STU-rJSKA Knj;2n,ca V ClUU ] Izdaja »Zasavski tednik« ? Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje 1 Trg revolucije 2ti - Telefon 80-191. — Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List izhaje vsako sredo — Letna naročnina 480 din polletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportaž' 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani.— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo Štev. 39 TRBOVLJE 30. septembra 1959' Cena 10 din — Leto XII. DOGODEK TEDNA Od 1. do 3. oktobra 1943 je v osvobojenem Kočevju zasedalo 572 izvoljenih odposlancev na Zboru odposlancev slovenskega naroda. Prvič v zgodovini našega naroda so bili odposlanci izvoljeni demokratično, kar je bilo izrednega pomena za naddljnji razvoj naše ljudske oblasti in za osvobodilni boj. Zbor je izrekel priznanje I00F za njegovo dotedanje vodstvo NOV. Izvolil je I00F, SN0S in slovenske zastopnike za IL zasedanje AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943. leta. - V proglasu Zbora odposlancev je bilo izrečeno tudi naslednje: V imenu vsega naroda, njegove zgodovine in njegovih prihodnjih rodov, v imenu žrtev in bolečin zahtevamo od slehernega, ki ga je rodila slovenska mati, da se odzove vojaški in moralni mobilizaciji, ki jo slovesno proglašamo. OB RAZŠIRJENEM PLENUMU ZK V TRBOVLJAH Velike odgovorne naloge NEGATIVNI POJAVI MED ČLANSTVOM ZVEZE KOMUNISTOV V TRBOVLJAH — NEPRAVILNOSTI V TRGOVSKEM PODJETJU »POTROŠNJA«, KNJIGARNI, INDUSTRUSKO-RUDARSKI ŠOLI — OSTALI NEGATIVNI POJAVI — DOSLEDNO IZVRŠEVATI PISMO IK ZKJ IN ODLOČEN BOJ PROTI VSEM NEGATIVNIM POJAVOM — NEIZPROSEN BOJ PROTTI VSEM, KI KVARIJO UGLED ZVEZE KOMUNISTOV — PLENUMU SO PRISOSTVOVALI VSI SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK, KOT GOST JOŽE JAGER, ČLAN SEKRETARIATA OKRAJNEGA KOMITEJA ZK LJUBLJANA Na plenarnem zasedanju občinskega komiteja ZK Trbovlje so v soboto, 26. septembra v predavalnici Delavskega do-fita obravnavali nekatere pojave med članstvom ZK Trbovlje ter razpravljali o problemih trgovske mreže v kraju. Ob zaključku svojega uspelega poročila je tov. Janez Železnik, organizacijski sekretar 2K Trbovlje, poudaril besede okrajnega sekretarja ZK Ljubljana tov. Janeza Vipotnika, ki Je govoril o nalogah komunistov na IV. kongresu ZKS in dejal: -Hitro uresničevanje boljše-6a in lepšega življenja, ki je cilj socializma, zahteva odločbo, strnjeno, skrbno organizi-raho politično akcijo. V tej akciji imajo komunisti prvo besedo. Od njih predanosti, Požrtvovalnosti in borbenosti, Predvsem pa od kvalitete njihovega dela, bo odvisna inten-zlteta ustvarjalnega zagona v Premagovanju težkih in zapletenih nalog, ki stoje na poti do našega skupnega cilja.« In Zveza komunistov v Trbovljah je z veliko večino predanih in delovnih komunistov sposobna uresničevati te velike in odgovorne naloge. Tovariš Žeieznik je uvodoma Naglasil včlike uspehe, ki so Jih dosegli delovni ljudje v Proizvodnji v prvem polletju 1959, saj kažejo poddtki, da so v Prvem polletju dosegli 51,V/e celotnega planiranega letnega družbenega bruto proizvoda, ieprav je letošnji bruto proizvod v primerjavi z lanskim letom planiran za 12,T°/e više. ” tem pogledu je največji hspeh dosegla industrija s 54,7 °dstotki realizacije letnega Plana. Vsi ti uspehi so posledica prizadevnosti komunistov i» celotnih kolektivov v industrijskih podjetjih, katerim 8re vse priznanje za njihove dosežke. . Na današnjem plenumu — Je dejal tovariš Železnik, pa Je moramo pogovoriti tudi o ustih slabostih, ki se nanašajo na posameznike in tudi že hevamo pronicajo med komuniste in jim hromijo vedno lasten borbeni duh, kritičnost in b°Štenost, družbeno aktivnost, nsebno urejenost — skratka, ki nevarno pačijo fiziognomije Člana ZK. , Ob reorganizaciji ln zdru-ijjvi trgovskih podjetij v trbovljah se je ugotovila "Tsta nepravilnosti, v katere J? bili zapleteni predvsem $J«ni ZK, ki so bili na vodilnih položajih, vendar zadnja družbe niso opravičili kot državljani, še manj pa *°t člani ZK. Razne mahi-v?cije, samovoljno dajanje *®Sa na up, nedovoljena tratna ter prisvajanje večjih rjeskov denarja so bili ob j*J Priliki ugotovljeni, tako J8 gre Škoda na račun skupiti na več milijonov di--JJJev. Te stvari so se do-5*J«le v bivšem trgovskem JjdJetju »Potrošnja«, v Knji-58rhi ter v Industrijsko nilski soli v Trbovljah. (Jf tem pogledu stoje pred* ^fnizacijo ZK velike in od-s^onie naloge, ki jih bo le-*, ^spešno reševala le tedaj. QV\bo z dosledno natančnostjo (ij^vnavala vse take in po-probleme, predvsem pa urePila svoje vrste z novimi Poštenimi člani iz trgov-kolektiva. V novem tr-e°v,kem podjetju so ljudje, ki VREME *A CAS OD I. DO H. OKTOBRA '»h« vreme, • pogostimi »onč-^6| »nevl. V. M. nudijo dokajšnjo garancijo, da bo trgovsko podjetje doseglo namen, za katerega je bilo ustanovljeno. — Tovariš Železnik je nadalje opozoril na primere osebnega okoriščanja v IK5, prav tako na nepravilnosti v rudarski šoli, ki so privedle do neodgovornega stanja. Prav tako je tovarniški komite ZK v trboveljski Cementarni obravnaval primer vodilnega, odgovornejšega člana ZK, ki je zaradi malomarnega opravljanja službe odgovoren za škodo, ki je bila storjena pri tovarniški žičnici in znaša preko milijon dinarjev. Ko je govoril o nadaljnji problematiki, se je poročevalec dotaknil slabosti članov ZK, kjer se nekateri od njih vdajajo pijančevanju, razbijajo družino, žive nemoralno, razvratno življenje in so predmet javnega obsojanja. Tu običajno ne gre za preproste ljudi — delavce, temveč za boljše situirane osebe, ki ne prenesejo nobene kritike in se zagovarjajo ter opravičujejo, da je