obrazložitev in zatrdil, da posegi v tem objektu - spomenik lokalnega pomena z zbirkami nacionalnega pomena - ne bodo v ničemer oskrunili dominikanske cerkvene ladje, kakor se bojijo nekateri arheologi in kulturovar-stveniki. Arheološke sonde so že pripravljene. Freske ne bodo poškodovane, restavratorjem bo omogočeno, da jih bodo lahko preučevali in restavrirali naslednjih nekaj let. Načrtuje se prestavitev prižnice na mesto, kjer je bila nekoč. Samostan je bil v preteklosti namreč že mnogokrat prezidan. Narejeni bodo trije preboji zidov, in to na mestih, kjer so nekoč že bili. Pri tej investiciji MO Ptuj sodeluje s Pokrajinskim muzejem Ptuj (z arheologom Ivanom Žižkom) in s strokovnjaki iz centralne službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani (z vodjem restavratorskega centra dr. Robertom Peskarjem). V prihodnosti bo na Ptuju vsekakor treba urediti tudi arheološki muzej. Ena izmed možnih lokacij je Panorama, kot je povedal župan, in kar bi naj načrtovali v ptujskem pokrajinskem muzeju.
10
MESTNI SVET
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Pobuda Silve Fartek: Ponovno naj se vzpostavi pot od Turnišč do Pinčarjevega mlina, ki je bila odvzeta ob izgradnji ptujske obvoznice.
Odgovor: Pobuda glede ponovne vzpostavitve poti od Turnišč do Pinčarjevega mlina je bila podana že v postopku priprave lokacij skega načrta za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju MO Ptuj ter navezoval-no in priključne ceste mesta Ptuj. Pobuda je bila podana v času javne razgrnitve lokacijskega načrta, vendar ni bila upoštevana s strani nosilcev urejanja prostora. Povezava od gradu Turnišče do Pinčarjevega mlina je bila predvidena po Zagrebški cesti, novi povezovalni cesti in preko kro-žišča, v katerem je odcep proti čistilni napravi. Tako je namesto krajše povezave med gradom in mlinom danes le daljša pot po sicer bolj obremenjenih prometnicah, na katerih pa je večinoma poskrbljeno za varnejši promet pešcev in kolesarjev. MO Ptuj bo pristopila k pripravi projektne dokumentacije in pridobivanju zemljišč za ustrezno nadomestno pot od Turnišč do Pinčarjevega mlina.
Danica Hren, Marijana Nikšič Zorko
Vprašanji in pobudi Vlada Čuša:
1.	Kdaj bo večnamensko športno igrišče za avtobusno postajo končno urejeno?
Odgovor: Športno igrišče za avtobusno postajo bomo v letu 2011 v okviru finančnih zmožnosti uredili. V preteklih letih je bilo omenjeno igrišče urejeno v celoti. Zaradi ponočevanja in razgrajanja mladostnikov je igrišče danes uničeno. V izogib vožnje z avtomobili po igrišču smo že večkrat postavili stebričke, vendar so jih vandali uničili, da so se lahko vozili po igrišču.
Zdenka Matjašič
2.	Pristojne na ptujski avto-
busni postaji naj se pozove, da poskrbijo za ureditev in vzdrževanje sanitarij, da bi le-te bile uporabne.
Odgovor: Pristojne na avtobusni postaji bomo pisno opozorili in jih hkrati pozvali, da uredijo sanitarije.
Zdenka Matjašič
3.	Za primere in načine prodaje občinskih zemljišč, ki so bili tudi medijsko predstavljeni, naj se pripravi poročilo o menjavanju lastništva na vseh zemljiščih, na katerih so se v zadnjih dveh mandatih v mestu Ptuj gradili veliki infrastruktur-ni objekti in stavbe.
Odgovor: Z ozirom na to, da je za pripravo zahtevanega poročila potreben podroben pregled obsežne arhivske dokumentacije MO Ptuj, vam bo odgovor posredovan na eni izmed naslednjih sej. Vsa dokumentacija pa je na vpogled na pristojnem oddelku.
Nina Majcen Ogrizek
4.	V kateri fazi realizacije je na dan 19. 7. 2010 sklep mestnega sveta o izpolnjenih pogojih za pričetek postopka razlastitve za zemljiščaparc. št. 26/1 in 27/1, obe k. o. Spuhlja?
Odgovor: Mestna občina Ptuj je na zemljiščih parc. št. 26/1 in 27/1, obe k. o. Spuhlja, na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi lastnice teh zemljišč že pridobila posest in lastninsko pravico, ki je tudi že vpisana v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča na Ptuju. Skladno z veljavno zakonodajo v razlastitvenem postopku upravni organ izda dve odločbi, in sicer prvo odločbo, s katero uvede postopek razlastitve, in odločbo, s katero lastnika razlasti. MO Ptuj je v predmetnem postopku vložila zahtevek za razlastitev kot nujni postopek, zato nepravnomočnost posamezne odločbe ni predstavljala ovire za njeno izvršljivost, temveč je zadostovala dokončnost te
(zavrnjena pritožba). Lastnica zemljišča je na prvo odločbo, torej odločbo o uvedbi postopka, vložila pritožbo, ki je bila s strani drugostopenjskega organa zavrnjena, vendar je lastnica zemljišč postopek nadaljevala v upravnem sporu, ki v tem trenutku še ni zaključen. Ne glede na vložen upravni spor pa se je razlastitveni postopek nadaljeval in je bila v njem izdana tudi druga odločba, s katero je bila lastnica nepremičnin razlaščena, posest in lastninska pravica pa preneseni na MO Ptuj. Zoper to odločbo lastnica zemljišč ni vložila pritožbe in je ta že postala pravnomočna, posledično pa je bil izveden vpis lastninske pravice MO Ptuj v zemljiško knjigo pristojnega sodišča.
Alen Hodnik
Vprašanje dr. Marjana Jan-žekoviča: Kaj bo storila MO Ptuj, da bo preprečila uničenje vedute gradu Ristovec?
Odgovor: Parceli št. 794/46 in 794/47, obe v k. o. Brstje, sta v delu, na katerih danes poteka gradnja stanovanjske hiše ob gradu Ristovec, pridobili status stavbnega zemljišča s spremembo Družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-1990, dopolnjenega v letu 1989. Obe parceli sta izven območja varovanja kulturne dediščine - izven meja območja spomenika kulturne dediščine EŠD: 6517 Ptuj - grad Ristovec. MO Ptuj je po ZGO-1 pristojni soglasodajalec za vse ceste, ki so v občinski lasti, in je dolžna podati projektne pogoje in soglasje na vloženo projektno dokumentacijo investitorja, saj se v nasprotnem primeru (če ne poda soglasja) predvideva, da se s projektom strinja. Ker parcela št. 794/46 meji v dolžini 5 m na Belšakovo cesto, ki je lokalna zbirna cesta, ni nobene pravne podlage, da soglasja za uvoz na Belšakovo cesto ne bi podali.
Peter Cafuta, Marijana Nikšič Zorko
Pobude in vprašanje Marjana Kolariča:
1.	Še letos naj se v ČS Rogoz-nica izvede nekatere načrtovane investicije za 2010, ki se v tem polletju še niso začele.
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo vas obveščamo, da je bila 2. 8. 2010 podpisana pogodba o ureditvi 4. etape Sloven-skogoriške ceste. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj. Glede ureditve regionalne ceste skozi naselje Podvinci je bilo 16. 8. 2010 odpiranje ponudb za izbiro izvajalca. Po postopku pregleda vseh ponudb bo izdano obvestilo o oddaji javnega naročila. Skladno s sklepi Četrtne skupnosti Rogoznica smo modernizirali odsek ceste proti Zelenku v naselju Kicar. V Podvincih se je izvedla preplastitev javne poti, od h. š. Podvinci 72 do 76. V teku je investicija preplastitve javne poti v Podvincih mimo avtovle-ke Kodran.
Andrej Trunk
2.	Mestna občina naj v primeru, ko občan po svoji parceli ne da služnostne pravice za prekop, takega občana razlasti.
Odgovor: Dejansko oviro izvedbi razlastitvenih postopkov in drugih postopkov omejitev lastninske pravice občana navadno predstavlja terminski plan investicijskih projektov. Izvedba razlastitvenega postopka, pod predpostavko, da občan uveljavi vsa razpoložljiva pravna sredstva, traja najmanj devet mesecev, kar pa pomeni, da se investicija običajno že prenese v naslednje proračunsko leto oz. je treba zastavljen izvedbeni plan močno spreminjati. Če se oceni, da je z lastnikom zemljišča možno doseči razumen kompromis, se pred pričetkom dolgotrajnih formalnih postopkov potrebna pravica poskuša pridobiti na tak način. Treba je izpostaviti, da tudi sama razlastitev ali druga omejitev lastninske pravice ni

27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
MESTNI SVET
brezplačna, temveč v primeru, ko se stranki ne uspeta dogovoriti za pravično nadomestilo, to določi sodišče. Seveda dogovori s spornimi lastniki zemljišč tem ne smejo prinašati posebnih koristi glede na druge lastnike, ki so uporabo njihovih zemljišč morebiti dovolili brezplačno, zato se bo v primeru projektov, ki izvedbo razlastitvenih oz. omejitvenih postopkov časovno še prenesejo, potrebne pravice poskušalo doseči tudi z izvedbo teh.
Alen Hodnik
3.	Župan naj kot predsednik Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj le-to pozove, da se takoj uredi infrastruktura na novem rogozniškem pokopališču (klima v mrliški vežici, poslovilni prostor itn.).
Odgovor: V tri vežice so se namestile klime, prav tako tudi v kuhinjo in dve pisarni. Za mestno pokopališče je v pripravi lokacijski načrt, ki bo v kratkem javno razgrnjen, in iz njega bo razvidna vsa infrastruktura.
Zdenka Matjašič
4.	Koliko sredstev je MO Ptuj v letih 2009 in 2010 pridobila iz Sklada za razvoj podeželja?
Odgovor: Za koriščenje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je možno pridobiti sredstva za naložbe, ki se izvajajo izven naselij s statusom mesta. MO Ptuj v letu 2009 iz omenjenega sklada ni dobila nobenih sredstev, saj je bil delež sofinanciranja le 50-odsto-ten. Pred kratkim je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo nove razpise, kjer je delež pomoči 85-odstoten. Za investicije je potrebno gradbeno dovoljenje. Na oddelku se pripravlja dokumentacija za črpanje teh sredstev.
Klavdija Petek
Pobuda Albina Piška: Pristojne službe občinske uprave naj pripravijo pojasnilo, zakaj so štirje poslovni prostori na tržnici pod arkadami, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Ptuj,
prazni in zaprti že tri leta. V tej zvezi pričakujemo še pojasnilo, kdo za to plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in zakaj se poslovni prostori ne uredijo recimo za prodajo mleka, sira itd. in bi vsaj tako služili svojemu namenu.
Odgovor: Na mestni tržnici imamo dva prodajna prostora, eden je velikosti 28 m2, drugi pa 42 m2. Prodajna prostora sta prazna zaradi padca prometa oz. prodaje, v manjšem je bilo nazadnje najemnik podjetje Meso izdelki Žerak, s katerimi smo prekinili pogodbo avgusta 2007, v večjem je bila najemnik Perutnina Ptuj, ki pa je odpovedala pogodbo junija 2009. Po vsaki prekinitvi pogodbe smo poskušali dobiti novega najemnika, tudi z objavo v lokalnem časopisju, vendar odziva ni bilo. Glede na interes za najem prodajnih prostorov na tržnici je razvidno, da se tukaj kaže splošno stanje v mestnem jedru, kjer je potencialnih kupcev in seveda posledično prodajalcev vedno manj. Tudi zanimanje za prodajo na sami tržnici je vedno manjše, saj smo pred desetimi leti imeli s prodajalci sklenjenih okoli 80 pogodb, danes pa je teh le 34.
Nadomestilo za stavbno zemljišče za zaprte prodajne prostore na tržnici plača Komunalno podjetje Ptuj. Zaprte prodajne prostore lahko na osnovi pogodbe zainteresirani prodajalci dobijo v najem takoj, seveda pa si jih bo glede na vrsto izdelkov, ki jih nameravajo prodajati, treba predhodno urediti in opremiti.
Komunalno podjetje Ptuj
Pobudi in vprašanje Vlada Čuša:
1. Strokovne službe občinske uprave naj pripravijo oceno stanja in odgovorijo, kakšne korake MO Ptuj pelje pri projektu nadgradnje CERO Gajke Ptuj.
Odgovor: Za realizacijo projekta Nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke je pripravljena vsa potrebna projektno-tehnična in investicijska dokumentacija ter vloga za pridobitev državnih in evropskih
sredstev, nujno potrebnih za zapiranje finančne konstrukcije za izvedbo projekta. Vloga je bila oddana na Ministrstvo za okolje in prostor maja letos. Kot sestavni del vloge je tudi medobčinska pogodba, ki je bila priložena k vlogi v osnutku in je trenutno še v fazi medobčinskega usklajevanja. Takoj, ko bo pogodba dokončno usklajena, jo bodo vse občine, ki bodo sodelovale v projektu, podpisale, kar daje občinam garancijo za dovoz, obdelavo, predelavo in odlaganje odpadkov na CERO Gajke, saj so dosedanje kapacitete že izkoriščene.
Alenka Korpar
2.	Na ptujski avtobusni postaji naj se preveri, ali šoferji avtobusov res pustijo le-te delovati v prostem teku tudi do 15 minut in, če to drži, naj se ukrepa skladno z zakonom.
Odgovor: Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju smo opravili dva nadzora na Avtobusni postaji Ptuj z ugotavljanjem navedene problematike, in sicer enkrat v popoldanskem ter enkrat v dopoldanskem času. V času našega nadzora ni bilo zaznano dolgotrajnejše delovanje agregatov avtobusov na peronih.
Opravili smo razgovor s prometnikom Avtobusne postaje Ptuj, ki je pojasnil, da je pri starejših modelih avtobusov res potrebno nekajminuto delovanje motorja v prostem teku zaradi napolnitve kompresorja z zrakom. Poudaril je tudi, da so vozni park posodobili in da so takšni avtobusi redki. V zimskem času pri izredno nizkih temperaturah se čas delovanja motorja v prostem teku res malo podaljša.
Robert Brkič
3.	Kdo nadzoruje urejenost in čistočo lokacij, na katerih so zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, in ali je že bila izrečena kakšna kazen za napačno odlaganje odpadkov po sistemu ločenega zbiranja odpadkov?
Odgovor: Nadzor nad ureje-
nostjo in čistočo lokacij, na katerih so nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/05, 4/07) izvaja medobčinska inšpekcija. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki pa je dolžan zagotoviti čistost prostorov zbirnih in prevzemnih mest, redno praznjenje, vzdrževanje in čiščenje posod oziroma zabojnikov. Medobčinska inšpekcija redno izvaja nadzor nad ločenim zbiranjem. Kadar na terenu ugotovi, da so posode za ločeno zbiranje polne ali poškodovane, ali je morebiti prostor, kjer so postavljene posode, umazan, o tem obvesti izvajalca javne službe Čisto mesto Ptuj, d. o. o., z nalogom, da zadevo uredi. Če pa na terenu ugotovi, da občani ne spoštujejo odloka, da torej nepravilno sortirajo odpadke, ali na zbiralnico ločenih frakcij odložijo odpadke, ki tja ne sodijo, zoper znane kršitelje uvede prekrškovni postopek in v skladu z ugotovitvami v postopku kršitelje ustrezno sankcionira.
Mag. Olga Fekonja
4. Ptuj naj se vključi v evropski projekt za čisti zrak »Citeair 2«
Odgovor: Navedeni projekt poteka v okviru programa IN-TERREG IVC in so bila partnerstva zanj sklenjena že leta 2008. V letu 2011 se projekt zaključuje, zato se vanj žal ne moremo več vključiti, pričakujemo pa lahko, da bo sofinanciranih še več podobnih projektov z okoljskega področja, na katere se bomo lahko prijavili.
Mag. Zdenka Bezjak
Vprašanji in pobudi Konrada Rižnerja:
1. Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju poziva, da v obrazložitvi o Proračunskem skladu za CERO Gajke pri
12	^Sft/fHSt
MESTNI SVET
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
polletni realizaciji proračuna za leto 2010 ne uporablja termina »da se izgradnja CERO Gajke v Spuhlji financira iz prihodkov vseh občin«, vključenih v skupni koncept ravnanja z odpadki, pač pa naj se v prihodnje uporabi termin, da se izgradnja CERO Gajke »financira iz cene odvoza odpadkov vseh krajanov občin«, vključenih v skupni koncept ravnanja z odpadki.
Odgovor: Pobuda bo upoštevana. Pri tem pa je treba dodati, da se sredstva, s katerimi se financirajo investicije v CERO Gajke in investicije v izvajanje odškodninske pogodbe v Proračunski sklad, stekajo v večjem delu iz deleža cene ravnanja z odpadki, namenjenega za investicije, ter iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki je od 1. 1. 2009 izvirni prihodek občinskih proračunov občin, iz katerih se odpadki pripeljejo, in jih vse
občine nakazujejo v Proračunski sklad kot sredstva občinskih proračunov. V manjši meri pa se v proračunski sklad stekajo tudi sredstva za dovoz papirniškega mulja in salonitnih plošč.
2. Zakaj štiri hiše na začetku Spuhlje še nimajo kanalizacije in zakaj pri izgradnji pločnika mimo teh hiš kanalizacija ni zajeta, zajeta pa sta odvodnjavanje in plinovod?
Odgovor: Na omenjenem območju se nam je uspelo dogovoriti z večino lastnikov, razen s prvimi štirimi na začetku naselja, ki pa žal preko svojih zemljišč še vedno ne dovolijo gradnje kanalizacije. Za vsa druga gospodinjstva trenutno teče postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, medtem ko je izvajalec gradnje že izbran. Čas izgradnje kanalizacije za prve štiri hiše v Spuhlji je torej neposredno odvisen od samih krajanov, ko se bodo med
seboj sporazumeli in nam dovolili gradbeni poseg na njihova zemljišča.