njihovo privatno življenje njihova zasebna zadeva. To pa ni njihova zasebna zadeva, temveč zadeva celotne Zveze komunistov. In prav taki komunisti se pogosto izogibajo delu v javnem življenju, ki jim je nekaka postranska stvar. Zadnji zbori volivcev v trboveljski občini so to trditev potrdili, saj so bili le-ti najslabše obiskani tam, kjer bi morali biti člani ZK na zborih volivcev prvi. — Med člani ZK je včasih opaziti kaj čudne pojave, ki jih je težko spraviti v sklad s partijsko moralo. Tako na primer nočejo nekateri med seboj sprti člani ZK skupno sodelovati v svoji osnovni organizaciji, temveč se povezujejo v drugi. Tako neodgovorno ponašanje privede celo tako daleč, da se nekateri na sestankih celo ogovarjajo z »gospod« in »gospa«. Ali ne delajo s takim ponašanjem veliko krivico plemenitemu, borbenemu nazivu »tovariš«? C as je že, da s takimi odnosi prenehamo. Vrsta takih in podobnih vprašanj pa bi se lahko sproti reševala, če bi komunisti program ZKJ h" dosledno in življenjsko obravnavali, kar bi bilo močna pobuda za odkrivanje in odstranjevanje raznih- napak na vseh področjih našega družbenega življenja. Naša dolžnost je, da pismo IK ZKJ ponovno obravnavamo, da le-to ne gre v pozabo, in da vse negativne pojave pretresemo in obravnavamo v osnovnih organizacijah ZK in jih konkretiziramo. Sama razprava je potrdila besede tov. Železnika in ostalih diskutantov, ki so predvsem poudarjali, da je treba odločno uresničevati napotila VII. kongresa ZKJ, kakor tudi napotila IV. kongresa ZKS. Tovariš Lojze Ribič, sekretar ZK Trbovlje, je ob tej priliki • podčrtal, da nekateri člani, ker so preveč zaposleni, ne vidijo, kaj se godi okrog njih. Spet drugi vedo za razne nepravilnosti v podjetjih, a jih ne načenjajo, ker se boje zamere. Tako zadržanje seveda hromi naše skupno delo in hotenje. — Ko je govoril o vodstvu novega trgovskega podjetja, je dejal, da je vodstvo dobro in da mu je treba nuditi vso pomoč. Trgovina predstavlja v našem življenju zelo važen činitelj in mora zadovoljivo delati, da bodo potrošniki zadovoljni. Da pa bo naš delovni človek — potrošnik zadovoljen, smo v prvi vrsti odgovorni komunisti. Plenum je ob tej priložnosti prav tako razpravljal o važnosti nadaljnjega ideološkega dela med članstvom ZK. V letošnjem letu se bo organi- zirala vrsta raznih marksističnih krožkov, ustanovili se bodo razni aktivi, šola za starše, delavska univerza pa bo izvedla bogat načrt izobraže-vania z vseh področij. Meseca oktobra bo pričela delovati večerna .politična šola. Več pozornosti bo treba nadalje posvetiti delu raznih društev in organizacij, dolžnost članov ZK pa je, da aktivno delajo vsaj v eni družbeni organizaciji, vendar ne samo na papirju. Ko je plenum obravnaval vprašanje trgovine v Trbovljah,/da je današnja trgovina še precej v zaostanku: razpolaga še vedno s slabimi lokali, primanjkuje ji dobrih kadrov, in še vrsta drugih vprašanj je, ki' jih bo treba rešiti. Najodločneje so poudarili. da je treba storiti vse, da trgovini zagotovimo primeren kader, ki je danes pogosto na položajih v industriji. Treba bo tudi pripraviti v trgovini potrebne elaborate, s kateriaii se je treba udeležiti investicijskega natečaja, ker so na razpolago sredstva, da se tudi trgovski lokali v kraju končno primerno urede. Ob zaključku je plenum sprejel ustrezne sklepe. Vsi člani ZK naj sb v svojih osnovnih organizacijah seznanijo s sklepi plenuma ln vsebino razprave. Venomer pa naj bodo pred komunisti napotila, ki jih je dal vsem VII. kongres ZKJ in IV. kongres ZKS, da z njimi uspešno rešujejo svoje vsakodnevne odgovorne naloge. ar. NASI OTROCI - SKRB NAS VSEH POŽARNOVARNOSTNI TEDEN OD 27. IX. DO 4. X. 1959 Na pomoč! Počitniška skupnost v Hrastniku Prejšnji teden so se v Hrastniku na sedežu krajevnega sindikalnega sveta sešli zastopniki sindikalnih podružnic in iz industrijskih podjetj ter razpravljali o ustanovitvi počitniške skupnosti za občino Hrastnik. Sprejeli so sklep, da se v Hrastniku ustanovi počitniška skupnost, ker Ima za to vse pogoje. Podjetja ln ustanove na teritoriju hrastniške občine so poka- zale za vprašanje vse razumevanje. In' prav zato ne bo težko uresničiti predlog, da se adaptira hotel v Pulju, ki jim Ba je dala na voljo Vojna mornarica v Pulju. Potrebno bo nekaj sredstev za adaptacijo poslopja, in v bodoče bodo imeli člani Počitniške skupnosti hrastniške občine lepo in prijetno urejeno hišo v času svojih letnih dopustov. Občina Trbovlje s svojo razvito industriio, razpredeno trgovsko mrežo, dokajšnjimi gozdnimi površinami ter velikim številom individualnih kmeti z gospodarskimi poslopji in še drugim predstavlja za našo socialistično skupnost močno ekonomsko bazo in gospodarsko vrednost. Vse to se iz dneva v dan močneje razvija, prav teko pa tudi same Trbovlje, ki so Iz predvojnega mesteca zra-stle v lepo urejeno mesto. Vse te gospodarske, vrednote. k' predstavljajo milijardno imetje, pa so izpostavljene stalni nevarnosti Izbruha požara, to tembolj, ker so naša gasilska društva slabo opremljena. Prav je da v teh dneh, ko obhajamo požamo-varnostnl teden, spregovorimo, v kakšnih pogojih delajo gasilska društva na območju trboveljske občine. Osem gasilskih društev deluje v občini, od katerih so štiri industrijska, štiri pa splošna prostovoljna društva. Industrijske gasilske čete obstajajo na Rudniku, Strojni tovarni, Cementarni ln Elektrarni, nadalje so v občini še Gasilska društva Trbovlje II, Dobovec, Klek in Čeče. V vseh osmih gasilskih društvih pa je le 322 članov. Mladina je najbolj zajeta na Kleku in Trbovljah II. Kar se tiče gasilske opreme, pa je leta povsod zelo pomanjkljiva . nesodobna. • 2e samo dejstvo, da so gasilska društva raztresena in da imajo slabo opremo, nas opominja, da o tem več govorimo. Na zadnji ' seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so razpravljali o potrebi ustanovitve stal me poklicne gasilske čete. Ustanovitev stalne gasilske čete je v Trbovljah spričo dragocenih gospodarskih vrednot v kraju nujno potrebna, hnatl pa bi taka poklicna četa bila v stalni pripravljenosti tudi za oba sosedna industrijska kraja Zagorje lin Hrastnik. Razen že obstoječih prostovoljnih gasilskih društev bi obstajala la vse tri revirske kraje še poklicna gasilska četa. Res je, da se bod; proračunski 'Aroški vseh te er zasavskih občin sicer nekoliki.1 povečali, res pa je, da bi bila varnost v vseh treh velikih industrijskih krajih večja, saj bt bili tedaj gasilci lahko vedno in povsod takoj na mestu nesreče. Pokllonr' gasilska četa bi pa seveda morala biti moderno opremljena. Izdatki za potreb- DVE PREDAVANJI ZA KOLEKTIV STEKLARNE Prejšnji teden so v gradu Ste. klarne v Hrastniku organizirali kar dve predavanji, ki sta bili dobro obiskani. Tako je preda, val Tone Rancinger »O organizaciji dela v podjetju«, Franc Grešak pa je predaval »O vtisih s potovanja po Poljski«. no gasilsko opremo bi bili ob ustanovitvi kajpak večj i, vendar bi se ti stroški i leti zmanjšali-Tudi tz Ljubljane so obljubili svojo pomoč, ki io bo nudila v začetku poklicna gasilska brigada ln TNZ. Poklicna gastiska četa je v Trbovljah potrebna. O tem so bili enakega mnenja vsi odborniki -obeh občin kih zborov, ki so na svoji zadnji seji sprejeli odlok o formiranju poklicne gasilske enote. TEDEN OTROKA OD 5.—12. OKTOBRA OTROCI V STANOVANJSKI SKUPNOSTI Pokazalo se je, da je postala stanovanjska skupnost tista enota samoupravljanja, ki je najsposobnejša pomagati družini pri vsakdanjem delu. Varstvo otrok je ena važnih njenih nalog. V zadnjem času so se razvile razne ustanove za vzgojo in varstvo otrok, ki postajajo kolektivne ustanove družin v stanovanjski skupnosti. Mnoge pomanjkljivosti v dosedanjem delu z otroki in mladino so nastale zaradi tega, ker nam ni bilo jasno, kakšne ustanove najbolj ustrezajo današnjim potrebam družin in mladine. Na posvetovanju, ki ga Je v juniju organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije, so na široko obravnavali zaključke, do katerih so na tem področju prišli družbeni, socialni, prosvetni in zdravstveni delavci ter urbanisti in gradbeniki. V sklepih posvetovanja je rečeno, da so osnovne značilnosti družinske ustanove za otroško varstvo te, da Je socialna in vzgojna, da jo vodijo starši pa tudi otroci in mladina v okviru stanovanjske skupnosti. Ustanova mora nuditi varstvo otrokom zaposlenih staršev v času, ko so oni na delu, posvečati mora posebno skrb otrokom iz tistih družin, ki imajo iz kakršnih koli vzrokov neurejene razmere, in svoj delovni čas morajo prilagoditi delovnemu času zaposlenih staršev pa tudi izrednim potrebam posameznih družin. Ustanova mora nuditi vsem otrokom, ki imajo možnosti, da bi se prehranjevali doma, vsaj dopoldanske malice. Skrbeti pa mora, da bo uvedeno za otroke tudi kosilo, ki ga bodo dobivali bodisi iz lastne kuhinje, iz šolske mlečne kuhinje ali pa iz obrata družbene prehrane za odrasle. Take družinske ustanove združujejo med seboj otroke različnih starosti — od majhnega do predšolskega otroka do šolskega otroka in mladine. Pri vzgojnem delu v ustanovah bodo lahko pomagali starši in mladina, ki imajo praktične življenjske izkušnje ali strokovno znanje. Tesna povezava otroške ustanove s šolo bo omogočila, da se bodo otroci v ustanovi lahko tudi učili in pripravljali za šolo in da se bodo ob svojem prostem času lahko tudi koristno zabavali v različnih krožkih. Višina oskrbnine v takih ustanovah bo v mnogočem ‘ odvisna od priza- devnosti staršev. S svojo pomočjo v materialu ali s svojim delom v ustanovi jo bodo lahko znatno znižali. Za tiste, ki bi radi pomagali s svojim delom otroški ustanovi, pa nimajo za to potrebne izobrazbe, bo treba pripraviti tečaje in seminarje, na katerih se bodo seznanili z načeli vzgoje otrok. Vse take družinske otroške ustanove bodo morale imeti osnovno higiensko-tehnične pogoje. Najprimernejše so take ustanove, ki lahko sprejmejo 50 do 120 otrok in lahko vključijo vse otroke iz bližnjega okoliša. Imeti morajo večjo igralnico, prostor za mirnejšo zaposlitev in za šolsko pripravo otrok, predsobo in osnovne sanitarije. Vsaka ustanova mora imeti tudi igrišče. Najcenejše je seveda, če v ta namen preuredimo stanovanje, najboljša rešitev pa je posebna pritlična hlša-paviljon. . * Hude težave nastanejo pri notranjem opremljanju prostorov. Industrija take opreme skoraj ne izdeluje, čeprav bi edino ona lahko zadovoljivo rešila to vprašanje. Občinski sveti za varstvo družin, šolstvo, zdravstvo, fizkulturo in komunalo vse bolj pomagajo stano- vanjskim skupnostim pri reševanju njihovih problemov. Ta pomoč pa bo morala postati še večja. Le ob tesnem sodelovanju vseh družbenih organizacij in občinskih svetov bomo lahko nudili otrokom prostor, kjer se bodo naučili tovarištva, sprejemali prve družbene naloge, primerne svoji starosti in sposobnostim, kjer se bodo počutili srečne in zadovoljne. To pa je želja vseh staršev in naše socialistične družbe v celoti. V letošnjem tednu otroka, ki bo od 5, do 11. oktobra bodo v marsikateri stanovanjski skupnosti odprli tak prijeten dom za otroke. Marsikatere starše tare skrb zaradi tega, ker nimajo komu izročiti v varstvo otrok. Otroci ostajajo zaklenjeni v stanovanjih, kadar sta oče in mati z doma. Kakšnih nevarnih iger se lahko lotijo! Ce je pri