3. Kako namerava MO Ptuj ukrepati proti tistim občinam, ki so sicer vključene v skupni koncept ravnanja z odpadki, pa ne nameravajo podpisati Pogodbe o sodelovanju pri izvedbi projekta nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke, ki je dokument, brez katerega ni možno kandidirati za pridobitev nepovratnih sredstev iz Kohezij-skega sklada EU?
Odgovor: Trenutno je pogodba v medobčinskem usklajevanju in na podlagi časopisnih člankov ni smiselno ugibati, ali bodo občine pogodbo podpisale ali ne. Občine bodo pri svojih dokončnih odločitvah zagotovo upoštevale tudi dejstvo, da so obstoječe kapacitete odlagališča izkoriščene, nove kapacitete pa zagotovljene le s pomočjo sofinanciranja inve-
sticije z državnimi in evropskimi sredstvi, za kar pa je pogoj tudi sklenjena medobčinska pogodba.
4. Pristojne na MO Ptuj poziva, da se tiste občine, ki ne bodo podpisale pogodbe o sodelovanju, izključi iz skupnega koncepta ravnanja z odpadki v CERO Gajke.
Odgovor: Na zadnjem kolegiju županov je bilo odločno povedano, da občina, ki do določenega roka ne bo podpisala pogodbe o sodelovanju pri izvedbi projekta nadgradnje deponije, ne bo več vozila smeti na CERO Gajke. V naši neposredni bližini je dovolj centrov za zbiranje odpadkov in si tisti, ki bi želeli imeti urejen odvoz smeti, naj to uredijo po svoje, tako tudi občina Cirku-lane, če bo vztrajala pri svojem stališču.
Alenka Korpar
NSš Nova Slovenija s kandidatom za župana!
NOVO
Peter Pribožič je po sklepu Mestnega odbora N. Si sprejel kandidaturo za župana MO Ptuj z željo, da vnese nekaj novega v lokalno politiko Ptuja. V Sloveniji se uveljavlja podoba županovanja, ki temelji na moči kapitala, služenju tej moči in izrabi javnih financ za projekte, ki prinašajo več koristi posameznikom kot skupnemu dobremu. Če je župan čemu potreben, je ravno na tej točki, da skrbi za pravično, pošteno in gospodarno trošenje javnih financ v dobro občanov. S programom, ki ga ponujamo, želimo tudi dokazati, da je Nova Slovenija blizu ljudem.
Občankam in občanom želimo, da praznik demokracije izkoristimo na volitvah z uspešno udeležbo.
Janez Rožmarin, predsednik Mestnega odbora N.Si Ptuj
HHH	Razvoj in socialna povezanost
^^ J P J	Slovenija po hudi gospodarski krizi okreva. Krize še ni konec, ampak najhujše je za nami. Vlada je v so-
očenju s posledicami krize zavarovala najbolj socialno ranljive družbene skupine, ki za nastanek te niso bile nič krive. Hkrati je začela z zahtevnimi reformami, ki dolgoročno omogočajo konkurenčnost in uspešnost
Slovenije.
Vlada bo letošnjo jesen neodvisno od lokalnih volitev sprejemala vse tiste odločitve, ki jih je dolžna sprejemati kot odgovorna vlada za uresničitev naših skupnih stremljenj.
Naloga lokalnih skupnosti pa je vzpostavitev takega sistema na občinski ravni, ki bo prinesel še bolj učinkovit servis za občanke in občane, spodbudno in stabilno okolje za razvoj lokalnega gospodarstva ter večjo skrb za naravno okolje. Lokalne volitve morajo pomeniti osredotočenje ljudi na izbiro tistih predstavnikov, ki bodo znali najbolje voditi občine v teh časih. Glede Socialnih demokratov ni nobenega dvoma - na državni in lokalni ravni si kot cilj zastavljamo razvoj in socialno povezanost.
Socialni demokrati Ptuj
. >f.w/.'\'i/t 13
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
MESTNI SVET
v	v
Dr. Štefan Celan s široko podporo ponovno za župana
Župan dr. Štefan Čelan je vnovično napovedal kandidaturo za župana našega lepega in najstarejšega slovenskega mesta Ptuj. Njegovo kandidaturo so s sporazumom o podpori na lokalnih volitvah podprli tudi člani njegove stranke LDS ter SD, SMS, DeSUS in SNS.
Dr. Štefan Celan meni, da je moč v mestu ob Dravi še veliko postoriti. Kot morebitni vnovični župan se bo zavzemal, da bodo vsi že začeti programi dobili svoj epilog, zaveda pa se, da bo to v teh težkih časih zahtevna naloga.
»Prav tako bom poskušal za dobro mesta 'počrpati' čim več evropskih, proračunskih in zasebnih sredstev za lajšanje socialnih, zdravstvenih ter takšnih in drugačnih tegob občank in občanov,« je o svojem programu spregovoril župan.
Dr. Štefan Celan se je za vnovično kandidaturo odločil šele pred kratkim, ko so mu kolegi in sodelavci izrazili podporo. »Odločitev za župansko kandidaturo sem sprejel šele po tehtnem razmisleku, saj sem dolgo okleval in tuhtal, ali sem še prava oseba za to mesto in še naprej sposoben opravljati to funkcijo. Ni bilo lahko. Clovek na delovnem mestu ni sam, ima tudi odgovornosti izven službenega življenja. Po večkratnih razgovorih s kolegi, ki sedijo tukaj, in tudi z drugimi v mestnem in občinskem svetu, sem videl, da je smiselno nadaljevati z delom,« je dejal Celan.
S podpisom sporazuma so Celanu podporo izrazili Lidija Majnik (LDS), Milan Krajnik (DeSUS), Miran Meško (SD), Robert Križa-nič (SMS - Zeleni Evrope) in Miroslav Letonja (SNS).
Mestni odbor LDS Ptuj
V
Cas je za DeSUS, za boljši in lepši Ptuj!
Vse priprave na letošnje lokalne volitve 2010 so v stranki DeSUS dobro stekle. V našem mestnem svetu in svetih četrtnih skupnostih se bodo člani naše stranke zavzemali za hitrejšo gospodarsko rast, nova delovna mesta, za varno, odprto, čisto in zdravo mesto, predvsem prijazno vsem mladim, upokojencem in invalidom.
Pri sestavljanju liste kandidatov za mestni svet po novem sistemu so velike možnosti pri glasovanju. Ceprav je na vrhu liste gneča, pozabljamo na preferenčni glas, ki omogoča, da pridejo prej v mestni svet tisti, ki so na kandidatni listi uvrščeni nižje. Vendar je potrebna večja angažiranost med volivci. Vsak posameznik, ki na listi pridobi več preferenčnih glasov, s tem poveča število glasov na listi DeSUS.
Starejši ljudje potrebujejo tako malo, da so zadovoljni. Največkrat le to, da jim prisluhneš. In kako lepo je prispevati k njihovi sreči. Pridružite se nam, samo združeni in enotni bomo močni! Zato volite kandidatno listo DeSUS in pridite na volišče v nedeljo, 10. oktobra 2010!
Albin Pišek, vodja svetniške skupine DeSUS

SDS
Ptuj. Zmoremo več!
Vse poletje smo bili v MO SDS Ptuj zelo dejavni v pripravah na lokalne volitve. Žal so zadnje počitniške dni ponovno, kot vedno pred volitvami, zaznamovale nerazumne obtožbe zoper predsednika SDS Janeza Janšo. Postopki spominjajo na stalinistične povojne procese na Slovenskem. Zato jih obsojamo, saj načenjajo osnovne principe pravne demokratične države.
Demokratičnost, poštenost, naravnanost k razvoju, gospodarski rasti, skrbi za vse ljudi, za zdravo, čisto in urejeno okolje izžareva program, s katerim prihajamo pred vas, drage volivke in volivci! Ptuj si zasluži več! Ptuj zmore več!
MO SDS Ptuj je 8. septembra na volilni konferenci soglasno potrdil Miroslava Lucija za kandidata za župana, doktorja medicine, nekdanjega župana, poslanca v DZ, državnega sekretarja, veleposlanika Republike Slovenije.
Soglasno je bila potrjena tudi lista kandidatov SDS za mestni svet in lista kandidatov SDS za svete četrtnih skupnosti. Vsi kandidati so v svojih okoljih že dokazali, da so predani razvoju in delu v korist vseh občank in občanov.
Spoštovane občanke in občani! V predvolilnem času vas pričakujemo v Centru »EvoLUCIja«, Murkova ulica 1 (nekdanja trgovina NAF NAF), kjer boste skupaj s kandidatom za župana Miroslavom Lucijem in kandidati za mestni svet soustvarjali prihodnost Ptuja.
V soboto, 2. oktobra, pa vas vljudno vabimo na predvolilno prireditev s tradicionalnim golažem na Novem trgu.
Mestni odbor SDS Ptuj
14
MESTNI SVET
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
Pripravljeni na (novo) zaupanje
liiahLf-
Regijski odbor in Klub županov Slovenske ljudske stranke (SLS) Ptuj-Ormož sta na srečanju s predsednikom SLS mag. Radovanom Žerjavom izvolila novi vodstvi.
Dosedanja predsednica dr. Darinka Fakin (županja občine Majšperk) je predala vodenje Regijskega odbora SLS Radoslavu Simoniču (županu občine Hajdina) in je bila izvoljena za podpredsednico, tako kot dosedanji tajnik - koordinator odbora Branko Brumen, novi predsednik Mestnega odbora na Ptuju. Za podpredsednika sta bila izvoljena še Marjan Mohorko iz občine Ormož in ustanovni član Kmečke zveze Franc Obran iz občine Markovci.
Za predsednika Kluba županov Spodnjega Podravja, v katerem je devet županov našega območja (Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Markovci, Majšperk, Trnovska vas, Videm in Zavrč), in predstavnika v Svetu SLS je bil izvoljen Jožef Kokot, župan občine Gorišnica. Vsi župani SLS, razen Radoslava Simoniča, bodo tudi letos kandidirali za novo zaupanje svojih volivcev.
Na sestanku so se dogovorili za enoten nastop na letošnjih lokalnih volitvah s temeljnimi cilji utrditve programa SLS kot tradicionalne politične stranke Evropskega kulturnega kroga in prve slovenske politične stranke v času osamosvajanja, ohranitve največjega števila županov in svetnikov v občinah regije, ki so garant za uspešen razvoj Ptuja in občin regije, ter uveljavitve pokrajin v Sloveniji, s Spodnjim Podravjem in Ptujem kot regijskim in razvojnim središčem ter žariščem nacionalnega pomena v partnerskem odnosu z drugimi občinami, kar bo nadomestilo razvojni zaostanek in pospešen razvoj občine in območja.
Mestni odbor SLS Ptuj poziva volivke in volivce, da se udeležijo oktobrskih volitev in podprejo naše kandidate za mestni svet, saj dokazujemo, da smo Pripravljeni na novo zaupanje.
Mestni odbor SLS Ptuj
SMS - zeleni Evrope z vizijo za Ptuj
SMS - zeleni Evrope smo nastali z namenom vključevanja mladih in vseh drugih zapostavljenih skupin v procese družbenega in političnega odločanja, tako na nacionalni kot lokalni ravni. V svojih pobudah izhajamo iz resničnih potreb in skrbi, ki jih imamo mladi in vsi ljudje današnjega časa. Po desetih letih delovanja žal ugotavljamo, da je pereče mladinske in socialne problematike vedno več.
Z željo po »dialogu in medsebojnem razumevanju« med generacijami in s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin ter solidarnosti, ki bodo vodilne teme, želimo v Stranki mladih - zeleni Evrope opozoriti na resno grožnjo splošnega ukinjanja javnih dobrin in omejevanja pravic, ki postopoma vodijo slovensko in svetovno družbo v velike družbene spremembe, zniževanje kakovosti življenja ter vse večje razslojevanje in razvrednotenje posameznika.
SMS - ZELENI EVROPE opozarjamo na zniževanje socialnih, kulturnih in družbenih standardov; na nepravično bogatenje peščice na račun večine; na vedno večji nadzor nad ljudmi in zastraševanje z vseh strani in na vseh področjih; na naraščajoče brezvestno onesnaževanje okolja, ki zastruplja naše zdravje; na pomanjkljive standarde prehranske varnosti, kjer so pravila pisana po nareku velikih proizvajalcev, ki jim ni mar za drugo kot dobiček; na pojav novih bolezni, katerih vzrok je le človeško brezumje; na odsotnost demokratičnosti v javnih medijih; na vse več človeku neprijaznih zakonov.
Na prihajajočih lokalnih volitvah za Mestni svet MO Ptuj bo lista kandidatk in kandidatov SMS - ZELENI EVROPE jasno in odločno zastopala stališča in dejanja za zdravo in kakovostno življenje na Ptuju.
Robert Križanič,
predsednik Mestnega odbora SMS - zeleni Evrope Ptuj
SMS
//faf/rfi
'tyryf/i
15
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
GOSPODARSTVO
Bioplinarna - proizvodnja energije iz obnovljivih virov
Perutnina Ptuj (PP) je konec avgusta pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili projekt izdelave bioplinarne (BP). Prepričani so, da bo sistem za zajem emisij na izvoru Draženci imel na okolje izrazito pozitiven vpliv, saj bo neposredno zmanjševal obremenitve v okolju, ob tem pa proizvajal dragoceno energijo in nazaj v naravo vračal visokokakovostno naravno organsko gnojilo.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
»Zero waste« podjetje
Skupina PP je v svojo filozofijo razvoja implementirala tudi koncept »zero waste« podjetja. To pomeni, da vse proizvodne procese oblikujejo tako, da odpadni material postane sekundarna surovina, ki jo lahko koristno uporabijo. Sekundarne surovine uporabijo v novih proizvodnih procesih, kot je na primer moderna Tovarna proteinskih koncentratov na Zagrebški cesti in kot bo Sistem za zajem emisij (bioplinarna) na izvoru Draženci.
Energija iz obnovljivih virov
V težnji po razvoju v skladu z globalno okoljsko strategijo 20-20-20 tudi ptujsko proizvodno podjetje zagotavlja svoj
prispevek v iskanju dolgoročnih ekoloških odgovorov, hkrati pa postaja energetsko vse bolj neodvisna družba. Strategija 20-20-20 nalaga nacionalnim regulatorjem kot obvezo na nivoju vseh članic EU, da do leta 2020 dosežejo naslednje cilje: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU na raven, ki bo za 20 % nižja kot leta 1990; 20 % porabljene energije mora biti ustvarjeno iz obnovljivih virov ter za 20 % povečati energetsko učinkovitost. Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, nam je za ilustracijo prikazal, da bo bioplinska naprava proizvedla 8.188 MWh/a električne energije, kar predstavlja 25 % porabe električne energije vseh naših obratov v Sloveniji, če se omejimo le na proizvodnjo
Stanje na področju obratovanja BP-naprav
V Sloveniji je po neuradnih podatkih danes že 13 tovrstnih naprav, dve novi sta v izgradnji. V Nemčiji jih je v tem trenutku okoli 5.000, na leto pa jih zgradijo nekaj 100. Zanimivo je, da vse bioplinske naprave delujejo po istih biokemijskih principih in da za pretvorbo energije uporabljajo enake tehnološke rešitve. Razlikujejo se le pri izbiri proizvajalcev opreme.
Osnovni podatki o napravi
Kogeneracija bo imela instalirano električno moč 999 kW in bo letno proizvedla 8.188 MWh električne in 8.245 MWh toplotne energije. Rešitev predvideva izkoriščanje tudi dveh stranskih produktov, trdnega in tekočega visokokakovostnega naravnega organskega gnojila, medtem ko bo voda, ki je potrebna za raz-redčevanje, krožila v sistemu. Električna energija in toplota se bosta proizvajali v kogeneracijski napravi iz bioplina, ki nastaja z anaerobno fermentacijo biološkega substrata. Električno energijo bodo oddajali v električno omrežje, del toplote (30 %) pa bodo uporabili v samem procesu, presežno toploto nameravajo distribuirali do bližnje tovarne krmil. Vhodni substrati: biološki substrat sestavljajo zeleni kosubstrati (koruzna in travna silaža), piščančji gnoj in glicerin ter se energetsko izrabijo in okolju prijazno predelajo.
Georg Asum, lastnik bioplinarne v Dasingu (po vzoru katere bo grajena v Dražencih), ter dr. Bojan Pahor (levo).
električne energije (iz gnoja).
Električna in toplotna energija ter naravno organsko gnojilo
Podjetje je upravljavec več naprav in objektov, za katere je od leta 2005 potrebno pridobiti IPPC dovoljenje (Integrated pollution prevention and control). V Sloveniji je ta trenutek izdanih okoli 200 odločb vsem slovenskim podjetjem (PP jih ima sama 9). Projekt Sistem za zajem emisij na izvoru Draženci bo s predelavo bioloških odpadkov iz reje in odpadne zelene mase ter z zajemom vseh emisij na izvoru prideloval kot primarni produkt električno energijo ter dva stranska produkta: toplotno energijo in visokokakovostno naravno organsko gnojilo.
Soočanje z neracionalnimi očitki in s posamičnimi interesi
»V fazi izdelave projektne dokumentacije in pridobivanja projektnih pogojev in soglasij smo dosledno spoštovali vse zakonske in strokovne standarde, vključno z vsemi relacijami, za katera je kompetentna lokalna skupnost; v primeru lokacije Draženci,« pove dr. Glaser in nadaljuje, da se kljub večkrat predstavljenim vsem naštetim dodanim vrednostim projekta, tako na javnih obravnavah v pristojni Občini Videm kot tudi v lokalnih in na-
cionalnih medijih, soočajo z neracionalnimi očitki in s posamičnimi interesi, katerih posledica so poskusi zavlačevanja začetka gradnje, četudi izpolnjujejo vse zakonsko določene predpise oziroma so slednje še dodatno nadgradili. Ker želijo zagotoviti čim večjo transparentnost že v fazi realizacije same investicije, so zainteresirano lokalno skupnost in novinarje peljali na ogled podobne bioplinske naprave v Nemčijo, natančneje v Ausburg (pri Munchnu), kjer smo si ustvarili materialno predstavo o njenih implikacijah na okolje in okolico. Omenjena bioplinarna (leta 2008 je bila izbrana za najboljšo bioplinsko napravo v Nemčiji, op. a.) je postavljena 100 metrov od prve hiše in 300 metrov od strnjene vasi Dasing.
Raven odvisnosti EU od uvoza energentov se nenehno viša
»Na trgu električne energije že danes veljajo napovedi, da bo cena električne energije v naslednjih treh do petih letih višja vsaj za 70 %,« pove dr. Bojan Pahor, direktor PP Energija in svetovalec predsednika uprave PP. Po informacijah evropskega statističnega urada Eurostat se raven odvisnosti EU od uvoza energentov nenehno viša. V letu 2005 je znašala 56 %, najbolj od tekočih goriv (97) in plina (74), podobni kazalci veljajo tudi za
16	fSft/f/.'St
GOSPODARSTVO
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
tekočih goriv (97) in plina (74), podobni kazalci veljajo tudi za Slovenijo in naj bi se po napovedih povzpela celo na več kot 65 %. »Jedrska energija je ena od možnosti, vendar so mnenja o tem deljena, vodni viri pa so že bolj ali manj izkoriščeni. Tudi o TEŠ in 6. bloku lahko praktično vsak dan spremljamo in analiziramo nove in (še) vedno nasprotujoče si podatke. Kot alternativi se razvijata tehnologija izkoriščanja morja (plimovanje) in vodikova tehnologija, a žal ne v Sloveniji. Tako so danes najbolj v ospredju predvsem druge oblike obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaika in vetrna energija (pa tudi ta žal ne v Sloveniji) ter energetske rastline za pridobivanje bioplina,« še pojasni Pahor.
Kaj je bioplin?
Bioplin ima podobne lastnosti kot zemeljski plin. Kurilna vrednost plina je odvisna od deleža metana, ki ima energetsko vrednost okoli 10 kWh/m3. Največkrat se uporabi za soproizvodnjo
toplote in električne energije v t. i. kogeneracijski enoti, lahko pa se uporabi tudi kot pogonsko sredstvo (za javni, tovorni pa tudi zasebni prevoz) ali celo za dovajanje bioplina v plinsko omrežje, seveda ob izpolnjevanju določenih dodatnih tehničnih pogojev. Med najprimernejše substrate za pridobivanje bioplina sodijo gnoj in gnojevka, poljedelski pridelki in njihovi ostanki, odpadki živilske industrije pa tudi gospodinjski odpadki. Skratka, odpadna organska biomasa. »Glede na to, da smo v Perutnini Ptuj zaključili z gradnjo Tovarne proteinskih koncentratov in sprejeli odločitev o prestrukturiranju dejavnosti prašičereje, so bili surovinsko izhodišče našega projekta predvsem piščančji gnoj in ostanki zelene biomase,« še pove dr. Pahor in nadaljuje, da je piščančji gnoj danes sicer še vedno enostavno možno raztrositi na polja in ga uporabljati za gnojenje. Je pa res, da del, ki je pomemben za proizvodnjo bioplina v naravi, ostane neizkoriščen; za rastline sta iz gnoja namreč pomembna
Bioplinarna, ki smo si jo novinarji sredi septembra ogledali, je bila leta 2008 izbrana za najboljšo bioplinsko napravo v Nemčiji. Postavljena je 100 m od prve hiše in 300 m od strnjene vasi Dasing.
predvsem dušik in fosfor. »V času, ko je energija ključna strateška surovina, je zato še toliko bolj pomembno, da prepoznamo in izkoristimo možnosti za njeno pridobivanje. Hkrati pa je po drugi strani obvezno kompostiranje, v bistvu (tiha) legalizacija izpustov toplogrednih plinov, ki pri tem nastajajo (CO2, NOx, CH4, SO2 itn.).«
Stanje projekta
Danes je projekt investicije Sistem za zajem emisij na izvoru Draženci v fazi izdaje gradbenega dovoljenja. Dr. Pahor še ocenjuje, da bo investicijska vrednost znašala približno 6 milijonov evrov in da bo doba vračanja investicije trajala približno osem let.
n • v	•	• •	i i v	•	• i	i v •
Zniževanje pravic in slabšanje socialnega položaja
prebivalcev Slovenije
SSS Območna organizacija Spodnje Podravje - Ptuj
Vlada RS nadaljuje s sprejemanjem zakonov, ki drastično znižujejo pravice in socialni položaj prebivalcev Slovenije na vseh področjih. Z zakonom o malem delu uvaja posebne oblike zaposlovanja delavcev, kjer ni bolniških nadomestil, ni dopustov, ne regresa za prehrano in letni dopust, tudi ne povračil stroškov prihoda na delo. Delodajalci so že sporočili svoje navdušenje nad takšnim zakonom in si že manejo roke. Tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih - kjer se skrajšujejo odpovedni roki in znižujejo odpravnine,
skratka, olajšuje se odpuščanje delavcev - gredo v parlament. Ob tem pa je tukaj še pokojninska reforma, ki močno zaostruje pogoje za upokojevanje in znižuje pokojnine prihodnjih upokojencev. Predsednik vlade je že sporočil, da sindikalni predlogi zanj niso »konstruktivni«, zato bo pokojninsko reformo kljub nasprotovanju sindikatov poslal v parlament neusklajeno. Vse v imenu razbremenjevanja državnega proračuna, iz katerega bo vlada lahko še naprej reševala banke, ki so hudo zadolžene, ker so financirale »tajkunske« prevzeme in izčrpavanje podjetij. Ta »cunami« protidelavske zakonodaje lahko ustavimo le še sindikati, za kar pa bo potrebna organizirana akcija vseh, ki imamo dovolj volje in poguma, da ga zaustavimo. Prva možnost je, da Pahorjevo in Svetlikovo uki-
njanje socialne države ustavijo poslanke in poslanci državnega zbora, kar je sicer manj verjetno, druga možnost pa je izvedba referenduma, kjer bomo sami odločili, kakšno zakonodajo si želimo.
Zato smo se v ZSSS odločili, da poslanke in poslance opozorimo, da imajo možnost prepre-
čiti sprejem te zakonodaje. Na to jih lahko opozorite tudi vi, če se strinjate z nami. Poslankam in poslancem lahko pošljete elektronsko sporočilo, v katerem jim sporočite svoje nestrinjanje s predlaganimi zakoni. To storite na povezavi www.gledamovas. com.
17
LOKALNE VOLITVE 2010
18
/Zfcf/rf,

LOKALNE VOLITVE 2010
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
19
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
LOKALNE VOLITVE 2010
20
/Zfcf/rf,

LOKALNE VOLITVE 2010
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
. >f.w/.'\'i/t 21
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
LOKALNE VOLITVE 2010
M Si
22	^st*yf/>st
LOKALNE VOLITVE 2010
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
.'	23
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
LOKALNE VOLITVE 2010
24
£
I
m
&M
v>
0
N J>
e
1 z
3
m
j
z m
o
CD O
Z
m
T H
C
Naročnik oglasa: Stranka Humana Slovenija, Rogaška cesta 36,2251 Ptuj
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
LOKALNE VOLITVE 2010
ZA TISTE, KI IMAJO PTUJ V SRCU IN S PONOSOM POJEDO: »FTUJČANKA, FTUJČAN SEM!«
Dejstvo s, da iitic e dina politična stranka v Miestni občini Ptuj ,kine mislina vas samo.,ko so volive . ^>oštovana Ptujčarike inPtujčani aavzeto il vztrajno se po nasihmočeh ■j stnem svetu savzemamo za vasboljši soc jalnipoloiiij. Z? tre t^imandatnas svetnik odi? ¿10 glasuj; proti nerazum-nimpodrašitvam monopolista komunalnih storitev kot so opevanje ,voda Komunaln« ga podjetja Pnij,ki je de iničarska dnižba. Odločno zavračamo tezo nekateri nadutih ri ošabnih politikov, da je občina podjetji. Ji veliko več in.ni mogoče gledati k stvari sfrozipnzmo kipitala m. dobička, kine poijnahumanisiui in solidarnosti. Vtampritieruna lokJmem nivoju. Taksu ljudje so ciniki in dvotičnezi ri iriso vre dni vaš ga zaupanja pri oblikovanjupolitie za dobrobit občanov. Pnijčanke in Rujčani dovolite, da vam predstavimo nekaj nasii pobud županu inmestrjemu svetu,ki so biU re aliarane v tem mandatu
1	. Posivitev spomenika padlim za samostojno Slovenijo.
2	Ustanovitev občinskega javnega podjetja.
3	. EMiratni denarni arjesek mamicam ob rojstvu otrciia.
4	Ustanovitev mestna blagajna ,na kateri lahko občani
preko položnic brez provizije plačujejo komiunahe storitve.
J Povečanje proračunske dename podst^e za javna dela
v letuSGIO.
Slovenska nacionalna stranka
V SIT S se zave damo, da maramo se ntkaj storiti na področju ekologije ,ki je t ila isnamaTjena. ¡Posladka te ga dejstva pa je ne najbolj si zrak v našim me stu. Na Rujubomo mrarali narediti tudinekaj za ose lenitev našega mesta. podobi se, da ima nt sto fiidifonlano in javno kopališče. V te j gospodarski in Lnmčnikrizipa je dcEnoct lokalne politike, da prvabi investitorje ,kibodo odpireHnjcvadelovnamesta, da se bodo mladi lahko zaposliliv domačem okoliu. V SNE dajemo pre dnost. vlaganju v člove&e vire. Posebno skrb moramo nameniti ostarelim in. socialno ogoženin občanom in občankam.
PRED NAMI JE ŠE VELIKO IZZIVOV, ZATO ODDAJ
.-.i:-,--v-, "v■:"■'.'.. ^ =■r;:/^:.- : ^ STRANKO POD ŠTEVILKO 6,DABI SKUMJZ \AMI, g . :.::■,■,:.!■::■ i t .>:■'■:■■■■:■..■'-.■ g ■■)■.■:■	' ■/■■■■r:	%
i
Ni luloltuKvvl^ ah v niesini fvifi bori.o Jtas^iT^ luT]:
1.RudoifVfcaM
■u"
2.	Rado Ekrjaiiec
3.	Taifja Tu ič
r\
SLOVENSKA UNIJA
Cfc navita programska iihoilisca s trarJc Sin ensiu unija so:
1. Človek je prihodnost.
2 Stranka Slovenska Ufuja je strank a,kipove sije
3. Nova družbena pogodba f Ustava je nas osnovni dAkumfcnt)
Pmgiijft ibanhp ST' ru blabiih idlitralu
1. Bolj piiVičaL razvoj MO Ffcji.puposameatiii mestnii četrtih
2	Prmd*iv>ili □ bomc, da se bo MO Ptuj iMrnujila v ajusrriivoji malih in srednjih podjetij s prog ami z višjo dodano vrednostjo
3	UstmavljanjJ soc kinii podjetij tudi s pomočjo Mk stric občne Ptuj 1. Rasvoi turLana poc^itamo,vendar mcia biti hitrejši.
5 Osintniv stare g± mectnegi j«dra s prog srnam ošintve starili obrti
26	^¿*ytt.>st
KULTURA
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
S poezijo preplavljen Ptuj
Festival, ki je letos prvič na Ptuju (prejšnja leta se je odvijal v Goriških Brdih) združil pesnike iz vsega sveta, je za nami. Ptujčani smo vsekakor hvaležni in počaščeni, da je dogodek Dnevi poezije in vina našel svoj novi dom v najstarejšem mestu v Sloveniji. Zvrstilo se je več kot 50 dogodkov na različnih prizoriščih, nastopilo je kar 27 pesnikov iz 24 držav.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Vsak večer se je dogajanje zgostilo na Vrazovem trgu, ob branju odličnih pesnikov in pesnic. Med njimi je bil tudi slovenski klasik Niko Grafenauer.
Poezija v prazni steklenici Haložana. Direktorica festivala Jelka Ciglenečki je v Večerovi prilogi zapisala: »Ta avgust je za nas prelomen. Dnevi poezije in vina so bili doslej tako neločljivo povezani z briško vasico Medana. Iz ene najlepših vasi smo se preselili v eno najlepših slovenskih mest.«
t*
/
Zadnji teden avgusta smo našli poezijo povsod po Ptuju. Pozibavala se je tudi na lampijonih nad našimi glavami.
Na sedežih, ki jih je kreirala Stanka Vauda Benčevič s pomočjo soproga Igorja, so bili verzi kot Pravilni odgovor ogledalu je zmeraj, ja; Premikamo se, a ne zapuščamo kraja; Milijarde ljudi in koliko besed v koliko jezikih/ali za vse obstaja beseda? ..
Kostumografinja Stanka Vauda Benčevič in akademski slikar Dušan Fišer sta poskrbela za instalacije z naslovom »Odsev poezije in vina«.
Eno kepico slovenske poezije, prosim; projekcija kratkega filma, pesniško branje; ulično gledališče; jukebox poezije - je le nekaj dogodkov, ki so se zvrstili v štirih dnevih.
27
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
KULTURA
Letošnji vrhunec nastop skupine Laibach
9. poulični festival Ptuj - odprto mesto
Tudi tokratni poulični festival Ptuj - odprto mesto, ki ga organizira društvo Povod, je presegel vsa pričakovanja. V času med 25. in 30. avgustom so bile ulice Ptuja živahne, kot že dolgo ne. Vrstili so se nastopi uličnih glasbenikov, igralcev, cirkusantov, žonglerjev in drugih umetnikov iz celega sveta.
Bronja Habjanič
»Festival je iz mladostne in nadobudne ideje, da je fajn, da se na ptujskih ulicah nekaj dogaja, postal priznana tržna znamka. Je zgled sodelovanja med institucijami in posamezniki. Pred desetimi leti ni bilo strukturira-nega in z dolgoročno ambicijo naravnanega, večdisciplinarne-ga projekta. V prvem uvodniku smo najavili, da si želimo, da bi festival spodbudil efekt snežene kepe, da bi z leti rasel in razvijal široko paleto dogajanj. Danes vidimo, da je na Ptuju, tako poleti kot sicer, že več dogodkov, ki ubirajo podobne smernice,« je v brošuri, ki je najavila dogodke letošnjega festivala, zapisal vodja organizacijskega odbora Robert Križanič.
Na ptujskih ulicah so odmevali severnoafriški in mediteranski ritmi, s katerimi je navduševala belgijska bobnarska zasedba Lokomotiv. Predstavil se je tudi lit-vanski teater Arlekin s predstavo " Smile-Dot-Net". S klovnovski-mi vložki in jezikom pantomime so nasmejali tako mlajše kot tudi starejše obiskovalce. Meje našega uma je s predstavo »Twist your mind« raziskovalo čarobno gledališče Saltimbanko. Skupina umetnikov Tanzelarija je s predstavo Shiva Mahesvara navdušila obiskovalce z elementi plesa in teatra v povezavi z ognjem in s pirotehniko. Ponovno pa se je s svojo monokomedijo Prava baba predstavila Urška Vučak. V okviru projekta »Spodbujanje vseživljenjskega učenja na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju« so lahko zainteresirani obiskali multimedijski avtobus, kjer so našli družbeno koristne vsebine s področja vseživljenjskega učenja. Ob ribniku
Foto: Staša Cafuta
v Ljudskem vrtu je potekala joga na prostem, otroci iz vrtca Ptuj so predstavili svoj projekt »S plesom in igro skozi šege in navade po Sloveniji« in še in še.
Vrhunec tokratnega festivala nedvomno predstavlja koncert legendarne skupine Laibach.

/ i <
Legendarna skupina Laibach bi si zaslužila prizorišče v centru starega mesta, tako kot se je najprej načrtovalo, in poslušalcev bi bilo mnogo več.
Laibach je na Ptuju nastopil v nedokončani hali v nakupovalnem središču Q-center.
Čeprav je organizatorjem na predviden dan koncerta zagodlo vreme, so se s člani skupine dogovorili za nadomestni koncert. 11. september 2010 se je tako zapisal v zgodovino Ptuja kot datum, ko je skupina prvič po 30 letih delovanja nastopila v najstarejšem slovenskem mestu.
»Vorganizacijo dogodka Laibach v Pettau, ki je predstavljal presežek letošnjega festivala Ptuj - odprto mesto, je bilo vloženega več mesecev dela,« je ob zaključku letošnjega festivala povedal vodja organizacijskega odbora dogodka in društva Povod Robert Križanič.
Laibach
So ena najvplivnejših slovenskih skupin vseh časov. Kot pomembno slovensko tržno znamko in prepoznavne slovenske ambasadorje kulture jih v svojih informativnih biltenih omenjata Ministrstvo za zunanje zadeve in Gospodarska zbornica Slovenije. Mednarodni izbor vodilnih glasbenih kritikov je njihovo ploščo Opus Dei uvrstil med tisoč najpomembnejših albumov vseh časov. Classic Rock Magazine (ena najvplivnejših britanskih revij za rock glasbo) je isti album ob koncu leta 2009 postavila v izbor petih najpomembnejših albumov vseh časov. Vodilni ameriški mesečnik za umetnost Artforum je med desetimi naj dogodki v svetu umetnosti za leto 2009 izbral Laibachov projekt Umetnost fuge. Od ustanovitve leta 1980 do danes je imela skupina več kot 800 koncertov po celem svetu in prodala več kot milijon plošč. S svojim delom so močno vplivali na mnoge pomembne svetovne skupine (k sodelovanju so jih vabili U2, The Cure, The Stranglers, Judas Priest idr.). Velik pečat so pustili pri nemških velikanih Rammstein. Glasba skupine je bila kot inspiracija uporabljena v filmskem hitu Blair witch project, njihovo glasbo pa lahko zasledimo tudi v filmu »Spiderman I« in v popularni televizijski nanizanki »Alias«. Člani zasedbe so nastopili v filmu »Full metal jacket«, slovitega režiserja Stanleyja Kubricka. Leta 1984 je skupina soustanovila širšo, neformalno organizacijo in estetsko gibanje Neue Slowenische Kunst. S svojimi skupnimi akcijami (Štafeta mladosti, Krst pod Triglavom) je združenje močno označilo osemdeseta in prvo polovico devetdesetih let, tako v nekdanji Jugoslaviji kot tudi drugod po svetu. Leta 1986 je Laibach (skupaj z ostalimi skupinami NSK) prejel kolektivno nagrado Zlata ptica. Leta 1997 je skupina prejela prestižno medijsko nagrado Viktor »za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture« ter nagrado glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini«. Skupina je izdala več kot dvajset albumov, od tega jih je 13 studijskih. Njihova matična založba je znamenita Mute records iz Londona, ki pod svojo streho združuje nekatera izrazitejša svetovna glasbena imena, kot so Depeche mode, Nick Cave, Goldfrap, Diamanda Gallas idr.