hiši stara mati, ki bi bila potrebna, da se spočije, se mora poleg gospodinjstva ukvarjati še z otroki. Mnogi teh staršev čakajo, da bo nekdo poskrbel tudi za njihove otroke. Mogoče bodo v »tednu otroka« le poiskali zvezo s svojo stanovanjsko skupnostjo in ji ponudili svojo pomoč, saj bodo s tem pomagali sebi in svojim otrokom. Inž. Anita Sebaher STRAHOVIT TAJFUN NA JAPONSKEM Na Japonskem je pred dnevi strahovit tajfun zajel zahodno in južno Japonsko. Povzročil je velikansko škodo in terjal številne žrtve. Že več desetletij ne pomnijo tako silovitega viharja. Po zadnjih podatkih znaša število žrtev 245 mrtvih, 137 pogrešanih in 1029 ranjenih. Nad pet tisoč hiš je uničenih do tal, drugih 80.000 pa je voda odnesla ali pa poplavila. Na tisoče in tisoče ljudi je brez strehe. Po vsej državi je ustavljen ves železniški promet. V BONNU JE DEMONSTRIRALO 60.000 RUDARJEV Iz Bonna poročajo, da je 26. septembra nad 60.000 rudarjev iz Porurja mogočno, toda mirno demonstriralo po ulicah Bonna. Demonstracijo so rudarji uprizorili v protest proti rudarski krizi, ki je že terjala odpust velikega števila rudarjev v Porurju. ATENTAT NA CEJLONSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Cejlonski ministrski predsednik Salomon Bandaranaike, na katerega je bil 25. septembra Izvršen atentat, je naslednji dan v bolnišnici umrl. Atentator je budistični menih Somarama Thero. Predsednik Tito je brzojavil sožalje vdovi ln cejlonski vladi. Novi predsednik cejlonske vlade je postal minister za prosveto Da-hanajake. DESET LET LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE V Peking prihajajo delegacije iz raznih držav k proslavi 10-letnice ljudske republike Kitajske. Med drugimi je prišla tudi sovjetska delegacija na čelu s Suslovim. Nadalje so prispele delegacije Vietnama, državna partijska delegacija Cehoslovaške, delegacija Madžarske. Romunije, Bolgarske, Poljske in Mongolije. Prišle pa so tudi na proslavo delegacije komunističnih oartij iz zahodnoevropskih držav ter številnih delavskih gibanj iz Azljfii PO SVETU Ob koncu obiska V trenutku ko pišemo, uradno ame-riško-sovjetsko sporočilo o obisku premiera H.-uščova v Združenih državah Amerike še ni objavljeno. Kljub različnim spodrsljajem, ki so dali tisku povod za senzacionalna poročila, pa lahko med gotove dosežke tega obiska smatramo dvoje: Američani so Hru-ščova vzeli resno in so do določene mere tudi spremenili svoja črno-bela naziranja o Sovjetski zvezi, o njenih ljudeh in njenih voditeljih. Po drugi strani pa je tudi Hruščov nekoliko spremenil svoje mnenje o Ameriki, čeravno je ob neki priložnosti razkačen zabrusil, da se njegova predstava o ZDA po obisku* ni prav nič spremenila. Na uradnem banketu je namreč izjavil, da ne misli delati razlike med ameriškim narodom in ameriško vlado. To pomeni, da je svoje izjave o miroljubnosti ameriškega naroda raztegnil tudi na ameriško vlado in kar je veliko bolj važno, prišel je do spoznanja — kot v ostalem tudi njegovi gostitelji — da je tisto, kar rečejo v VVashingtonu treba jemati resno, ker ne gre samo za bluff. Obojestransko spoznanje v tej smeri pa je ob sedanji uničevalni Izpopolnjenosti vojaških sredstev izredno važno ln je že polovica garancije za mir; le ob napačni in nerealni presoji nasprotnikovih namenov, ciljev in hotenj bi namreč bilo enemu ali drugemu mogoče storiti usodni zgrešeni korak ... Drugi, izredno važni element, ki sovpada z obiskom Hruščova v ZDA, je štirinajsto zasedanje OZN. Izmenjava obiskov med vodjema največjih držav naj bi bila začetek konca »hladne vojne«. Ker pa je bistveni element »hladne vojne« v sedanjem obdobju razbrzdana tekma v oboroževanju, je torej povsem prirodno, da je prvi praktični korak k prenehanju hladne vojne tudi prvi korak k razorožitvi. Razorožitev je bila skoraj na vseh zasedanjih OZN v središču pozornosti, toda doslej se iz znanih vzrokov ni napravilo dosti na tem področju. Letošnja razprava o razorožitvi pa odpira nova upanja in nove perspektive. Prvič zato, ker je prišlo do nje v času, ko se je začel tajati led med ZDA in ZSSR, I11 drugič, ker je tako važen problem prišel v vsesplošno razpravo, ne pa v zakup izbranih predstavnikov obeh blokov, kot je predvideval prvotni vzhodno-zahodni načrt: pet držav Vzhoda in pet držav Zahoda naj bi v posebni komisiji razpravljalo o razorožitvi, t. j. o problemu, ki zadeva tudi vse tiste, ki so in hočejo ostati izven blokov. Načrt, ki ga je obrazložil Hroščev pred Generalno skupščino je prelep, da bi icm ». » « _ . ... T .... Kot v vseh 'kovinskih pod- rima. Zato bo potrebna rekon- bi pridobili 30 novih delovnih ? ,a ’ . ^ v Jugoslaviji atrakcija strojnega parka. mest, kjer bi zaposlili v večini je J,, , obračunavanja izdelkov precej bolj komplici- pcdjetje lotilo priprav za ta m »v./.uaa vse- jetjih je tudi v -Metaliji- pro- -----------------j— —.-j—o- t«..