28	^¿t/fHst
KULTURA
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
Na ptujskem gradu zaživele osme grajske igre
Srednjeveški Ptuj je prvo soboto v septembru zaživel v vsej svoji veličini. Ptujčani in obiskovalci tega najstarejšega mesta ste se tako lahko znašli v svetu vitezov in grajskih gospodičen, zeliščarjev, usnjarjev, graš-čakov in tlačanov. Na grajskih igrah, ki so jih že osmo leto zapored pripravili člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, pa ni manjkalo niti glasbe, plesalcev in dobre hrane.
Mateja Tomašič
Srednjeveška bobnarska sekcija je že v dopoldanskih urah z bobnanjem po Ptuju razglašala začetek osmih grajskih iger, ki so v naše najstarejše mesto ob Dravi pritegnile blizu 240, lahko bi kar rekli srednjeveških udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Slovaške. Med njimi so bili člani društva Herzogstadt iz nemškega Burghausna, slovensko-av-strijske mreže štajerskih gradov Ritterzeit Štajerska-Slovenija, društva Zoldnieri iz Slovaške in društva Karantanski viteški red Okrogle mize. Ptujčani se tudi sicer redno srečujejo s podobnimi društvi partnerskih mest doma in na tujem. Vsako leto obiščejo Burghausen in se udeležijo srečanja v Avstriji, kjer po navadi poteka tudi strokovni seminar o srednjem veku. V Sloveniji so letos obiskali Sevnico in Žužemberk. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj želi s podobnimi prireditvami ohranjati kulturno dediščino srednjeveške tradicije Ptuja, aktivno sodelovati in živeti z
mestom. Poleg omenjene prireditve vsako leto sodeluje tudi pri organizaciji aprilskega Jurijevega sejma in poletnega srednjeveškega otroškega tabora na Ptuju. Sodelujoči na grajskih igrah se vsako leto zberejo v mestu in v povorki krenejo na turnirski prostor ptujskega gradu, kjer se obiskovalci grajskih iger za en popoldan preselijo v preteklost, v čas vitezov in princes, magije, zmajev, življenja na gradovih in tržničarjev. Rdeča nit dogajanja so po navadi mečevanje, boji, plesi, srednjeveška glasba, veliko animacije za otroke, lokostrelstvo in srednjeveška tržnica, ki so jo letos prvič zaradi gneče na turnirskem prostoru postavili pred nekdanjo grajsko žitnico.
Srednjeveška bobnarska in plesna sekcija
Že dve leti v društvu deluje trenutno prva in edina srednjeveška bobnarska sekcija v Sloveniji. Poimenovali so se Timpanum, kar po latinsko pomeni boben.
Viteza iz KUD Klativitez med spopadom.
»Bobnarji so bili v srednjem veku zelo pomembni pri razglasih, ko so kakšne novice potovale čez mesto, ko so koga kamenjali ali so ga peljali obglavit. Kar koli je bilo, je bil zraven boben, ki se je slišal po vsem mestu, in tudi mi poskušamo s tem razbobnati naše dogajanje,« pojasni Vesna Masten, predsednica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Grajske igre dopolnjujeta še srednjeveška glasba in ples. »Plesna sekcija Pellegrina deluje že štiri leta, trudimo pa se obujati plese 16. stoletja, ki so prišli k nam iz Anglije in Francije. Gre za podeželske plese, iz katerih so se kasneje razvili dvorni plesi,« pove Urška Hlupič, vodja plesne skupine Pellegrina. Na
osmih grajskih igrah so ob njej po srednjeveško zaplesale Inge Weigl, Rozika Krapša, Renata Čeh in Sara R. Gutchi. Člani društva v svoje vrste vabijo vse, ki bi se želeli odeti v kateri koli lik iz srednjega veka, da se jim pridružite pri ustvarjanju nepozabnih srednjeveških doživetij.
Sedmi grajski vinski praznik
Letos so prireditev prvič združili s prav tako že tradicionalnim 7. grajskim vinskim praznikom, na katerem so člani Društva vin-sko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice podelili priznanja najboljšim vinogradnikom s tega območja.
Kratek tečaj za viteze in grajske gospodične
Renata Pintarič
Tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož nam je mar, kako otroci v počitnicah preživljajo prosti čas. Zato že vrsto let organiziramo Muzejske počitniške zabavnice, ki potekajo v obliki delavnic, ogledov in iger. Letos smo jih poimenovali Kratek tečaj za viteze in grajske gospodične. Obiskovalo jih je devet otrok. Družili smo se od 9. do 12. avgusta med 10. in 12. uro
na ptujskem gradu.
Prvi dan smo raziskovali skrite kotičke grajskih zbirk. Spremenili smo se v kustose muzeja, si nataknili bele rokavice in počeli tisto, česar po navadi gostje muzeja ne smejo - dotikali smo se predmetov, ki so jih na gradu uporabljali nekoč, odpirali skrinje (v eni smo celo našli prte in perilo iz nekdanjih časov), pisalne mize s črnilniki in peresi in prijeli v roke pravo staro orožje. V delavnici smo izdelali ščit z viteškim grbom in pokrivala za
mlade gospodične.
Naslednji dan smo v delavnici nadaljevali z izdelavo meča in čelade za opremo viteza in pahljače za zardele gospodične. V sredo smo se odpravili na potep okoli gradu. Pokukali smo v nekdanjo konjušnico, sočustvovali z jetniki, ki so bili nekdaj zaprti v jetniškem stolpu, in občudovali mogočno žitnico, visoka trava pa nam je preprečila ogled prostora, kjer je nekdaj stal straniščni pomol. Zato pa smo na turnirskem prostoru igrali kvintano - igro, s
katero so se nekoč mladi kandidati za viteze urili v ravnotežju. V vlažnih in temnih kazematah se nismo dolgo zadrževali. V pedagoški sobi smo izdelali igro mlin, s katero so si krajšali ure grajski prebivalci nekoč in ki jo otroci radi igrajo še danes.
Zadnji dan smo s peresi napisali viteško prisego in obljube gospodičen. Vitezi so obljubili, da bodo pomagali svojim sošolcem, se lepo obnašali do deklet, se trudili pri učenju in pisanju nalog ...
29
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
KULTURA / LITERATURA
Spomini slovenskega perutninarja v letih 1955-1992
Slavko Brglez izdal svojo peto knjižico z naslovom Nekoč so bile tudi jarčke skojevke
Prvi urednik Ptujčana Slavko Brglez je izdal že svojo peto knjigo in v njej opisal tako lepe kakor tudi nekoliko manj lepe spomine. Kot je zapisal v uvodu, jo je posvetil slovenskim perutninarkam in perutninarjem.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Selekcijska postaja in valilnica v Ločah pri Poljčanah
V začetku petdesetih let 20. stoletja je Kmetijski inštitut Slovenije v Ločah pri Poljčanah ustanovil selekcijsko postajo in valilnico za štajersko kokoš. Strokovni in tehnični vodja se-lekcijske postaje je bil dr. Franc Ločniškar. »Tu se nas je zbralo nekaj začetnikov iz Slovenije, ki smo se prišli učit osnov perut-ninarske stroke. Bili smo mladi, nekateri še študentje. Delo je bilo zanimivo,« se spominja Brglez. V Loče je prišel leta 1955. Bile so prva šola prihodnjih perutni-narskih strokovnjakov.
Selekcijska postaja v Kidričevem
»Iz Loč sem se vračal v Kidričevo, ker je imela Okrajna zadružna zveza Ptuj že leta 1956 na razpolago finančna sredstva za gradnjo selekcijske postaje in valilnice za štajersko kokoš. Iz enega kokošnjaka smo uredili prostore za kokošje družine, drugi hlev pa je bil za kokošjo jato (približno 500 kokoši) in proizvodnjo valilnih jajc. Redili smo rjavo štajerko.«
Leto 1957 - obisk Edvarda Kardelja
Leta 1957 je Ptuj obiskal podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj. Ogledal si je uspehe arondiranih kompleksov njiv na Dravskem polju od Pra-gerskega do Župečje vasi. »Ob tej priložnosti so se ptujski politiki pohvalili tudi s selekcijsko postajo v Kidričevem. Kardelj si je malo farmo s 500 kokošmi ogledal in predlagal predsedniku Okraja Ptuj, tovarišu Tramšku, ter drugim ptujskim politikom zidavo tovarne jajc, kakršne je
videl po svetu, ker bodo potrebe po jajcih in perutninskem mesu naraščale. Kot je zahtevala takratna politična disciplina, je predsednik okraja že naslednji dan imenoval strokovno komisijo za pripravo programa po Kardeljevi ideji. Za predsednika je bil imenovan veterinar in podpredsednik Občine Ptuj Vlado Vrečko, za člana pa Vinko Molan in jaz, « se spominja Brglez. »Dobili smo navodilo, da takoj začnemo z delom. Bil sem presenečen, vznemirjen in vesel hkrati, da se tako visoki politiki zanimajo za do tedaj nepopularno in nepomembno perutninarstvo. Naročili so mi tudi, da nastopim službo v Izvoznem podjetju Perutnina, kjer bom skrbel za nove projekte. V podjetju me je 1. decembra 1959 sprejel direktor Ivo Tomažič. V kolektivu sem čutil tihi odpor, češ, kaj bomo s farmo. Medtem sem pripravil razgovor pri inž. Ločniškarju, ki nad veliko farmo ni bil preveč navdušen, češ da obstaja velika nevarnost uvoza različnih bolezni, ki jih v Sloveniji še ni bilo.« Kljub temu je pristal, da jim bo pomagal. V nekaj dneh so sestavili programsko zasnovo za idejni projekt 50.000 nesnic in 500.000 pohancev, investitor naj bi postala Perutnina. Ekonomski poročevalec Vilko Štern je podal negativno oceno projekta in sanje o zidavi farme na Ptuju so splavale po vodi.
Po nekaj mesecih negotovosti Brglezove perutninarske kariere ga je poklical inženir Pavle Kump iz Loč in ga povabil na Primorsko, v Neverke na Krasu pri Pivki, kjer je Zadružna zveza Slovenije ustanavljala selek-cijski center za perutninarstvo. »Vzrejo v številnih, po velikosti in obliki različnih objektih si je prišla ogledat visoka politična delegacija. Vodil jo je tovariš
Nekdanji urednik Ptujčana Slavko Brglez je izdal že svojo peto knjigo.
Edvard Kardelj. Na dvorišču v Neverkah sva delegacijo sprejela z inž. Kumpom. Sprehodili smo se po parku med objekti. Kardelj je bil dobro razpoložen in je pri pogledu v hlev, poln vzrejenih belih jarč, zadovoljno rekel: "To so pa mlade skojevke" (SKOJ = Savez komunističke omladine Jugoslavije). Vsi smo se nasmejali duhoviti ugotovitvi v tistem času uglednega politika. Obisk je bil ploden, saj so banke vložile velika sredstva za zidavo takrat največjega perutninskega kompleksa v Sloveniji in Jugoslaviji. « Kmalu po prihodu v Neverke, avgusta 1959, se je Brglez poročil s Kristino Janžekovič. V polletju 1961 sta se odločila, da se vrneta na Ptuj, pričakovala pa sta tudi prvi naraščaj.
Vrnitev na Ptuj
Zemljišče za perutninsko farmo je občina dodelila ob nacionaliziranem Zorčičevem mlinu na Bregu. Za direktorja izgradnje je bil imenovan Ivo Tomažič. Tomažič je bil 12. povojni direktor Perutnine. V Perutnino je prišel leta 1952 in Brglez danes trdi, da brez Tomažiča ne bi bilo današnje velike Perutnine. Poraba perutninskega mesa je začela naglo naraščati. Ustanovljenih je bilo več obratov. Vodja enega izmed obratov je postal tudi Brglez. Leta v obdobju od 1967 do 1972 so bila zanj najbolj naporna leta njegovega službovanja v perutninarstvu. Leta 1967
je prevzel klavnico, takrat je v obrat spadala še farma brojlerjev na Bregu. Vmes je zbolel in se znašel v bolnišnici; diagnoza: akutno kronično vnetje želodčne sluznice. V času okrevanja so ga premestili na upravo. Zadolžen je bil za razvojni oziroma razvoj-no-planski sektor. Ko je od Vide Tomažič prevzel investicijsko dejavnost, je nadaljeval s širitvijo farme nesnic v Kidričevem. Tudi zdravstveno stanje se mu je izboljšalo. Program povečanja in razširitve perutninske klavnice je bil zanj in za njegov sektor največji in najzahtevnejši. Temeljni kamen je bil položen 12. maja 1988. Odprtje klavnice in dodatnih objektov je bilo ob 85-letnici Perutnine, 30. junija 1990. »Prvič in verjetno zadnjič so bile podeljene plakete Iva Tomažiča.« Prejeli so jih Milan Kučan, Franc Vraber, Erik Šara in Slavko Brglez.
Spremembe po letu 1982
Tomažiča je 1. aprila 1982 zamenjal Alojz Gojčič. »Tri sporne direktorje in mene je delavski svet na 28. seji (14. 1. 1991) razrešil. Nisem bil razrešen zaradi slabih proizvodnih rezultatov, ampak zaradi zamere, saj sem Gojčiču zelo glasno povedal, kar mu gre, ker je prekinil individualne pogodbe, ki smo jih z njim sklenili. Prejel sem sklep o razporeditvi v razvojni sektor za strokovnega delavca za področje perutninskega mesa in izdelkov ter o nižjem
30
KULTURA
i
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
osebnem dohodku. Trije direktorji smo bili po krivici odstavljeni in tudi kooperanti so bili po krivici ob velike zaslužke, saj je bil vzrok v provinienci (hibridni pasmi kokoši Arbor Acre), za katerega sta se odločila Gojčič in Kac proti volji večine strokovnjakov,« žalostno pove Brglez. »Premeščeni smo bili pod strogim režimom. Med malico so nam prepovedali izhod iz upravne stavbe. Odnosi
so se še poslabšali, ker sem po zavrnjeni pritožbi na odbor za pritožbe vložil tožbo na Sodišče združenega dela v Mariboru. Tožil je tudi inž. Ribič. Veterinar Kac in F. Zupanič tožbe nista vložila. Dopolnil sem 37 let pionirskega dela v perutninarstvu. Vložil sem prošnjo za predčasno upokojitev. Postopek tožbe na sodišču Združenega dela se je vlekel 5 let. Na sodišču I. stopnje
je bila tožba dvakrat rešena v mojo korist. Obakrat se je podjetje pritožilo. Šele na Vrhovnem sodišču v Ljubljani je sodišče v reviziji ugodilo sklepu sodišča I. stopnje in tožena stranka PP mi je morala povrniti stroške revizijskega postopka ter razliko v plači. Znesek ni bil ravno visok, vendar sem bil zelo vesel in dobil sem zaupanje v pravno državo. Obrazložitev sodišča v
reviziji je bila procesna napaka predsednika PP, ki me je premestil na DS-u. Žal mi je, da je moje večdesetletno prizadevanje za razvoj podjetja doživelo neprijazen in nepošten zaključek,« še doda Brglez.
Hkrati ob koncu knjige Brglez tudi zapiše, da pa je vendarle treba priznati, da se je Perutnina obdržala tudi po gospodarskih krizah v letih 1991 in 2008.
Minulo poletje je Ptuj zaznamoval festival Art Ptuj
Zadnjih deset dni julija je bil Ptuj v znamenju največjega poletnega festivalskega dogajanja Art Ptuj, ki želi zaznamovati ptujsko poletje in združiti pod svojim imenom »eksplozijo umetnosti«. Dogajanje vključuje dva festivala, in sicer festival sodobne umetnosti Art Stays in glasbeni festival Arsana, pod svoje okrilje pa vabi vse zvrsti umetnosti, od literature, plesa do gledališča in gastronomije.
Jernej Forbici
Glasbeni festival Arsana
V	času od 20. do 30. julija je v organizaciji ptujskega Društva za glasbeno umetnost Arsana, ki ga vodi Mladen Delin, potekal 2. glasbeni festival Arsana, v sklopu katerega se je zvrstilo kar šestnajst koncertov različnih glasbenih zvrsti, dve mednarodni poletni akademiji (glasbena in plesna), Mladinska glasbena delavnica ter seminarja Vokalne tehnike in Art Therapy Camp. Festivalska ponudba koncertnih dogodkov je bila pestra. Navdušenci klasične glasbe so se lahko prepustili violinskim zvokom Stefana Milenkovicha in uživali v večerih klasične glasbe (Operni večer, Chopinov večer, Večer komorne glasbe z Mozartom, Večer udeležencev poletne glasbene akademije in Večer z romantiko). Prav tako so na svoj račun prišli tisti, ki prisegajo na modernejše zvoke, saj so se med drugim predstavili kitarist in lutnjist Edin Karamazov z makedonsko pevko Kaliopi, Terrafolk, vokalna skupina Vox Arsana z gosti, skupina Crossroads, Trio Ahimsa, Maja Keuc akustik trio, Kontraglas, Mia Žnidarič in Oto Pestner.
V	sklopu glasbenega festivala Arsana so potekale mnoge dru-
Foto: Andrej Lamut
ge aktivnosti, ki jih je skupno obiskalo 150 udeležencev iz vse Evrope. Festival je privabil približno 8.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, Evrope in tudi drugih kontinentov ter vzbudil veliko medijsko pozornost in zanimanje po vsej Sloveniji in tujini. Skupine mladih organizatorjev in glasbenikov so z zdravimi idejami in marljivim delom uspele uresničiti zamisel o velikem glasbenem festivalu. Festival je dosegel evropsko raven in mesto Ptuj uvrstil na zemljevid evropskih festivalskih mest.