™. v rtecte- m . .. , skozi dvignila. To najlaže‘vi- blem nakup nekaterih barvnih Za uspešnejše delo mislijo nekvalificirano delovno silo, ^7^.aosleJ 'u industrijskih dimo iz tega, ker je pri pri- kovin in pločevin, izdelkov To- sodelovati s Tovarno keramič- predvsem, žensko. podjetij. TAKO MAJHNE, PA ZE KAR SAME NA TRO bližno enakem številu delovne vame emajlirane sile realizacija vidno rastla iz Celju, leta v leto. Dvig storilnosti je po mnenju vodilnih ljudi v posode nih izdelkov na Izlakah. Upam, da bomo za praznik Vse te težave pa jih niso sre^® Pri delu problem, proti ovirale, da ne bi dosegli pol- kateremu se bore na vse na-pcdietju posledica nagrajeva- letnega in tričetrtletnega plana. d*ne- Kupili so zvočno apara-nja po učinku, ki so ga uvedli Z ustanovitvijo stanovanj- turo, s katero bodo delavcem na vseh delovnih mestih. sikih skupnosti bodo postav- v odmeril) in pred delom Z načrtno strokovno vzgojo ljene pred -Metalijo« nove na- razen različnih razlogov in Tudi v tem podjetju so ne- republike zopet kaj napisali o so si v podjetju pridobili precej kvalificiranih delovnih moči. cioznemu podjetju, da hi Zaradi rastočih potreb pa je že čim uspešneje izvršilo. loge. Želimo mlademu, ambi- opominov nevsiljivo posredo- jaj, vali pouk, da je treba biti pri delu previden. tem podjetju, ker mislijo takrat izpolniti letni plan. KAJ NAM PRIPRAVLJA »VARTEKS« Ker menimo, da bo naše bralce zanimalo, kaj nam bodo nu »SVOBODA« V ZAGORJU PRED OBČNIM ZBOROM IN V »MEHANIKI«? Na koncu je tov. Volčanšek še poudaril, da upa, da bo njihova tovarna v dolgoletnem času osvojila proizvodnjo vsega elektrovarovalnega materiala. Tudi ml želimo, da bi pod- Usmerjenost v programu dela Poldrugo leto je minilo od opravil bo vsekakor ustanav- poživi splošno poljudno izo-rednega in dobro leto od izre- ljanje klubov. Četudi so za braževanje. Ni dvoma, da bo dile naše konfekcijske tovarne dnega občnega zbora -Svobode« zdaj možnosti za to še omeje- lahko delavska univerza pri — .Izpolnili! smo letni plan, tehtnico z ahatnimi ležaji in — smo slišali od delavcev izboljšano rotacijo je opaziti -Mehanike- v Trbovljah, ko so že sedaj na trgu veliko zani- jetje v svojih namerah uspelo, veselo odhajali iz službe. manje. k uspešni izvršitvi letošnjega Pozanimali smo se pobliže V zadnjem času je najbolj proizvodnega plana pa priza-za delo v podjetju in name- uspešna proizvodnja elektrova- devnemu kolektivu čestitamo, stnik direktorja tov. Volčan- na^ nekatera vKtan^80^ KAJ PA PRI ELEKTRO-STANDARDU? -Poudaril je, da je nagrajevanje po enot; proizvoda največ Marsikdo, ki vidi skromne sta približno dve tretjini. Osta-pripomoglo, da je. podjetje prostore, v kaiterih se stiska la delavnost odpade v glavnem za jesen in zimo, se je naš sodelavec oglasil v prodajalni »Varteks« v Trbovljah. V poslovalnici so mu povedali, da je za zimo že vse pripravljeno. Zaloga je izredno velika in raznovrstna, posebno otroška konfekcija je dobro zastopana. Kot novost postavlja »Varteks« na trg lepe zimske plašče v vseh barvah. Ti plašči so izdelek koproducenta tovarne »Ramensko« lz Zagreba in so poceni. Tudi drugi koproducent tem lahko znatno pomagala. Sploh bo presen) a programa Zagorje. Torej obdobje, ki je ne, ker ni na voljo potrebnih sicer v življenje neke organi- prostorov', bodo predpriprave zacije ali društva razmeroma zahtevale nemalo truda in za- za bodoče ena glavnih nalog kratko, ki pa vendarle nudi vzetosti. Za zdaj so predvidene občnega zbora. Praksa je po-možnosti za presojo udejstvo- priprave za ustanovitev štirih kazala, kakšne važnosti je do-vanja, predvsem pa za presojo, klubov, ki so vsi pomembni in ber program dela, in kolikšne- ki zanje društvo meni, da bi ga pomena je vsestransko IZ' lahko v polni meri zaživeli, vajanje začrtanih smernic v Drugo prav tako važno opra- programu. In prav zato je var vilo bo nadaljnje utrjevanje žno, da se je društvo odločilo izobraževalne deja- izvesti svoj občni zbor prve vnosti s tem, da bosta letos dni oktobra, kajti program bo treba začeti nemudoma izvajati. - ali je institucija opravila svoje dolžnosti ali ne. Vseh načrtov društvo resda ni izpolnilo, ki si jih je zastavilo v svojem programu, toda začetka doseglo je preokret splošnega delovanja s tem, da je znova ustanovljeni dve šoli za starše, svoj letni plan že 'tako zgodaj »Elektro-Standard, ne veruje, na uslužnostno dejavnost, kot >'Sv' a< iz Varaždina je postavil doseglo. Proizvodnji pa bi bila da je izbira izdelkov, ki jih so‘ vlitki barvnih kovin in po- na tr,g nffvosti "o so vse vrste še uspešnejša-, je dejal, -če ne izdeluje to podjetje, tako ve- dobno. Zanimivo je, da v pod- *ounde«, posebno še za otroke bi bilo pomanjkanja nekaterih lika. jetju izdelujejo tudi instalacij- bakrenih in aluminijevih pol- Naj naštejemo samo neka- sko opremo za naše ladje. Kot izdelkov,- tere: pralni stroji, stoječi boj- Seveda niso vsi odelki enako lerji, kuhalni lonci, enoploščni uspešno poslovali. Predvsem kuhalniki, več vrst električnih vidimo, podjetje pod vodstvom direktorja tov. Medveška uspešno sledi zahtevam tržišča od treh let starosti naprej. Skoda, da je tako dobro založena trgovina stisnjena v tako skromnem lokalu. Povedali so nam, da bi potre- privabilo občinstvo na svoje prireditve. To zadnje je tembolj dragoceno, ker zadnja leta publika skaroda ni poznala vsestranske oziroma stalne društvene dejavnosti. Četudi je bilo društveno delovanje vseskozi usmerjeno v množično pridobivanje aktivnih in podpornih članov, je to uspelo in pa to, da društvo čimprej Sodobno gospodinjstvo «?«?«» igszrjsssss. sjSMrajsit ŠT. 7—8/59 predvidenega plana. Upanje je, tekalamitne mazalke ter razno-da se bo tudi to stanje izbolj- vrstni instalacijski material, šalo. Za glavni proizvod v pri- Kot vidimo, so to v glavnem ljeno, to je proizvodnja artiklov za široko potrošnjo in zaposlovanje nekvalificirane de- liodnje, za novo laboratorijsko izdelki za široko potrošnjo. Teih lovne sile. IZ DELOVANJA SAMOUPRAVNEGA ORGANA PODRUŽNICE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V ZAGORJU Večje pravice terjajo večje obveznosti Organi družbenega upravljanja dobivajo-vse večje pristojnosti, dolžnosti ln pravice. Tak le n Je naš družbeni razvoj In razumljivo Je, da posvečamo razvijanju samoupravnih organov vso potrebno pozornost, V vsakdanji praksi pa nekateri organi družbenega upravljanja vse preradi pozabljajo, da pravic ni brez dolžnosti in narobe. Zakaj ta uvod? Pred seboj imam polletno poročilo podružnice socialnega. zavarovanja v Zagorju oziroma poročilo o delu skupščine in izvršnega V prihodnjih dneh bodo v Za gorju zbori zavarovancev. Prav pobude za ureditev tega ali onega vprašanja alt ta večje sodelovanje odbora te ustanove. Na dvajsetih nl 611o opMiti povečane odgovor-straneh je opisano delo teh samo- n06tl kj bl i[ bll tedaj izpostav-upravnih organov od pričetka leta ijeni organi te ustanove. Vse pre-1959 do konca junija letos. Pro- mai0 je med posamezniki odbor-blematika njihovega celotnega de- nlki ,avzetostl at poglabljanje v la Je Izredno pisana, saj uprav- s.plošne predpise ln okvire, ki do-ljajo ne le velikanska sredstva, lajajo delo te važne ustanove, res marveč imajo opravka z ljudmi, pa da te ured,be Izredno taki sicer izpolnjujejo svoje obvez- pietene, kajti upravljajo se mUi-nosti do socialnega zavarovanja in jarde, ki Jih daje družba v te na-zato dobivajo potrebno oskrbe, mene. bodisi zdravstveno ali drugačno, vendar se velik "del ljudi, ki pičlega poznavanja pravic ln dolžnosti. Tega se skupščina socialnega zavarovanja kot njegov izvršilni odbor menda v celoti zavedata. -____________- ___ . -..... ... ■- Ko Je prišlo lani do alternative: zavarovancev v samoupravljanju, ali opustiti skupščino socialnega k*jLtl„ b?do .re" zavarovanja ali pa JI dati večje zultatl boljši oziroma vidnejši, prlstojnoetl, so vsi odborniki v prvi alternativi zaslutili nevarnost, kajti opustitev skupščine bl dejansko pomenilo ožiti ali pa celo zavirati razvoj družbenega upravljanja na tem področju. Vendar pa v zahtevi po večjih pristojnostih dalo za prihodnje obdobje, ka- SMS? 8™ibT Zadnja številka revije prinaša uvodnik o skrbi za otroke v stanovanjskih skupnostih. S področja gospodinjske tehnike najdemo v njej članek o hladilnikih, ki so oblike dela namerava jih postaviti v Eno od najbolj pomembnih M bilo, da hi dali ti zbori nove in podružnic poročali o delu in nalogah na tem področju. Po vsej verjetnosti bodo ti zbori združeni z zbori volivcev proizvajalcev. _____ In naposled še nekatere druge upravlja in urejuje vse te zamo- zadeve okrog njihovega dela. --- Skupščini ln Izvršilnemu odhoru Je uspelo v tem obdobju razčistiti marsikatero važno vprašanje. Dala je vrsto pobud predvsem za tane zadeve, zaveda, da so dolžnosti teh ljudi ogromne, kajti na skrbi Imajo delovnega človeka in njegove probleme, ne pa sredstva, _ . ki so samo pripomoček za izva- osnovanje higiensko-tehnične ko-Janje nalog. In vendar ljudje še 1 11 ' "** niso v celoti zadovoljni s to skrb misije pri občinskem ljudskem, odboru, pobudo zboru prolzvajal- , . . ... .. Zadnja, dvojna številka »Sodob- prodrli že v mnoga naša gospo- tako vazna pridobitev: luudje nega gospodinjstva« Je izšla že v dlnjstva. V članku o umetnih so pokazali, da si žele najra- 20.000 izvodih, kar nedvomno po- snoveh bo načel marsikdo zanlroi-zličneiših stvaritov ruvrenil nH meni, da si Je s svojo vsebino ve podatke o lastnostih umetnih fh-amctik /te :.. .1 '. 7.... i_u upravičila svoj obstoj in se lzred- snovi, iz katerih izdelujejo razili-dramskih do izobraževalnih. no uveljavila v gospodinjstvih, ne gospodinjske predmete. Revija In kakšen naij bi bil občni Tako je postala revija »Sodobno obvešča tudi o novostih v trgovi- zbor? Predvsem je v ‘društvu SSvsLKl» ?£o % g^M^ Ss^Z ■norite ----tudi pri nas prodirajo na trg tka- nine iz umetnih vlaken, je zelo aktualen članek o pranju- takih tkanin. Mars koga bo navdušil članek o akvarijih v stanovanju ln o njihovem mestu med ostalim pohištvom Članek Je opremljen z Ilustracijami. S področja prehrane prinaša revija članke o delu g sokovnikom, o zajtrku, o vrednosti globoko hlajenih živil, o problemu preskrbe z beljakovinami v vegeteri-Janški prehrani o paprikah ih paradižniku o zelenjavi v gospodinjstvu. različnih' vrstah eir*’ štiri opoldanske ledilnike, recepte za konserviranje sadja ln zelenjave. recepte za pripravo divjačine in recepte za pripravo Jedil, s katerimi postrežemo gostom. Razen tega prinaša revija nasvete za oblačenje, pletenje ln negovanje cvetlic lončnic. Revija Izdala Centralni zavod z* napredek gospodinjstva v Ljubljani. Izhaja mesečno ter stana njena letna naročnina 400 din. Ijen precej žrtvovati, če bl dobi] primerne prostore. d. ZBORI ZAVAROVANCEV V MESECU OKTOBRU N» zadnjem .Posvetu tajni- mnenje; naiS u^lo'^ .TpaTtu^žegla kov občinskih sindikalnih sve- naprej. Velike važnosti je, kak- v področje ki je zelo aktualno, tov v Ljubljani je bilo skien- ^ne programe si bo društvo za- Razv°J gospodinjstva v naprednd jeno, nag sindikalne podružni- " "* ce in sindikalni siveti pomagajo pri organizaciji zborov za- okrepiti in varovancev, na katerih bodo ospredje, člani skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje PROIZVODNJA ZA 5.2% VEČJA Delavski svet Rudnika Tr-bovlje-Hrastnik je na svoji zadnji seji obravnaval in potrdil poročilo UO, ki je v vmesnem času zasedal petkrat. Nadalje je DS pregledal izvršitev investicij v I. polletju. Sprejel je na tem zasedanju med prvimi podjetji' v občini pravilnik o razdeljevanju in Nato je razpravljal o proizvod- oddaj j stanovanj, v skladu z nji rudnika v prvih 8 mesecih določili zakona o stanovanjih, letošnjega leta ter ugotovil, da ki je stopil v veljavo z 22. ju je produkcija v sorazmerju z lijem t L Db tej priliki je DS istim obdobjem lansikega leta potrdil prenos osnovnih sred-večja, medtem ko je Mev na Ujetje Elektro-Trbov. bUo SaTam S '£ SSŽ Ue (do,očeno Vzrok izpada v proizvodnji je predvsem iskati v znatno slabših delovnih prilikah, kot