Festival sodobne umetnosti Art stays
V času letos že 8. festivala sodobne umetnosti Art Stays je mesto Ptuj kot vsako leto znova postalo za mesec in nekaj dni globalno središče in prostor iskanja, odkrivanja in sprejemanja različnih pristopov in tendenc v sodobni umetnosti. Art Stays je ponudil inovativne in drzne projekte sodobne vizualne umetnosti, ki jih ustvarijo uveljavljeni avtorji in ki v mestu Ptuj najdejo izziv za pripravo in izvedbo še ne predstavljenih projektov. Otvoritveni performans italijanskega umetnika Marca Gradija, razstave novih medijev iz ZDA
in Italije, performans singapurskega in avstralskega umetnika S. Chandrasekarana in Garyja Cassa, ki je gostoval že na Biena-lu v Benetkah in na Dokumenti v Kasslu, nacionalni paviljoni Nemčije, Slovaške, Italije, Madžarske in Slovenije, performans ameriške umetnice Lynn Book ter ogromno drugih dogodkov in projektov ustvarjajo vezi in ideje za prihodnost, ki se vsako leto sple-tejo in ustvarijo na festivalu ter so neprecenljiv naboj - tako za umetnike kakor tudi za mesto, ki se odpira kot Evropska prestolnica kulture. Rezultat več mesecev dolgega dela velike ekipe Art Staysa pod umetniškim vodstvom Jerneja Forbicija in koordinacijo Marike Vicari je 36 dogodkov v 11 dneh umetniškega ustvarjanja v ateljejih in na javnih prostorih, 9 dni predavanj in delavnic Poletne akademije sodobne umetnosti, ki je gostila profesorje priznanih univerz iz ZDA, Avstralije, Singapurja, Slovaške, Italije in od drugod, 50 umetnikov na mesec dni dolgih skupinskih razstavah v 15 javnih in zasebnih prostorih v mestu, ki so vključevale več kot 150 različnih umetnin in ki jih je skupaj obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev.
Art Stays je edinstven festival v Sloveniji, ki gosti aktualno so-
Otvoritveni koncert glasbenega festivala se je začel pompozno in v velikem slogu, s koncertom srbskega violinista Stefana Milenkovicha.
dobno umetnost iz vsega sveta in obiskovalcem ponuja utrinke, ki jih lahko občutimo le v evropskih in svetovnih prestolnicah umetnosti, in mesto Ptuj že več let uvršča na »umetniški« zemljevid Evrope.
Franc Mlakar, koordinator projekta EPK 2012, je povedal: »Art Ptuj 2010 je z vključitvijo v EPK 2012 dokazal, da je zrel za izpolnjevanje vizije in poslanstva širjenja pozitivne energije v mestu in širši regiji. Umetnost s svojim nenasilnim nadgrajevanjem in spremembo družbenih procesov najde pot do sprememb, ki jih neko okolje v danem trenutku potrebuje.«
//^ff/rfi
'tyryf/i
31
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
KULTURA
V MGP se začenja nova sezona 2010/2011
Novo sezono so v eni osrednjih kulturnih institucij na Ptuju - Mestnem gledališču 3. septembra pričeli z dokaj nenavadno predstavo Gravža, ki je sicer primerna predvsem za učence 1. in 2. triade osnovnih šol, saj so v njej svojo vlogo dobile tudi lutke, a marsikatero poučno lahko od nje odnesejo tudi odrasli.
Bronja Habjanič
Roald Dahl, britanski pisatelj norveškega rodu, se je rodil 13. septembra 1916 v Južnem Wale-su. Med leti 1936 in 1945 je služboval v britanskih letalskih silah. V tem času je bil boksarski prvak, vojaški pilot in vojni heroj, ki je med drugim preživel tudi strmo-glavljenje letala. Poročil se je s Patricio Neal, igralko, dobitnico oskarja za glavno žensko vlogo v filmu »Hud« leta 1963. Imela sta štiri otroke. Zelo znane so filmske priredbe njegovih zgodb za otroke, kot sta na primer Čarli in tovarna čokolade ter Matilda. Pred dvema letoma so v celjskem gledališču uspešno uprizorili tudi njegove Čarovnice. Roald Dahl je umrl novembra 1990. Idejo za Gravža je dobil iz preproste želje, da bi napisal nekaj o bradah, ker jih izrazito ni maral. Stavek, s katerim se zgodba začne - »Koliko kosmatih obrazov vidi človek današnje dni« - je njegova iskrena pritožba. Tako je v zgodbi predstavil par, ki je vse prej kot srečen in zadovoljen. Oba sta pravi "gravži", pa ne samo na zunaj, marveč tudi navznoter polna nelepih reči. Med seboj si počneta zlobne stvari, ki se na koncu obrnejo proti njima samima. Gravži sta pravzaprav najsrečnejši par na svetu, samo da nista nikoli srečna istočasno. Najbolj sta namreč srečna takrat, ko počneta gravžarije drug drugemu. Knjiga Gravža je vse od prvega izida leta 1980 v Angliji ostala tako priljubljena, da so jo leta 1999 priredili za gledališče, najdemo pa jo tudi med čtivom za bralno značko osnovnošolcev. Na Ptuju je predstavo režirala Ivana Djilas, vloge pa zaupala trem priznanim igralcem - Primožu Ekartu, Ivi Babič in Du-nji Zupanec.
Fotoarhiv gledališča
Naslednji premieri že 1. oktobra - Oj, čudežni zaboj in 9. oktobra - Gajaš, arestant
V režiji Petra Srpčiča, direktorja gledališča, se na ptujski oder vrača zelo uspešna predstava izpred desetih let, ki je zabavala tako male kot velike. Takrat še otroci, so danes že odrasli, nove generacije otrok pa se bodo ponovno zabavale ob dogodivščinah Kumine in Bartolomeja. Paul Maar, nekdanji scenarist in učitelj umetnostne vzgoje, je eden izmed najbolj znanih pisateljev in gledaliških piscev za otroke. Številne izmed svojih knjig je tudi sam ilustriral. Za svoje delo je prejel veliko priznanj, leta 1996 je tako za življenjsko delo prejel posebno nagrado za mladinsko književnost. Po številu dramskih uprizoritev v Nemčiji, Avstriji in Švici je že več sezon največkrat uprizorjeni še živeči avtor. Oj, čudežni zaboj je preprosta, lepa zgodba o iskrenem prijateljstvu, polnem različnih preizkušenj. Vloge je režiser zaupal Jerneju Čampelju, Oskarju Krajncu in Urški Vučak.
Težko pričakovana predstava prihaja na oder ptujskega gledališča 9. oktobra. Gre za nadaljevanje velike slovenske filmske uspešnice Petelinji zajtrk, tokrat na gledaliških deskah. V režiji Marka Naberšnika bo v mono-drami zaigral priljubljeni Vlado Novak vs. Pišti Gajaš, legendarni avtomehanik iz Lainščkovega romana Petelinji zajtrk. Izvedeli boste, kaj se je zgodilo potem, ko je tistega usodnega jutra nameril pištolo v enega izmed svojih tovarišev in pritisnil na petelina. Vznemirljiva in pretresljiva gledališka pripoved govori o zaporniku, ki je tudi za rešetkami
S predstave Gravža, 1. premiere v sezoni 2010/2011.
ostal zvest samemu sebi in se ni odrekel svojemu specifičnemu pogledu na svet. Njegovo svojevrstno pričevanje, polno smeha in solz, nam spregovori o času, v katerem živimo, in o skupnih stvareh, ki jih doživljamo.
Abonmaji 2010/2011
Abonmaja za odrasle - redni Tespis in izbirni Orfej - vključujeta naslednje predstave: Conor McPherson: Sijoče mesto (Mestno gledališče ljubljansko), David Mamet: Romanca (Slovensko ljudsko gledališče Celje), Moliere: Skopuh (Mestno gledališče ljubljansko), Jeffery Hatcher: Picasso (Mestno gledališče Ptuj), Harold Pinter: Strežni jašek (Mestno gledališče Ptuj), William Shakespeare: Hamlet (Mestno gledališče Ptuj v kopro-dukciji z Mestnim gledališčem
ljubljanskim in E.P.I. Centrom Ljubljana), Plavt: Aulularia ali Komedija o loncu (Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Hrvaškim narodnim kazalištem Varaždin).
Otroška abonmaja - Kresnička in Zvezdica: Paul Maar: Oj, čudežni zaboj (Mestno gledališče Ptuj), Polona Kovač: Zelišča male čarovnice (Lutkovno gledališče Maribor), Peter Svetina: Klobuk gospoda Konstantina (Gledališče Labirint Ljubljana), Sten Vilar, Damjana Golavšek: Medenka (Studio Anima Medvode), Monkey Puzzle: Kje je mama (Lutkovno gledališče Fru-fru Ljubljana), Eric Hill: Piki je sam doma (Družinsko gledališče Kolenc), Amy MacDonald - Nina Skrbinšek: Mali bober in odmev (Lutkovno gledališče Ljubljana).
SPOSTOVANI
BODOČI ŠTUDENTJE
s oís k \ Qénter ptuj
O V' »traMi™ win
Pričeli smo z vpisi izrednega študija.
Izbirate lahko med naslednjimi višješolskimi programi:
-	ekonomist, mehatronika, upravljanje podeželja in krajine.
Nudimo vam:
-	svetovanje in pripravo individualnega izobraževalnega načrta, možnost plačila šolnine na obroke, sodobno opremljene predavalnice in tehnološko sodobno opremljene laboratorije za meha-troniko in avtomatizacijo, podporo predavanj in vaj z e-študijem,
brezplačno pomoč pri učenju tujih jezikov in velik, brezplačni parkirni prostor pred šolo. Za več informacij pokličite na tel. številko 02 787 18 19 ali
obiščite našo spletno stran http://vss.scptuj.si. Pišete nam lahko tudi na elektronski naslov: vss@scptuj.si.
32	^stt/f/.'st
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
Na Oratoriju so tokrat 'pazili na čas'
Zgodba letošnjega Oratorija, ki je na Ptuju potekal med 23. in 27. avgustom, je bila Pazi, čas! Svoje osrednje sporočilo in temeljne obrise pripovedi so zajemali iz knjige Momo Michaela Endeja. Dnevno se je zanimivih, poučnih in zabavnih delavnic udeleževalo več kot 250 otrok, zanje pa je skrbelo 80 animatorjev.
Mateja Tomašič
Momo, mala deklica, je znala poslušati, si je vzela čas, ker je verjela v vsak trenutek življenja. A kaj, ko čas, ki ga človek sebično porabi zase, kliče po še večjem 'odmerku'. Tako si ljudje neizbežno postajamo tujci med seboj ter srečo, ki bi jo tako radi dosegli, nevede odganjamo od sebe, saj »srečen ni, kdor srečo uživa sam«. Sporočilo glavne junakinje deklice Momo pravi: »V resnici je pridobljen čas samo tisti čas, ki je podarjen.« Momo skuša ljudem vrniti izgubljeni čas. Prav čas, njegovo pomanjkanje, zapravljanje, po drugi strani pa uživanje in polno doživetje vsakega trenutka, je bilo vodilo animator-jem pri ustvarjanju doživetij
Foto: Matej Pal
za udeležence Oratorija 2010. Vsako jutro so se udeleženci zbrali v proštiji (župnišče sv. Jurija), delavnice in drugi program pa so potekali po vseh treh ptujskih župnijah, po mestu Ptuju in širši ptujski okolici. Vsako dopoldne so si v ptujskem kinu ogledali del filma o deklici Momo, ki so ga animatorji sami posneli pred začetkom Oratorija. V popoldanskem času so se otroci zabavali in marsikaj zanimivega naučili na športnih (nogomet, košarka, plezanje, namizni tenis, namizni nogomet ...), ustvarjalnih (kuharska in glasbena delavnica, izdelovanje twisterja, peščene ure ...) in potovalnih delavnicah (vožnja z ladjo Čigro po Ptujskem je-
V okviru Oratorija so se otroci in animatorji podali tudi v ptujske Terme.
zeru, ogled Ptujskih pekarn in slaščičarn, obisk medijske hiše Radio-Tednik Ptuj in ustvarjalne delavnice na ptujskem gradu). Po kosilu so sledile še igre in druge športne aktivnosti na turnirskem prostoru ptujskega gradu.
Sicer pa so en dan izkoristili za obisk Term Ptuj ter za izlet. »Letos smo se z vlakom odpeljali v Cirkovce, kjer smo imeli izziv. Oratorij smo tam tudi zaključili z mašo v župnijski cerkvi, kamor so bili povabljeni tudi starši. Pred koncem smo imeli še krajši
zaključni program v večnamenski dvorani v Cirkovcah, kjer smo animatorji z otroki staršem predstavili, kaj smo počeli v preteklem tednu. Ptujski oratorij že devet let privablja otroke in mlade iz širše ptujske okolice, da preživijo teden počitnic s prijatelji v delavnicah, molitvi in skupnem druženju,« je po uspešno izvedenem projektu povedala Klara Šmigoc, ki je s Slavico Gašparič in Markom Gašpari-čem vodila Oratorij 2010.
Jesenske aktivnosti Centra vseživljenjskega učenja Podravje
Dušan Šilak, Petja Janžekovič
Ljudska univerza Ptuj po krajšem počitniškem premoru ponovno na široko odpira vrata vsem vedoželjnim Podravcem. Kljub počitnicam pa vendarle nismo čisto mirovali, saj smo izvedli brezplačne tečaje kitajščine, španščine, italijanščine ter računalniški tečaj za začetnike. Zelo nas veseli, da se ljudje navkljub prijetnemu dopustniškemu vzdušju vendarle odločajo tudi za neformalne, a vendarle izobraževalne aktivnosti. Še en dokaz več, da počasi, a zanesljivo korakamo vseživljenjskosti učenja naproti. Temu dejstvu pa botruje tudi ponudba brezplačnih izobraževalnih programov oziroma
aktivnosti, ki jih sofinancirata MŠŠ in ESS.
Tako nadaljujemo z že utečenimi dejavnostmi v okviru Centra VŽU Podravje, nekatere delavnice pa dodajamo na novo. Zraven že zelo dobro uveljavljenih jezikovnih tečajev (angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, kitajščina, ruščina) ter delavnic s področja računalniških znanj (delavnice računalniškega opismenjevanja za začetnike, delavnice Photoshop, delavnice Kamera in montaža) bomo jeseni ponudbo razširili še z novimi neformalnimi programi.
Na prvem mestu omenjamo zelo zanimivo delavnico risanja stripa, ki jo bo vodil umetnik Andrej Potrč. Namenjena je vsem, ki želijo svoje besedilo
in sliko predstaviti na drugačen način, se seznaniti in sodelovati v celotnem procesu od zgodbe do risanja, post produkcije (obdelovanje posameznih segmentov s programskimi orodji), do končne priprave za objavo in realizacijo.
Prav tako pričenjamo z delavnico klasičnega risanja. V obe omenjeni delavnici vabimo prav vse, ki bi se radi likovno izražali ter izpolnili svoje skrite ambicije in talente.
Poleg že znanih programov se je LU Ptuj prijavil tudi na razpis za Dvig ravni pismenosti, ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Razpis pokriva področja vseživljenjskega učenja ter izpopolnjevanja že pridobljenih, pa morda malce zaprašenih znanj.
V okviru omenjenega razpisa je tudi program računalniškega opismenjevanja za odrasle. O navedenih programih bomo napisali kaj več, ko bodo znani uradni rezultati razpisa.
Poudariti še velja, da so vsi tečaji in delavnice, ki potekajo v okviru CVŽU Podravje ter tudi omenjenih deset novih programov, udeležencem na voljo brezplačno. Stroške namreč krijeta Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. Zato vabimo vse zainteresirane, da nas pokličete ali se na LUP oglasite osebno. Z veseljem vam bomo postregli z vsemi natančnejšimi informacijami o navedenih programih.
. >f.wf.'\'ist 33
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
MLADI ZA MLADE
Nujna vizija razvoja mladih s strani mestne oblasti
Klub Ptujskih študentov letošnje projekte izvaja s povsem novo in zelo mlado ekipo. Predsednik kluba Andrej Čuš v nadaljevanju predstavlja njihove aktivnosti, poglede ter izzive, s katerimi se srečujejo. Prepričan je, da študentskega dela ne moremo enačiti z brezposelnimi, s tujci ali z upokojenci ter da na Ptuju nujno potrebujemo vizijo razvoja mladih s strani mestne oblasti.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Sobotna humanistična ofenziva
Letos so v Klubu ptujskih študentov s popolnoma novo in zelo mlado ekipo v prvi polovici leta izpolnili zastavljene načrte. Kurentanc, Kresovanje, Bazeni energije in TerasaFest so za njimi. »Z izpeljavo vseh sem zadovoljen, saj smo marsikomu, ki je pred volitvami dvomil v našo ekipo, dokazali, da lahko tudi bruci izpeljemo projekte zelo dobro ali še celo boljše kot starejši kolegi,« se pohvali predsednik Andrej Cuš. Izpeljali so tudi razpis za sofinanciranje projektov mladih v UE Ptuj, enkratne finančne pomoči socialno ogroženim študentom ter številne projekte s področja obštudijskih dejavnosti. Prijetna popestritev za Ptuj je nov projekt »Sobotna humanistična ofenziva«, kjer se lotevajo aktualnih in zanimivih družboslovnih tem skozi inova-tivne predstavitve ter predavanja eminentnih gostov in debat. Teme, kot so Kako dojemamo in kako se kaže ženski spol v današnji družbi, Identiteta fleksibilnega delavca, Izobraževalni večer posvečen videospotu, O razširjenosti predsodkov v naši družbi, so bile zelo dobro obiskane.
KPŠ brez obveznosti do drugih ali kreditov
»Vjesenskem delu, ki bo zelo pester in zanimiv, bomo pripravili veliko novih projektov in aktivnosti, kot so projekti v Ljubljani, tarok turnirji, jadranje in drugi, za katere verjamemo, da bodo privabili veliko naših članov,« pravi Andrej ter nadaljuje, da je zadovoljen, saj jim gre stabilizacija finančnega stanja dobro od rok. Klub bo predvidoma v de-
cembru po dolgem času brez obveznosti do drugih ali kreditov, v jeseni pa bodo tudi uresničili program, s katerim so kandidirali v KPŠ.