pa je bilo pričakovano, vendar se bo stanje v naslednjih meseclih popravilo, zlasti še, ker so jetnl niso V CCIOLI ZdUUVUljlll 3 tu sni U- uuuuiu, pvuuuu K* jo. Dostikrat zato, ker ne poznajo cev pri občinskem ljudskem od zapletenega mehanizma socialnega boru, da na eni seji razpravlja o zavarovanja zdravstvene službe In stanju zdravstvene službe ln sploh podobno, še večkrat pa zato, ker problemih podružnice soc. zava-je ta skrb prepočasna ail pomanj- ‘~ kljiva. Ravno v ________ _________ ——■ ----------------- - družbenega upravljanja v tej usta- vedala pomena ureditve teh prenovi nl dovolj storil. Premalo je blemov, zato je tembolj čortno, da bilo stikov z zavarovanci, prema- glede izpolnitve predlogov niso delo Je btlo širokega pojasnjevanja, Mil odgovora. Uspehi, doseženi v da Imajo zavarovanci razen pravic zdravstveni službi so sicer vidni. NOVA SOLA NA GRADIŠČU - DOLE PRI LITUI - ZAKLJUČNA DELA JE OPRAVILO GRADBENO PODJETJE IZ HRASTNIKA je), na Strojno tovarno Trbovlje (stanovanjsko hišo Stara glažuta) in na ObLO Hrastnik (stari rudniški objekti). Na zasedanju so končno Izvolili tudi stalno komisijo za izva-doppsti v glavnem že izčrpani. Janje določil tarifnega pravil-Tudi remont separacije so na 'lika ter finančno komisijo, rudniku uspešno končali, tako Delavski svet' je potrdil še da tudi tu ne bo v prihodnje službena potovanja v tujino in er NAROČNIKI ZA8AV8KEOŠ TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAHVALAH $0-ODSTOTNI POPUST več motenj. štipendije. rovanja In še o nekaterih drugih predlogih, ki pa kot kaže, niso tem pogledu organ bili izvršeni. Skupščina se Je za- __Imajo_____ HRH -------- . tudi dolžnosti, da so zavarovanci vse premalo prinašali tvoje mišljenja In sodbe organu samoupravljanja. NI dvoma, da hi tako obojestransko sodelovanje koristilo enim In drugim, predvsem pa bl se lahko na ta način odstranile številne pomanjkljivosti ln slabosti, ki so Cesto malenkostne ,in posledica nepoznavanja ali pa pre- vendar še ne tolikšni, kot bl bilo glede na urejenost, zdravstvenega i doma zaželeno. Videti je. da bo treba še obtlo naporov predvsem samoupravnih organov, da se bo zdravstvena služba še bolj približala zavarovancem, kajti od tega je marsikaj odvisno, predvsem pa izboljšanje medsebojnih od- 0 DELU OKRAJNE POSTE P02ARN0-VARN0STNI TEDEN V ZAGORJU Od 28. septembra do 4. ok- vanjskih hiš in objektov dmi-tobra bo tudi v Zagorju teden ibenega premoženja. Podebreš-p^žarne-varnosti . Vsa zagor- ja sč včasih leglo nBjraizličnej-ska gasilska društva so se te- še ^ropotije, lu predstavlja Temeljito pripravila, da bi, v teh sno nevarnost pred po žanri, sedmih dneh resnično posikr- Gasilska društva pa name-beria za varnost nkupnega pre- ravajo prirediti v tem tednu možen j a pred požari ali drugi- samostojne in skupne gasilske mi nesrečami. Posebno je treba yaje Gasilai bodo pregledali omeniti namen društev, da v SVOje orodjarne in sploh potem tednu pregleda vsa ostre- skrbeli da ^ orodje, ki ga ija oziroma podstrešja stano- utegnRjo potrel><>V8ti pr, ,v0. jem posredovanju, v redu in pri roki. Skleniti so prirediti tud] več predavanj strokovne o delu okrajne pošte v Trbov- narave, za zaključek pa na Ijah se zelo malo zapiše o njiho- posebnih sejah pregledati ue-vih rezultatih ln prizadevanjih za pgftg jn neuspehe svojega dela .ZčfhVnalogV P °V 1 P v tednu požarne varnosti. Mimogrede povedano: okrajna pošta Se vedno posluje za področje bivšega okraja Trbovlje, v katerem so vse pošte razstresene na področju obsežnega teritorija od Dobovca do Trojan. Iz podatkov o Izvršitvi plana okrajne pošte v prvem polletju 1959 razvldimo. da je bil plan PTT uslug Izvršen z 48 odst., plan dohodkov s 53 odst !n plan delovnih enot s 46 odst. Polletni plan uslug so na okrajni pošti v primer) z lanskim prvim polletjem prekoračili za 9 odst., plan dohodkov pa za 16 odst., medtem ko Je plan delovnih enot zaradi znižanja koef-elentov v poštni službi ostal Izpod načrta za 1 odst. V kolektivu so zadovoljni z re. gultati prvega polletja. Po doseženih usnehih In pn rezultatih v nadaljnjih dveh mesecih sodijo, da bodo konec leta svoj plan celo presegli. t. IZVOLILI SO DELAVSKI SVET Delovni kolektiv Trbovelj-fkega podjetja »1. junij- v Trbovljah je v soboto 20. septembra izvolil svoj delavski svet, takoj potem ko je prejel odločbo od ObLO Trbovlje o konstituiranju podjetja. Z iz-vot v vi jo tega organa bo delovni koleklv praktično prevzel upravljanje svojega podjetja .— Sedaj aktivno pripravljajo še ostale akte, potrebne za konstituiranje podjetja. In sicer pravila podjetja ter n)e-gov tarifni pravilnik. Olga je bila najmlajši otrok kmeta Gričarja iz Dobravske vasi. Izmed vseh svojih bratov in sester je bila najbolj nežna, ljubka, prijazna in ljubezniva. Vedno nasmejanega obraza, zaradi tega povsod priljubljena, i tako doma kakor tudi pri sosedih. I Zraven tega pa je bila skromna in ! potrpežljiva. Ko je začela hoditi v | Šolo, je naenkrat pokazala, da bo I najboljša učenka, kar je tudi bila vseskozi, dokler ni končala osnovne šole. Ker je bila Izredno nadarjena ter je imela velika veselje do učenja, so jo starši dali v gimnazijo, po dokončani nižji gimnaziji pa še v gospodinjsko šolo, ki jo je dovršila do svojega devetnajstega leta. Ko se je iz šole vrnila na svoj dom, je bila bujno razvita in najlepše dekle v celi okolici. Ni pa bila naduta, ohola in domišljava kakor nekatere njene t>rstnice. Se vedno je bila vljudna in prijazna kot nekdaj v otroških letih. Ko je še obiskovala osnovno šolo, se je najbolj razumela s Petrinovim Izidorjem. Ta je bil sin najrevnejšega kajžarja v vasi, ki je bil