Novosti in ugodnosti
»Dejstvo, da letos ni bilo niti najmanjših težav z zadostitvijo potrebnega članstva, je dokaz, da smo uspeli izvesti generacijsko menjavo in privabiti k sodelovanju nove in zagnane študente, kar je ključnega pomena za Klub.« Oktobra jih čaka še dogodek Vino ni voda, upajo pa, da bodo po dolgem času lahko izpeljali brucovanje, ki ga Ptuj že dolgo ni videl. Konec oktobra začenjajo s projektnim delom v Ljubljani, kot so okrogle mize, druženja ob večerih v dobri družbi. Namenjena bodo rednim in, upajo, tudi nekdanjim študentom iz območja Ptuja in okolice. »Tudi popustnik, ki smo ga nadgradili, je po dolgem času kakovosten in privabi marsikaterega. Letos smo sklenili sodelovanje z mnogimi trgovinami in podjetji, tako imajo naši člani cenejše vstopnice za Kolosej, Mestni kino, knjižnico, preostanek pa si lahko ogledate na naši spletni strani.«
Kavarna ptujskih študentov zelo drag eksperiment
»Strasti so se po zamrznitvi delovnega časa v Kavarni do 2.30 zjutraj pomirile in vse je v redu, razen Kavarna sama, ki žal ni več tako obiskana,« pravi aktualni predsednik. »Lahko pa po tem mandatu v Klubu trdim (s spoštovanjem do vseh), da je Kavarna ptujskih študentov zelo drag eksperiment določenih posameznikov iz prejšnjih garnitur
Predsednik Kluba Ptujskih študentov Andrej Čuš: »Želim si predvsem to, da bi se po dolgem času našel na Ptuju posluh za mlade. Kot nas vedno več ugotavlja, je področje mladinskega organiziranja na Ptuju v zaostanku v primerjavi s primerljivimi mesti.«
vodstev KPŠ. Žal mi je, da moram to reči, a enostavno so nekatere zadeve v preteklosti šle predaleč. Zaradi kreditov in nepotrebnih ali prevelikih vložkov še danes trpijo vsi projekti in klub.« Na vprašanje, ali kavarna ostaja v rokah kluba, odgovori, da bodo situacijo trezno premislili.
Študentskega dela ne moremo enačiti z brezposelnimi, s tujci ali z upokojenci
Beseda nanese tudi na Zakon o malem delu. Iz prve roke me zanima, zakaj so se študentske organizacije opredelile proti. Andrej pravi, da zato, ker je predlagan zakon slab in generacijsko povsem neusklajen. Študentskega dela ne moremo enačiti z brezposelnimi, s tujci ali z upokojenci. »Če sklepamo po vzoru Nemčije, se nam obeta ogromno dela na črno in veliko "malih" delavcev, ki pa so brez osnovnih socialnih pravic, ki jim pripadajo iz Zakona o delovnem razmerju.« Pove še, da se bo sam strinjal z zakonom, takoj ko bo vsak študent po skandinavskem vzoru deležen mesečne štipendije, da bo lahko študiral in ne delal, da bo lahko študiral. »Študentje pri tem ne želimo slišati igranja na čustveno noto pri ljudeh, ampak želimo videti dejanja,« zaključi. Vprašam ga tudi, kakšno je njegovo mnenje o študentskih demonstracijah. Pra-
vi, da se jih je udeležil predvsem zaradi tistih, katerim predstavlja študentsko delo preživetje. Žal pa so nekatere ekstremistične skupine izkoristile demonstracije in pahnile študente ter dijake v slabo luč. Prav tako se strinja z mnogimi, da je bila organizacija na nizkem nivoju ter da tudi s strani države ni bilo vse korektno.
Področje mladinskega organiziranja na Ptuju v zaostanku
Smo tik pred lokalnimi volitvami. Zato za konec vprašam, kaj si želi od nove (stare) mestne oblasti. »Želim si predvsem to, da bi se po dolgem času našel na Ptuju posluh za mlade. Kot nas vedno več ugotavlja, je področje mladinskega organiziranja na Ptuju v zaostanku v primerjavi s konkurenčnimi mesti.« Andrej pogreša tudi vizijo razvoja mladih s strani mestne oblasti. Težko je vse delati in voditi, ko pa niti ne veš, ali boš dobil dovoljenje za to, če te ne bo oviral kdo drug in podobno. »Žal se mi vedno bolj zdi, da če želiš na Ptuju kaj postoriti ali spremeniti, moraš zato delati tektonske premike. Dejstvo je, da so najemnine visoke, pogoji za podjetništvo slabi. Zaradi teh okoliščin pa smo priča "begu možganov" v druga stimulativnejša ter odprta mesta po Sloveniji.«
34
HUMANITARNOST / ZDRAVJE
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
v
Vodstvo Leo kluba Ptuj prevzel Luka Žižek
Leo klub Ptuj, ki uspešno deluje že šest let, je za leto 2010/11 izvolil novo vodstvo. Predsednik je postal Luka Žižek. Cilj kluba je pomagati ljudem v socialni stiski. Ptujski klub je eden izmed 18 klubov v slovenski zvezi Leo klubov Distrikta 129.
Besedilo in foto: Leo klub Ptuj
Člani Leo kluba Ptuj so na redni skupščini izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Luka Žižek, prvi podpredsednik je Luka Šmigoc, druga podpredsednica Taja Strelec, tajnica Aleksandra Magdalenc, zakladnik Vid Izlakar, tričlanski nadzorni odbor pa sestavljajo Saša Ljubec, Vanja Butolen in Črtomir Goznik Leo klub Ptuj se je v svojih le-
tih delovanja izkazal s številnimi projekti in z zbranimi sredstvi pomagal poleg socialno ogroženim družinam tudi društvu Sožitje, Varni hiši, Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih, Pokrajinskemu muzeju Ptuj, redno pa tudi sodelujejo s Centrom za socialno delo Ptuj.
Novo vodstvo je med drugim sprejelo okvirni načrt za naslednje leto. Nadaljeval se bo
tradicionalni projekt humanitarne likovne kolonije »Bejži čopič, kurent gre«, na katerem se izvede dražba likovnih del priznanih slikarjev, prav tako se načrtujeta dobrodelni koncert in dobrodelna gledališka predstava. Poudarek bo tudi na dobrem sodelovanju z Lions klubom Ptuj ter njihovo tradicionalno Obarjado, na kateri so se letos zbirali prispevki s pomočjo Borisa Miočinoviča - Boba. Novo vodstvo se zaradi trenutne finančne situacije v družbi zaveda vloge in odgovornosti, ki jo s članstvom v klubu
Luka Žižek,
prevzema, ter upa, da bodo lahko pomagali čim več pomoči potrebnim na širšem ptujskem območju.
Dan slovenskih lekarn
Letošnji dan slovenskih lekarn magistri farmacije v lekarnah posvečamo občutljivi skupini ljudi - starostnikom. Od 20. do 26. septembra tako v lekarnah in izven njih potekajo številne aktivnosti z namenom oza-veščati o pravilni in varni rabi zdravil pri starostnikih.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
V življenjskem obdobju po 65. letu je zdravljenje z zdravili za boljšo kakovost življenja še posebej pomembno. Staranje pogosto vključuje tudi kronične bolezni in povečano potrebo po zdravljenju z zdravili. V tej starostni skupini ljudje pogosto jemljejo tudi po več zdravil hkrati, kar poveča možnost nastopa težav, povezanimi z zdravili. Zato je še posebej pomembno, da starostniki dobro poznajo svoje bolezni in zdravila, ki jih jemljejo. O pravilni in varni uporabi zdravil, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov za ohranjanje in varovanje zdravja naj se posvetujejo z magistri farmacije v lekarnah. K varni in pravilni rabi zdravil lahko veliko pripomorejo tudi
svojci, ki so dobro seznanjeni z rabo ter učinkovanjem zdravil, ki jih uporabljajo njihovi starostniki. Starostnikom lahko pomagajo tudi pri pripravi seznama zdravil ali razdelitvi zdravil v dnevne ali tedenske razdelilnike.
Z upoštevanjem navodil za varno in pravilno uporabo zdravil je zdravljenje z zdravili zagotovo prednost. Uporaba zdravil prispeva k boljšemu zdravstvenemu stanju, k izboljšanju kakovosti življenja in podaljševanju življenja. Poznati pa je treba tudi možne težave, ki lahko nastopijo ob uporabi zdravil. Neželeni učinki so pogosto prehodne narave. Pomembno je, da se starostniki zavedajo, kako ukrepati ob nastopu neželenih učinkov ter da
so najpogostejši neželeni učinki zdravila zapisani tudi v navodilu za uporabo zdravila. Pri starejših se neželeni učinki pogosto pojavljajo v prvem do drugem tednu po začetku zdravljenja z zdravilom. Kadar nastopijo neželeni učinki, mora bolnik dobiti ustrezen strokovni nasvet. Včasih je treba spremeniti odmerek, zamenjati zdravilo ali pa se ukine terapija z zdravilom. Lekarniški farmacevti opozarjamo bolnike, naj ne spreminjajo terapije brez posveta z zdravnikom ali s farmacevtom.
Drugo skupino težav zaradi uporabe zdravil predstavlja neželeno medsebojno delovanje med več zdravili (interakcije med zdravili), med zdravili in hrano, med zdravili in prehranskimi dopolnili ter med zdravili in določenimi »razvadami«, kot sta alkohol in kajenje. Zato lekarniški farmacevti priporočamo, naj se starostniki pred uporabo katerega od naštetih izdelkov vedno vnaprej posvetujejo v lekarni.
Da bo farmacevtu v pomoč,
kako svetovati in katera zdravila priporočiti, mora poznati tudi vaše dosedanje navade glede jemanja zdravil. Osebna kartica zdravil je pomemben vir podatkov tudi za zdravnika in v primeru nujnih stanj. Zato lekarniški farmacevti priporočamo izdelavo osebne kartice zdravil - seznam zdravil in drugih izdelkov, ki jih bolniki uporabljate za ohranjanje in varovanje zdravja. Seznam naj vključuje vsa zdravila, izdana na recept, zdravila, ki jih sami kupujete brez recepta v lekarni ali specializiranih prodajalnah, in druge izdelke, ki jih uporabljate za nego in ohranjanje zdravja. Če pri pisanju seznama potrebujete pomoč, se obrnite na lekarniškega farmacevta, ki vam bo pomagal pri pripravi vaše osebne kartice zdravil. Obrazci za izdelavo osebne kartice zdravil so na voljo v lekarnah in na spletnih straneh slovenskih lekarn.
. /.v.^ 35
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
ZDRAVJE
Ptujske bolnišnice ne bodo zaprli!
To poletje je Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča obiskal zdravstveni minister Dorijan Marušič, kjer se je sestal z vodstvom in s predstojniki oddelkov. Ob tej priložnosti je novinarjem predstavil aktualne spremembe na področju zdravstvene zakonodaje, srečal pa se je tudi z zdravniki s Ptujskega.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Glavna tema pogovorov so bili predvsem organizacijski in finančni vidiki poslovanja ter težave, ki pestijo zdravstvo na Ptujskem. Država od izvajalcev zdravstvenih storitev zahteva racionalizacijo in varčevanje ter zmanjšuje nadurno delo zdravnikov. Novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju namreč znižuje plačilo dežurstev in višino položajnega dodatka. V času ministrovega obiska so zdravniki že preklicevali soglasja za delo preko polnega delovnega časa. »Ne upam si pomisliti na to, da bi morala država nekatere oddelke ali bolnišnice zapreti, ker ne bi mogli izvajati 24-urnega zdravstvenega varstva. Navsezadnje smo zdravniki zavezani tudi nekim prisegam, ki smo jih dali sebi in drugim,« je zbranim novinarjem na novinarski konferenci dejal Marušič.
Ministrova naloga je, da organizira mrežo dežurnih služb, ki zahteva tudi standardizirana dežurna mesta. »Tisto dežurno mesto, ki je manj izpostavljeno in manj težavno, mora biti na neki način tudi slabše vrednoteno kot tisto, kjer sta frekvenca in težavnost bolnikov veliko večji. To je tudi ključna točka razhajanja s Fidesom,« je še povedal minister. Sicer 1. september še ni prinesel spremembe glede dežurstev, ki bodo plačana enako še vse tja do konca letošnjega leta.
Marušič si želi večje avtonomnosti javnih zavodov, ki se zdaj soočajo s kadrovskimi problemi, s postavljeno mrežo izvajalcev na primarni in sekundarni ravni ter s pomanjkanjem financ. Krizo in iskanje najboljših možnih rešitev za vzdržen zdravstveni sistem osebno vidi kot enega svojih največjih izzivov. V pogovoru z zdravniki s Ptujskega je Marušič povedal, da bolniš-
nic ne bodo zapirali, da pa bo zdravnikov vse tja do leta 2015 še primanjkovalo. Ne nasprotuje tudi temu, da bi zdravnike, ki skrbijo za nadpovprečno veliko pacientov, bolje nagradili in da bi se osnovno zdravstveno varstvo poskušalo bolje stimulirati glede na dejstvo, da se kar 80 % zdravstvene problematike rešuje na primarni ravni. V zdravstveni reformi je predvidena tudi višja prispevna stopnja. Za 400 milijonov evrov, kolikor se sedaj zbere z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, naj bi se zvišala prispevna stopnja delodajalcev. To bi lahko ob drugih predvidenih racionalizacijah omogočilo, da bi javna zdravstvena blagajna ostala vzdržna.
Direktorju bolnišnice Robertu Čehu nov 4-letni mandat
Dobro delo minulih štirih let je dosedanjemu direktorju Robertu Čehu, dr. med., spec. radiologije, prineslo nov štiriletni mandat. Ortopedske operacije kolkov in kolen ter uvedba oddelka za podaljšano bolnišnično zdravljenje so po mnenju ministra razlogi, ki govorijo v prid odličnemu delu dosedanjega direktorja, čeprav ta ostaja skromen in svojih dosežkov ne želi postavljati na piedestal, saj so mu še vedno daleč najbolj pomembni bolniki in njihova oskrba. »Pred nami je velik projekt, energetska sanacija stavbe, za katero nam je uspelo pridobiti sredstva iz kohezijskih skladov. Projekt bo v prvih dveh letih zahteval veliko angažiranja. Naša bolnišnica je dobro opremljena, trudimo se, da po finančnih zmožnostih skrbimo tudi za nakup nove opreme,« je na novinarski konferenci povedal R. Čeh. Povedal je tudi, da bodo
Metka Petek Uhan, Dorijan Marušič in Robert Čeh.
v bolnišnici storili vse, da bodo po 1. septembru lahko zagotovili 24-urno oskrbo bolnikov. Nihče ne bo ostal brez zdravniške pomoči. Hkrati pa ima tudi zagotovilo predstavnikov Fidesa, da bodo zdravniki delali več, kot je predvideno z zakonom. Neizogibno pa je ob tem vsekakor dejstvo, da se bodo podaljšale čakalne dobe.
V ptujski bolnišnici kronično pomanjkanje zdravnikov
Ptujska bolnišnica ima v tem trenutku 35 zdravnikov, potrebovali pa bi jih 60. Ustreznih vzvodov in spodbud za učinkovitejše izvajanje zdravstvenega sistema pa nasploh vodstva slovenskih bolnišnic nimajo na voljo. »Nekateri zdaj vendarle le priznavajo, da bi prenos kompetenc in odgovornosti na nižji nivo, to je na nivo srednjega menedžmenta, lahko pomenil neki izhod iz zagate, v kateri so se znašli izvajalci,« je poudaril Marušič.
»Veseli me, da ima minister posluh tudi za primarno zdravstvo. Pomembno je, da bo bolnišnica na Ptuju ostala z vsemi svojimi oddelki, kar je velik plus tako za ljudi in ne nazadnje tudi za primarni nivo. Če bi zaprli določene oddelke, bi morali na primarnem nivoju precej ojačati svoje ekipe. Ker pa je pred nami tudi nujna reorganizacija zaradi slabe finančne situacije, imamo direktorji na primarnem nivoju nalogo, da izpeljemo razporede,
kako bo neprekinjeno potekalo 24-urno delo. Te simulacije smo že naredili in ugotovili, da večjih izpadov ne bo,« pa je pojasnila Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.
Ptujska bolnišnica se uspešno razvija in postaja vzorčni center za protetiko kolkov in kolen
2. julija so uspešno vsadili prvo kolensko endoprotezo. Z implantacijo kolčnih protez (te izvajajo ob sobotah) so začeli že septembra 2008, sedaj pa nastopa novo obdobje v ortopedski dejavnosti vsaditve kolenskih protez. Pri nas pa tudi v svetu število implantacij kolenskih protez močno narašča, teh je celo več kot kolčnih protez. Po nekaterih študijah naj bi se število teh implantacij do leta 2030 povečalo za okoli 700 %. Najpogostejši vzroki, ki privedejo do operacije, so način življenja, ki privede tudi do artroze, prekomerna teža, premalo gibanja, poškodbena stanja, posledice bolezni, zlasti revmatskih, predvsem pa je razlog v staranju prebivalstva. Zato tudi Slovenija potrebuje ustrezne ortopedske programe. Zgodnja rehabilitacija bolnika po vsaditvi kolenske proteze se prične že isti dan po operaciji, ko bolnik prične s prvo fizikalno terapijo ob pomoči fizioterapevta. Dan po operaciji pacient že vstane in operirano okončino obremeni, bolnišnico pa zapusti po šestih ali sedmih dneh. Praviloma se
36 ^¿y'M
ZDRAVJE / ŠPORT
is
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
te paciente po šestih tednih po operaciji napoti na zdraviliško zdravljenje.
Tudi rezultati operacij kolkov so zelo dobri. Do začetka julija so implantirali že 370 kolčnih protez. Dosedanje operacije so imele zelo malo zapletov, večjih zapletov pravzaprav ni bilo,
kar je, pojasnjujejo v ptujski bolnišnici, daleč pod svetovnimi statistikami. Na Ptuju operirajo bolj izkušeni mariborski ortopedi (dva sta tukaj tudi delno zaposlena), ki imajo za seboj že nekaj sto operacij, nekateri tudi nekaj tisoč, in zato so morebitni pomisleki, da bi pacienti lahko
prišli v slabe ali manj izkušene roke, vsekakor odveč. Bolnišnica želi, da bi bile čakalne dobe čim krajše, saj to pomeni manj bolečin za pacienta, manjšo potrošnjo zdravil proti bolečinam, manjšo patologijo, med čakalno dobo se namreč kolenski sklepi še bolj obrabijo, zato je tudi operacija
težja, to pa ima za posledico težjo rehabilitacijo. S ptujskim programom so tudi v Mariboru skrajšali čakalno listo za operacije kolkov. Želja tako vodstva ptujske bolnišnice kot tudi ortopedov, ki tukaj operirajo, pa je, da bi Ptuj postal vzorčni center za protetiko kolkov in kolen.
v
Športni center Campus odprl svoja vrata
Deseti september si bodo zagotovo zapomnili vsi ljubitelji športa na Ptuju. V dobrem letu in pol od ideje do izvedbe je na Žnidaričevem nabrežju pri ptujskem mestnem stadionu zrasel dobrih 2000 m2 velik športni objekt, ki bo združeval tako šolski šport, športno rekreacijo kot tudi tekmovalni šport. Vrednost objekta je 1,3 mio EUR.
Bron ja Habjanič
Center, ki se razprostira v dveh nadstropjih, zagotavlja ustrezne prostore in površine za izvajanje športnih aktivnosti za vse starostne skupine ljudi. Campus (latinski izraz v prevodu pomeni bojišče in športno polje rimskih vojakov) je v zasebni lasti družinskega podjetja DAV (gre za kratice osebnih imen - Dalide, Alda Ina in Vlada Ilešiča). Podjetje DAV in v sorazmernem deležu Dejan Zavec sta objekt na občinskem zemljišču financirala z lastnimi sredstvi in naj -etjem kredita. Pritličje zavzema dobrih 1700 m2. Večnamensko glavno igrišče v velikosti 40 x 20 metrov je primerno za vse dvoranske športe - vadbeno in tekmovalno košarko, rokomet, odbojko, badminton, mali nogomet, hokej, ples, gimnastiko. Glavno igrišče se lahko pregradi z dvema predelnima stenama, ki dvorano razdelita na tri vadbene površine velikosti 450 m2, vsaka lahko sprejme do 40 tekmovalcev. V dvorani je tudi atletska steza z doskočiščem dolžine 40 metrov, ki omogoča ustrezno vadbo atletskih prvin tudi v zimskem času. Na vsaki posamezni vadbeni površini je mogoče izvajati trening malega nogometa, odbojke, košarke, dvoranskega hokeja ali igranja badmintona na štirih igriščih. Poleg glavnega igrišča zajema pritličje tudi pisarne, slačilnice
Foto: Črtomir Goznik
s tuši, sanitarije, masažni prostor in gostinski lokal. Dvorana sprejme 200 gledalcev na sediščih in 200 na stojiščih, ob posebnih priložnostih pa omogoča postavitev sedežev za približno 800 do 1000 ljudi. Športni center je opremljen z najkakovostnejšo športno opremo proizvajalca Benz iz Nemčije. Atletska steza je prekrita s posebno tartan podlago. Glavno igrišče za košarko je opremljeno s koši vrhunskega proizvajalca Schelde iz Belgije, celotne igralne površine pa so prekrite z elastičnim športnim podom iz parketa, ki preprečuje poškodbe sklepov in mišic. Zgornji del
Nina Kolarič, atletinja, olimpijka, o novi atletski stezi z doskočiščem dolžine 40 metrov, ki omogoča ustrezno vadbo tudi v zimskem času: »Vsakemu človeku mora biti šport dostopen, saj je le-ta ključnega pomena za razvoj slehernega človeka. Za to pa morajo biti ustvarjeni pogoji. In tovrstna športna dvorana pomeni kakovosten preskok pri ponudbi prostorov za aktivno ukvarjanje s športom. Pozdravljam napore investitorjev, da so se odločili za tako hraber korak in v športni zgodovini mesta Ptuj obrnili nov list.«
Z odprtja Športnega centra Campus.
dvorane v izmeri 300 m2, imenovan Dejan Zavec Gym, je namenjen borilnim veščinam vseh vrst in drugi rekreaciji, vadba bo potekala v telovadnici, veliki 200 m2. Preostanek nadstropja je rezerviran za slačilnice, garderobo, sanitarije in pisarno.
Vabijo tudi posebna igrala za otroke, predvideno je sobotno dopoldansko varstvo otrok
V dvorani najdemo tudi kakovostna otroška igrala - gre za igrala »Actioncenter« in »Mul-tischauckel«. Prva so večnamenski kompleksi, ki ponujajo več različnih aktivnosti, druga predstavljajo predvsem multifunkcij-ske gugalnice in druge rekvizite za igro. Že na dan odprtja so se otroci ob njih neizmerno zabavali in sproščali svojo energijo. »Želimo si organizirati neke vrste dopoldansko sobotno varstvo otrok, ko bodo starši odšli po nakupih, otroci pa se bodo ob športnih aktivnostih lahko zabavali v našem športnem centru,« več kot dobrodošlo ponudbo za
Aldo Ino Ilešič, kolesar: »Šport pomeni gibanje, zdravje, dobro počutje, način razmišljanja in življenja, svobodo in še marsikaj. Zanj se odrekamo času, ki ga namenjamo na videz prijetnejšim aktivnostim. Je privilegij, ki si ga lahko izbere vsak izmed nas. Le odločiti se je treba in začeti takšno življenje.«
starše opisuje Aldo Ino Ilešič.
»Veseli me, da smo uspeli v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu najti ključno točko zadovoljevanja skupnih interesov. Z vidika lokalne skupnosti je takšno partnerstvo najmanjši finančni vložek in najmanjša odgovornost za reševanje javnih interesov. Z izgradnjo dvorane se je uresničila tudi dolgoletna želja ptujskih športnikov po primernem vadbenem prostoru v zimskem času, obenem pa se je povečala kapaciteta kakovostnih pokritih športnih vadbenih površin v občini,« je bil novega športnega objekta vesel župan dr. Štefan Čelan.
//faf/rfi
'tyryf/i
37
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
SPORT
V času šolskega leta je športna dvorana v dopoldanskem času namenjena učencem Osnovne šole Mladika, popoldanski in večerni termini so na voljo vsem drugim. V na novo zgrajeni
dvorani so tako združeni šolski šport, športna rekreacija in tekmovalni športi. Mogoče je najeti vse vadbene površine v pritličju oziroma njene posamezne dele. V sklopu športnega centra se
bodo izvajali tudi različni programi vadbe za otroke in odrasle. Vsi bodo ustrezno vodeni s strani strokovnih vaditeljev. Dvorana je v času od ponedeljka do četrtka odprta med 15.00 in 23.00, v pet-
ek med 15.00 in 23.30, v soboto med 8.00 in 23.30, ob nedeljah in praznikih pa med 9.00 in 22.00. Razpored terminov najdete na njihovi spletni strani www.cam-pus.si.
Bravo, Dejan!
Dejan Zavec drugič ubranil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji
Več kot 12 tisočglava množica v športni dvorani Sto-žice je bila v soboto, 4. septembra, upravičeno na nogah. Dejan Zavec je še enkrat dokazal, da je nepremagljiv. Zasluženo!
Bronja Habjanič
Svojo profesionalno boksarsko pot je Dejan začel leta 2003, ko je v prvem uradnem dvoboju premagal Madžara Zsolta Totha. Na boksarski vrh se je povzpel sredi lanskega decembra, ko je v Johannesburgu premagal Isaaca Hlatshwaya in postal svetovni prvak. Junak, zdaj lahko že rečemo, da tudi vzornik številnih mladih in nekoliko manj mladih, je kljub velikim uspehom in prepoznavnosti še vedno samo Dejan. Preprost fant, ki mu v življenju ni bilo podarjeno prav nič. Vse, kar danes ima, si je dobesedno prislužil z golimi rokami, s trdim delom in z odrekanji. Preveč vsega je doživel, da bi mu slava lahko vzela tisto, kar nosi v svojem srcu. Ravno zaradi tega je tako priljubljen med znanimi in nekoliko manj znanimi Slovenci, še najbolj pa med domačini, ki vedo o njem povedati samo eno - da si vse, kar je v življenju dosegel, iskreno zasluži in da mu navkljub pregovorni nevoščlji-vosti Slovencev vsi privoščimo najboljše. Da, malo je takih, kot je Dejan Zavec!
Borba, dolga 12 rund ...
Poljski profesionalni boksar Rafal Jackiewicz (Braveheart) je konec novembra leta 2008 v Ka-towicah porazil Dejana Zavca, ki je v svoji profesionalni karieri doslej zabeležil 30 zmag, 17 z nokavtom, in edini poraz proti Jackiewiczu. Tokrat je bil Dejan trdno odločen, da bo zmaga v
Foto: Črtomir Goznik
Stožicah njegova. Čeprav poljski sodnik z neodločenim rezultatom ni mogel skriti odkrite simpatije do svojega rojaka, so drugi razsodili pravično, v korist boljšemu. »Mr. Sympathikus«, kot so Dejana poimenovali njegovi najzvestejši navijači, je tako pred najštevilnejšim občinstvom doslej slavil že svojo 30. poklicno zmago v karieri. Da je bil Dejan boljši, je priznal tudi Poljak, ko je po koncu dvoboja njegovo roko športno dvignil v zrak. Dejan se je uspešno boril tudi proti bolečinam v levem komolcu, ki so na koncu enostavno morale popustiti. Z videnim so bili več kot zadovoljni tudi trener Dirk Dzemski, menedžer Ulf Steinforth in kondicijski trener Tomaž Jagarinec. Vsi so si bili enotni, da sta nasprotnika prikazala odličen boks. Oba Nemca, ki Dejanu stojita ob strani na njegovi profesionalni poti, sta bila prijetno presenečena nad izjemnim navijaškim vzdušjem v športni dvorani Stožice. Po njunih besedah še česa takšnega nista doživela nikjer. »Hvala, Stožice! Lepšega vzdušja še nisem doživel. Ne bom vas pozabil, želel bi si, da bi se še kdaj srečali,« pa se je svojim zvestim navijačem zahvalil Dejan.
Molče o bolečinah
8. septembra so Dejanu že operirali komolec, zaradi katerega je bila borba tudi pod vprašajem. Bolečine je začutil tik pred od-
Zmagoslavje Dejana Zavca v Stožicah pred 12.000 gledalci.
hodom na zaključne priprave v Nemčijo. Če bi njegov tim to informacijo lansiral v javnost, bi lahko še kdo pomislil, da išče alibi za morebiten poraz. A kot pravi, večni borec, je stisnil zobe in dokazal, da zmore, bolečino pa potisnil nekam daleč v podzavest.
Naslednja destinacija Amerika?
Po dosedanjih predvidevanjih bi lahko Dejan prihodnjič naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji branil že v Ameriki, v Las Vegasu. Za svojega naslednjega tekmeca bi si želel koga iz najboljše deseterice v velterski kategoriji - bodisi Mannyja Pacquiaa, Floyda Mayweatherja ml., Antonia Margarito, Andreja Bertoja ali Joshua Clotteya.
Sprejem za Dejana pred Mestno hišo
10. septembra je boksarskega junaka pred Mestno hišo sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, kjer mu je še enkrat osebno čestital za zmago in mu ob tej priložnosti izročil manjše
spominsko darilo z željo, da mu uspe veliki met v Ameriki. »Dejana Zavca spremljam povsod, kjer je to mogoče. Na zadnjem sprejemu pred Mestno hišo, ko je osvojil naslov svetovnega prvaka, smo mu zaželeli, da to čim večkrat ponovi, in vsakokrat ga bomo sprejeli in se z njim skupaj veselili novega uspeha. Zanj sem trepetal v Stožicah in ob končni zmagi neizmerno užival. Poudariti je treba, da je Dejan eden izmed redkih športnikov, ki je toliko bolj cenjen predvsem zaradi svojega značaja. Je plemenit, vzor mladi generaciji in ob podivjanem turbokapitalizmu svetla zvezda, ki lahko mlademu človeku pokaže, da je tudi s pridnostjo, poštenostjo in z garanjem mogoče uspeti. Štejem si v čast, da poznam tako plemenitega človeka.«
Dejan Zavec Gym v Športnem centru Campus
S septembrom je Dejan postal tudi podjetnik. V zgornjem nadstropju Športnega centra Campus se na 200 m2 razprostira telovadnica, v kateri bodo potekale različne vrste rekreacije - aero-
38
SPORT
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
Sprejem Dejana Zavca pred Mestno hišo.
bika, tae bo, pilates in vse rekreacijske smeri borilnih veščin za vse starostne skupine, ne bodo pa pozabili tudi na tekmovalne oblike teh veščin. Velik poudarek bo tudi na čim hitrejšem in uspešnejšem okrevanju po poškodbah. Na voljo bo fizioterapevt. Dejan bo seveda svojo profesionalno pot še nadaljeval, zato je vodenje telovadnice in celotno dejavnost, ki se bo v njej izvajala, prepustil športnim strokovnjakom. Nekoč si želi ustanoviti profesionalno boksarsko ekipo, saj imamo v Sloveniji precej mladih per-
spektivnih fantov, ki bi jim na ta način omogočil boljše pogoje za vadbo, kot jih je imel sam na začetku svoje profesionalne poti.
»Boks od nekdaj velja za plemenito športno disciplino. Ne gre za pretepanje, kot je videti na prvi pogled. Gre za mnogo več - kdo bo koga ukanil z boljšo tehniko, boljšim treningom, razmišljanjem in taktiko. Prizadevam si, da bi ljudje hodili na boks kot rekreacijo, s katero bi poskrbeli za svoje dobro počutje in zdravje,« poudarja Zavec.
Poli maraton - največji rekreativen kolesarski dogodek
Ze osmič zapored se je prvo soboto v septembru zgodil Poli maraton. Dogodek, ki je postal vseslovenski in združuje ljubitelje kolesarjenja, podira rekorde. Letos je kolesarilo kar 5200 kolesarjev.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
prihodnje leto na 9. Poli maratonu verjetno vidimo v še večjem
številu,« sklenejo in vabijo organizatorji.
Moškanjci in Poli maraton nerazdružljiva že 8 let
Leta 2002 so Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Dialog Company in Radio-Tednik Ptuj v Moškanjcih prvič organizirali Poli maraton. Takrat je na njem kolesarilo le nekaj sto udeležencev, skozi leta pa je maraton postal največji rekreativen kolesarski dogodek v Sloveniji. Letos se je na njem zbralo kar 5200 kolesarjev. Na pot z željo po varnem, prijetnem in spro-ščujočem kolesarjenju so kolesarje pospremili Rene Glavnik, predsednik Kolesarskega društva PP, župan dr. Štefan Čelan ter dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj.
Pravila varne vožnje
Najmlajši so se podali na 3-kilo-metrsko Poli snack preizkušnjo, tisti z otroki ali slabšo kondicij-sko pripravljenostjo na 30-, tisti z več kondicije pa na 62-kilome-trsko krožno pot. Obe poti udeležence vodita skozi pokrajino Slovenskih goric. »Kolesarji so dosegli cilj Poli maratona; sedli so na kolo, prevozili eno izmed treh krožnih poti ter s tem storili
nekaj zase in za svoje zdravje,« pove Rene Glavnik in nadaljuje, da so posebno sporočilo predali najmlajšim udeležencem. »Kolesarjenje je prijetno in zdravo, predstavili smo jim tudi pravila varne vožnje.«
Pisana druščina kolesarjev
Posebno pozornost so pustili najmlajši in najstarejši kolesarski par: najmlajši kolesar, ki je prevozil 3-kilometrsko Poli snack progo je bil Anej Brus (3 leta), najmlajša kolesarka pa Neža Hren (1 leto). Velik priklon gre tudi najstarejši kolesarki Nežki Medved (82 let) in najstarejšemu kolesarju Janezu Horvatu (91 let). Največja skupina je bila ponovno Talum Kidričevo s 745 kolesarji. Drugo mesto je zasedel SVIZ Slovenije z 264, tretje pa Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev z 92 člani. Najštevilčnejša je bila družina Šalamun s trinajstimi, druga družina Gai-ser s sedmimi, tretja pa družina Travnikar s šestimi člani.
»Proga je bila dobro pripravljena, kulinarične dobrote so bile odlične, za razbolele ude so poskrbeli hladilni geli ter zanimiv spremljevalni program. Tako se
Letos je na 8. Poli maratonu kolesarilo kar 5200 kolesarjev
1. večerni tek čez ptujski grad
Bronja Habjanič
Gre za novo tekaško prireditev po mestnih ulicah Ptuja, ki jo je popestril tudi bogat zabavni program. Večerni tek je potekal preko mostu za pešce, čez mestni park, po ulicah in trgih starega mestnega jedra z vzponom na ptujski grad, na spodnjo grajsko ploščad in nazaj v smeri proti Termam. Traso teka so organizatorji določili na način, da pokažejo čim več, kar Ptuj ima za pokazati. Sprva je sicer bil predviden ulični tek po starem mestnem jedru, ki pa so ga kasneje razširili na ptujski grad, mestni
park in termalni park ptujskih term.
Prva tovrstna ptujska tekaška prireditev je pritegnila kar 215 udeležencev iz celotne Slovenije. Najhitrejši so prejeli pokale, prvi trije v kategoriji pa medalje. Tekači so nastopali v šestih ženskih in šestih moških kategorijah, v starosti od 20 do 60 let. Pri moških je zmagal Tomaž Pliberšek iz Velenja, drugi je bil Mario Vračič iz Maribora, tretji pa Bojan Purgaj iz Gorišnice. Med ženskami je zmago slavila Polo-na Kopač iz Kranja, druga je bila domačinka Polona La-mut, tretja pa Nuša Gros z Iga.
39
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
SPORT
Državno prvenstvo v kajaku in kanuju na Ptujskem jezeru
Prvi konec tedna v septembru so člani Brodarskega društva Ptuj na Ptujskem jezeru uspešno izvedli državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Najbolj uspešna sta bila Jernej Župančič Regent in Špela Ponomarenko.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Tekmovalna proga v Zabovcih pri ŠD Zabovci je ponovno popestrila dogajanja na "ptujskem morju". Tekmovanje je potekalo po pravilih ICF in pravilniku o državnih prvenstvih. Za naslove najboljših v Sloveniji so se v vseh starostnih kategorijah pomerili veslači in veslačice iz desetih klubov. Na edini progi v Sloveniji za kajak in kanu na mirnih vodah so se tekmovalci v dveh dneh merili na 1000, 500
in 200 metrov dolgih progah. Za BD Ranca so uspešno nastopili Tilen Vidovič, Žan Emeršič, Miha Hajduk, Vito Ljubec, Aleš Vršič in Eva Robič. Jernej Župančič Regent in Špela Ponomarenko (oba Žusterna) sta osvojila vse članske naslove tako na 200, 500 kot 1000 metrov. Na naj dalj ši razdalj i j e med mlaj šimi člani prvo mesto osvojil Rok Kuk (Soške elektrarne), pri dvojcih pa sta bila prva Kuk in Župančič.
Uspešna Špela Ponomarenko.
Pri mlajših članih je na 500-me-trski preizkušnji zmago slavil Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj), pri mlajših članicah pa Teja Kralj (Žusterna). Med kanuisti je bil na tej razdalji najboljši
Matej Akrapovič (Žusterna), med dvojci pa Rok Kuk in Nejc Žnidarčič (Soške elektrarne). Na 200 metrov sta med mlajšimi člani slavila Vidovič in Kralje-
Nove pridobitve v športu Mestne občine Ptuj
Zavod za šport Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Na novinarski konferenci sta Zavod za šport Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj pred-
stavila dejavnost športa, predvidene projekte in pridobitve na področju športne infrastrukture. Predsednik sveta zavoda mag. Stanko Glažar je v uvodu po-
vedal, da aktivnosti potekajo v skladu s sprejetim programom dela, ki je bil sprejet na Svetu zavoda. Poudaril je izboljšanje na področju športne infrastrukture, predvsem pokritih vadbenih površin, kjer je bil evidenten
zaostanek za slovenskim povprečjem. V septembru sta bili odprti dve novi športni dvorani, ki bosta ptujskim športnikom zagotovili bistveno boljše pogoje za delo in
tekmovanja. Športna dvorana ob Osnovni šoli Ljudski vrt je bila zgrajena s sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport ter MO Ptuj, medtem ko je športna dvorana Campus rezultat javno-zaseb-nega partnerstva s podelitvijo stavbne pravice. Planirana je tudi izgradnja večnamenske športne dvorane - s strani Ministrstva za šolstvo in šport je pridobljen sklep o sofinanciranju v višini 2,5 mio. evrov - s katero bi skupaj s Košarkarsko zvezo Slovenije kandidirali za organizacijo evropskega prvenstva leta 2013.
V. d. direktorja zavoda Marjan Lenartič je nanizal rezultate šolskih športnih tekmovanj za preteklo šolsko leto, ki so zbrani v posebni publikaciji Bilten šolskih športnih tekmovanj v šolskem letu 2009/10. Ptujski športni za-
vod je področni center za šolski šport v okviru Ministrstva za šolstvo in šport, ki pokriva vse vrtce, osnovne in srednje šole na območju upravnih enot Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož.
Strokovni sodelavec zavoda Boštjan Zemljarič je predstavil in športno-rekreativne prireditve v okviru že 16. tradicionalnega Ptuj skega športnega vikenda, ki je bil organiziran od 10. do 12. septembra.
Zadovoljstvo nad izboljšanjem razmer na področju športa in zahvalo Mestni občini Ptuj je izrekel Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj, ki pa je opozoril tudi na številne potrebe ptujskih športnikov, ki se še predvidevajo in so zapisane v viziji in strategiji razvoja športne dejavnosti.
Z leve sedijo: Marjan Lenartič, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj, mag. Stanko Glažar, predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj, Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Ptuj, in Boštjan Zemljarič iz Sektorja za športne programe na Zavodu za šport Ptuj.
društvo za |
- svetovanje i: staršem, osipni zlorab, dolgotr vsem drugim d] posami
40	ï-
SPORT I OBVESTILA I PRIREDITVENI VODNIK
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010	PRIREDITVENI VODNIK
Športne prireditve v OKTOBRU
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Sobota, 30. 10.,
18.00	Tajski boks (mednarodno tekmovanje)
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
Sobota, 2. 10.,
18.00	Zlata rokavica - Boks klub Ring Ptuj
Petek, 8. 10., ASZavaFelukaPtuj — KurentMGS, članice, prijateljska 19.30	tekma
Sobota, 16. 10., AS Zava Feluka Ptuj — ŽOK ZMLjutomer, članice, 17.30	prvenstvena tekma
Sobota, 30. 10., AS Zava Feluka Ptuj — Formis II, članice, prvenstvena 17.30	tekma
ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT
Sobota, 9. 10., ŽRK Tenzor — RK Piran Vrtovi, članice, prvenstvena 19.00	tekma
Sobota, 23. 10.,
19.00	ŽRK Tenzor — ŽRK Krka, članice, prvenstvena tekma
MESTNI STADION PTUJ
Nedelja, 3. 10. 2. SNL: Labod Drava - Mura 05
Nedelja, 10. 10. 2. SNL: Labod Drava - Dravinja Kostroj
Nedelja, 17. 10. 2. SNL: Labod Drava - Roltek Dob
Sobota, 2. 10. Liga U-14 - VZHOD: NŠPoli Drava — Mura 05
Sobota, 16. 10. 1. SML: NŠ Poli Drava — Olimpija Ljubljana 1. SKL: NŠ Poli Drava — Olimpija Ljubljana Liga U-14 - VZHOD: NŠ Poli Drava — Simer Šampion
Sreda, 27. 10. Liga U-14 - VZHOD: NŠ Poli Drava — Železničar
Obvestilo o razpisu za štipendije
Občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da je v 11. številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj objavljen Javni razpis za dodeljevanje štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje za študijsko leto 2010/2011.
Podrobnejše informacije so podane v omenjenem razpisu, rok za oddajo prijav je 18. oktober 2010.
Urška Fajt
Koncertni abonma 2010/2011 - Arsana
22. 10., 20.00	Kwak - Arround the world, slavnostna dvorana ptujskega gradu
26. 11., 20.00	Toti Big Band Maribor - V spomin na Louisa Armstronga, dvorana Gimnazije Ptuj
20. 12., 20.00	Simfonični orkester in komorni zbor Glasbene akademije - Vespro della Beata Vergine (Večernice blažene device), cerkev svetega Petra in Pavla
25. 2. 2011, 20.00	Art karneval projekt, dvorana Gimnazije Ptuj
18. 3. 2011, 20.00	Večer a capella glasbe: Vokalna skupina Cante- mus, dvorana Gimnazije Ptuj
15. 4. 2011, 20.00	Godalni kvartet Feguš in pianist Mladen Delin - Od Bacha do Mozarta, slavnostna dvorana ptujskega gradu
20. 5. 2011, 20.00	Koncert evrovizijske zmagovalke Eve Nine Koz-mus, slavnostna dvorana ptujskega gradu
Nedelja, 31. 10.	2. SNL: Labod Drava — Krško
IGRIŠČE NA UMETNI TRAVI	
Vadba v vodi za dojenčke in malčke
Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke, ki poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Vadba se bo pričela oktobra. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 18. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 ali e-pošta ptuj@plava-nje-doj enckov. com. (www.plavanje-do-jenckov.com) Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo!
Koliko kapljic sem ujela? (Fotoarhiv PZS)
Glasba za vse generacije
Društvo Arsana vabi k vpisu v neformalno glasbeno izobraževanje za naslednje inštrumente: KLAVIR - Kristijan Korat
SOLO PETJE - Ana Delin, Karin Zemljič, Zvezdana Novako-
vič
BOBNI - Boštjan Vavh KITARA - Marko Korošec, Nejc Cvirn BAS KITARA - Marko Korošec
TRADICIONALNA TOLKALA - Nino Mureškič
VOKALNE SKUPINE - Zvezdana Novakovič
ANSAMBELSKA IGRA - Mladen Delin, Marko Korošec
SMERI: KLASIČNA GLASBA, POP, ROCK, JAZZ, ETNO, MUZIKAL
INFORMACIJE: Društvo za glasbeno umetnost ARSANA Poslovalnica: Jadranska 4, 2250 Ptuj Uradne ure: vsak delavnik, 10.00-12.00 in 14.00-16.00 Telefon: +386 (0)59 955 041 Mobilni telefon: +386 (0)41 280 934 E-pošta: info@arsana.si www.arsana.si
41
27. SEPTEMBER / KIMAVEC 2010
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM OKTOBER		mgP	02 749 32 50 uijoQvmgp.si www.mgp.si
ZA ODRASLE IN MLADINO			
Petek, 1. 10., ob 19.30	Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ - PREMIERA		
Sobota, 2. 10., ob 10.00 in 11.30	Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ - lutkovni abonma, za abonma Kresnička in izven in za abonma Zvezdica in izven		
Pon., 4. 10., ob 9.30 in 11.00	Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, za šole in izven		
Torek, 5. 10., ob 9.30 in 11.00	Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, za šole in izven		
Sreda, 6. 10., ob 9.30 in 11.00	Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, za šole in izven		
Četrtek, 7. 10., ob 9.30	Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, za šole in izven		
Petek, 8. 10., ob 9.30 in 11.00	Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, za šole in izven		
Sobota, 9. 10., ob 19.30	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT - PREMIERA		
Pon., 11. 10., ob 9.30	Roald Dahl: GRAVZA, za šole in izven		
Torek, 12. 10., ob 9.30 in 11.00	Roald Dahl: GRAVŽA, za šole in izven		
Sreda, 13. 10., ob 9.30 in 11.00	Roald Dahl: GRAVŽA, za šole in izven		
Četrtek, 14. 10., ob 9.30	Dunja Zupanec: STRAHEC, za šole in izven		
Sobota, 16. 10., ob 19.30	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, za izven		
Sreda, 20. 10., ob 10.30	Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj: ODPRTJE RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA JANEZA MEŽANA		
Četrtek, 21. 10.	Conor McPherson: SIJOČE MESTO, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, ob 16.00 za Dijaški abonma, ob 19.30 za abonmaja odrasli Tespis in Orfej		
Petek, 22. 10., ob 19.30	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, za izven		
Sobota, 23. 10., ob 19.30	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, za izven		
Sreda, 27. 10., ob 19.30	Avtorski projekt Nejca Janžekoviča: DISCOVER THE CURE, za izven - glasbeno-scenski dogodek		
NA GOSTOVANJU			
Sreda, 13. 10., ob 19.00	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, na gostovanju v Šoštanju		
Petek, 15. 10., ob 9.15 in 10.15	Dunja Zupanec: STRAHEC, na gostovanju v Šempetru pri Novi Gorici		
Nedelja, 17. 10. ob 17.00	Gregor Strniša: ŽABE, ob 19.00 - v tekmovalnem programu 45. Festivala Borštnikovo srečanje Maribor		
Četrtek, 28. 10., ob 19.30	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, na gostovanju v Zagorju		
Četrtek, 28. 10., ob 19.30	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, na gostovanju v Lenartu v Slovenskih goricah		
cßo
p t u j
Program v OKTOBRU
Petek, 1. oktobra, ob 19. uri
ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ BORISA VOGLARJA: SOLINE
Petek, 8. oktobra, ob 19. uri
POTOPIS: KANADA Deželo bo predstavila popotnica Petra Draškovič.
Sobota, 16. oktobra, ob 20. uri
KONCERT: MARIBOBO (afriška etno glasba)
Sobota, 30. oktobra, ob 19. uri
MEDNARODNE IZMENJAVE 2010 - BOMBONI & FEFERONI Svoje izkušnje bodo predstavile tri skupine mladih, ki so preko CID Ptuj letos gostovale na mednarodnih mladinskih projektih v okviru Programa Mladi v akciji v Črni gori, Bolgariji in Nemčiji.
TEČAJI IN DELAVNICE V NOVEM ŠOLSKEM LETU
V oktobru bo stekla vadba:
-	TEČAJ KITARE - mentor Samo Šalamon,
-	TEČAJ KITARE - mentor Marko Korošec,
-	GLASBENE SKUPINE - mentor Marko Korošec,
- TEČAJ BAS KITARE - mentor Luka Gaiser,
-	TEČAJ BOBNANJA - mentor Aleš Zorec,
- LITERARNA DELAVNICA - mentorica Kristina Kočan Šalamon,
-	ELEKTRO DELAVNICA - mentor Daniel Krapša, - ORIENTALSKI PLESI - mentorica Majda Fridl.
Kmalu bo stekel ZAČETNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH - mentorica Marija Koser, 20. oktobra pa tudi DELAVNICE DŽEZ PETJA IN DRUGIH POPULARNIH ZVRSTI - mentorica Zvezdana Novakovic.
NOVINARSKA SKUPINA pripravlja prvo številko CIDOPISA v novem šolskem letu, ki bo izšla konec oktobra, in še vedno se jim lahko priključite, mentorica je Polona Ambrožič.
Podrobne informacije o prostih mestih so na voljo na www.cid.si in telefonsko v CID Ptuj na 02 780 55 40 in 041 604 778.
EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA - EVS
CID Ptuj je gostiteljska in pošiljajoča organizacija za evropsko prostovoljno službo oz. EVS (European Voluntary Service). Prostovoljec za udeležbo na EVS ne potrebuje nikakršnih predznanj, šole ali delovnih izkušenj. Kdor želi osebno informiranje in svetovanje ali pomoč pri vključitvi v EVS, naj se predhodno najavi po telefonu 02 780 55 40 ali 041 604 778. S 1. oktobrom 2010 prihaja v CID Ptuj Maren Weeger iz Nemčije, ki bo v projektu CARPE DIEM v okviru Programa Mladi v akciji delala šest mesecev.
ODPIRALNI ČAS CID PTUJ
Od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
V odpiralnem času sta na voljo:
-	MLADINSKI INFO CENTER s petimi računalniki, z brezplačnim dostopom do svetovnega spleta in mnogimi informacijami za mlade;
-	DNEVNI CENTER z mizo za namizni tenis, s pikadom, šahom, z družabnimi igrami, s televizijo in z možnostjo neformalnega druženja.
Vaje, sestanki in druge dejavnosti po dogovoru v prostorih CID Ptuj potekajo tudi izven teh terminov ter ob koncih tedna.
VESELI SMO POBUD, IDEJ IN PREDLOGOV MLADIH - OGLASI SE, POKLIČI, POŠLJI MAIL!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9
42
ZEMEUSKI PLIN - ENERGIJA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI
Energija ima vse večjo vlogo pri zagotavljanju družbene blaginje in izboljšanju kakovosti našega življenja. Spodbuja se ozaveščanje ljudi o racionalni rabi energije in uporabi potrošnikom in naravi bolj prijaznih virov energije, med katere spada tudi zemeljski plin.
Po letu 1990 narašča v svetu najhitreje (ravno) poraba zemeljskega plina. Slednji je postal zaradi svojih pozitivnih lastnosti zelo konkurenčna alternativa nafti in njenim derivatom ter obnovljivim virom energije na račun cenejše investicije v plinski ogrevalni sistem. Tudi prihajajoča desetletja bodo nedvomno v znamenju zemeljskega plina, na kar nakazujejo številne smeri razvoja. Zakonodaja že sedaj narekuje vse večje in strožje zahteve po varovanju okolja. Pričakovati je, da bodo v prihodnje zakonodajni predpisi še ostrejši in hkrati z njimi strožji nadzor nad njihovim spoštovanjem. K varovanju okolja pripomorejo tudi različne davčne olajšave, subvencije in ugodne oblike financiranja za potrošnike, ki spodbujajo prenovo ogrevalnih sistemov in prehod na uporabo zemeljskega plina. Ker je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo, je že sedaj močno prisoten pri uporabi za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje.
Zemeljski plin je v Sloveniji prisoten v več kot 60 občinah, med drugim tudi v vaši občini. Občina Ptuj je oskrbovana z zemeljskim plinom že od 1998 leta in razpolaga z več kot 42.S00 m distribucijskega plinovodnega omrežja. Dobro razvejano plinovodno omrežje se nenehno širi in šteje danes že preko 2.000 zgrajenih priključnih plinovodov, ki omogočajo dostop odjemalcev do plinovoda. Priključitev na omrežje pa je zelo preprosta in hitra.
Vzroki za rast uporabnikov zemeljskega plina	vohuni Ptud
so nižje cene energenta v primerjavi z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO), visoki izkoristki plinskih ogrevalnih sistemov, nizke vrednosti emisij ter prihranek s prostorom, saj je slednji | nenehno dostopen preko plinovoda in zato ne potrebujemo cisterne. Uporabniki zemeljskega plina so še posebej navdušeni nad enostavno in vsestransko uporabo energenta ter nizkimi J stroški vzdrževanja plinskega sistema (malo emisij), stroški nakupa energenta pa so enakomerno razporejeni skozi celo leto in se plačujejo mesečno po položnicah. Številna gospodinjstva in podjetja, ki se nahajajo na območju plinovodnega omrežja, so kurilno olje Že zamenjala z ekonomičnim zemeljskim plinom.
Zemeljski plin nudi potrošnikom večje udobje in zagotavlja kvalitetnejši način bivanja. Priljubljen je pri vseh generacijah. Mlajšim generacijam omogoča/lajša hiter tempo življenja, od starejše generacije pa ne zahteva dodatnega napora za ustrezno preskrbo v kurilni sezoni.
Zemeljski plin postaja torej uveljavljen trend med posameznimi energenti, saj omogoča večje udobje, je cenovno dostopen širokemu krogu potrošnikov in prijaznejši do narave. Ob hitrem razvoju tehnologije pa je pričakovati, da se bo raznovrstnost njegove uporabe raziirila Se na druga področja.
Vaš A0RIAPLIN
Zemeljski plin je "in'
©00
adriaplin
LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKDVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 6Q 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.DD - 2D.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00
dežurstvo: oktober: 1.10.2010 - 3.10.2010
1 1.10.2010 - 31.10.2010
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINJENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRA| DO 7. URE NASLEDNJA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
f RilDIOfJROm g2,3