oče devetih otrok. Čeprav je Izidor čutil do Olge neko posebno nagnenje, se nl nikdar drznil, da bi ji to tzrdzil na kakršen koli način, četudi mu Olga ni odklanjala iskrenega prijateljstva. Tudi potem, ko se je Olga vrnila iz šole na svoj dom, je bila proti Izidorju vedno prijazna in ljubezniva kakor nekdaj. Izidor je bil od Olge dve leti starejši. Ravno tisto leto, ko se je Olga vrnila iz šole domov, je moral Izidor nastopiti svoj vojaški rok. To je bilo 1940. leta. Vsakokrat, kadar sta se Olga in tzidor kje srečala alt sešla, sta vedno | ostala skupaj v daljšem pogovoru. Ob razstanku pa mu je vedno naročila: »Izidor, kadar boš odhajal, se oglasi pri meni. Napravila ti bom tak šopek, da takega nobeden ne bo brnel,- Nekaj prijetnega je občutil Izidor ob takih besedah, pa si Je mislil: Olga, najlepše dekle v vasi in vsej Avgust Fabjančič Naročilo okolici, najbolj izobražena — on pa sin revnega kajžarja, navaden delavec v tovarni. Ali se Olga ne šali? Leta 1940. Hitlerjeva vojska je povsod zmagovito in uničujoče prodirala in podjarmljala državo za državo. Tudi v Jugoslaviji je bilo že takrat napeto vojno vzdušje. Ko so novinci odhajali k vojakom, so jih spremljali starši, bratje, sestre, prijatelji in znanci. Ni bilo tistega razkošnega petja in vriskanja kakor včasih. Vsi so bili resnih obrazov, kakor tudi njih spremljevalci. Nekako boječe se je šel Izidor poslovit od Olge. Ko se ji je približal, je opazil, da je čudno zamišljena, kakor je še nikoli ni videl take. 2e pripravljen terasen šopek rdečih nageljnov in rožmarina mu je pripela na prsi, ga objela in vroče poljubila na ustnice. Na svojih licih je začutil gorke solze, ki so Olgi polzele iz njenih lepih oči. Bridko je zavzdihnila: •Ne pozabi me, piši mi pogostoma in srečno se vrni!- Težko sta se razšla. S solznimi očmi je zrla zn njim. ko je odhajal. Izidor ji je od. vojakov pogosto pisal, od Olge pa ie prejemal pisma, polna ljubezni. Ce je pismo prejel od nje le dan pozneje, kakor ga je pričakoval, je bil ves potrt in otožen ter ni Imel obstanka. Kar naenkrat so pa prenehala prihajati pisma od Olge. Le ka) se je z Olgo zgodilt}, je žalosten premišljeval noč in dan. Sele čez čas mu Je neki prijatelj pisal, da se Je Olga na prigovarjanje staršev poročila z Ludovl-kom Strnadom, edinim sinom posestnika v sosedni vasi. Ta novica ga je trenutno zaselcala v dno srca. Pa kmalu ie je pomiril. zavedajoč se, da je ne bi mogel nikdar vprašati ne za roko ne za srce, ker nima ne imetja ne primerne Izobrazbe. Za spomin mu je ostal samo še suh šopek nageljnov in rožmarina, ki mu ga je Olga dala ob slovesu: Ta šopek je zavil v papir in ga imel bolj skrbno shranjenega kakor vsako drugo stvar. Spominjal se je, da so ob slovesu padale na njegova lica Olgine solze in se na njih posušile. Mnogokrat, kadar je bil sam, je poljubljal ta uveli cvet, kakor da hoče použiti posušene solze. s katerimi je bil ta cvet orožen... Leta 1941 je Hitler s svojo vojsko navalil tudi na Jugoslavijo. Ze v prvih dneh je bil Izidor ujet (n kot ujetnik odveden v Nemčijo. Več mesecev je preživel po raznih taboriščih, dokler ga niso dali nekemu velikemu kmetu za hlapca. Pri tem kmetu je imel na skrbi trideset glav goveje živine in dva para konj. Mnogo je moral delati, in to le za samo hrano. Večkrat je pisal svojim domačim, prejel pa ni nobenega odgovora. Odgovora tudi ni mogel dobiti, ker so mu pošto zadržali. Prav nič ni vedel, kako je doma. kakšen je položaj rut raznih bojiščih in kako se vse razvija. Njegov gospodar mu je le povedal, da so Nemci zavzeli že vso evropsko Rusijo, seda) gredo nad Azijo, Afrika je že njihova, v Avstraliji pa jih te komaj čakajo. 7, Ameriko bo še prej konec kakor z bivšo Poljsko Se nekaj mesecev ln Nemčija bo gospodar vsega sveta. Trdo, kakor ledena toča, so padale tP ria Izidorjevo dušo Četudi ni bil šolan človek, se mu je v srcu vzbudil trdovraten odpor proti zakletemu tlačitelju narodov. Kot nikoli pre) se mu je prebudila borbena slovenska zavest ln z največjim gnevpm v srcu je zaškrtal z zobmi: -Ali smo res obsojeni samo za sužnje in hlapce tem hitlerjevskim zverem?! Ce ne bo rešitve, rajši v smrt kakor sužnostl- Spomladi 1944. leta se je po naključju sešel z nekim Slovencem, ki mu je povedal samo to, da je doma iz. Slovenije, ime pa mu Je Tonček-Prav ta Tonček je bil zelo dobro poučen o celotnem svetovnem položaju. Povedal je Izidorju, kako se bije proti okupatorju silna borba-Rusija mogočno pritiska na rajh, zavezniki da bodo napravili invazij** za katero so vse priprave v polnem teku, partizanska vojska pa zadaja Nemcem v Jugoslaviji poraz za porazom. Le kratek čas je še, ko se bo zrušil Hitlerjev tretji rajh. Izidor je bil nad tem Ves navdušen. Najraje bi bil kot ptica poletel v Jugoslavijo ter pograbil za orožje-Tonček je tako) uganil, ka) se dxr gaja v Izidorjevi duši. Obljubil mu je, da se bosta kmalu zopet sešla- Tisto noč Izidor ni mogel spati-Samo na to je mislil, kako bi od tam ubežal. Domisliti pa si ni mogel nH pravega. Od takrat so mu bili dnevi še daljši kakor pre j, S težavo )e opravljal svoja dela ob slabi hrani ln ponoči od samega premišljevanja kar nl mogel spati. , Cez nekaj dni se je Izidor spe* > sešel s Tončkom. Saj nl vedel, kako hi prišel z njim v stik. Zato pa i* poskrbel Tonček, ker je vedel, po kateremu kmetu ie Izidor zaposlen-Kaj kmalu ko s4a se začela pogO" varjati, je Izidor Tončku zauval. bi rad pobegnil, če bl to le bilo nti*4 goče. -Saj to sem nr'en koral o4 tebe* je odgovoril Tim'"’: -7.s nekateri!’* iem pomnonl, tudi teh- lahko, sa”** če hočeš Cez teden dni sl že labk° v Sloveniji.« rrvHp orhndnliČ) RADIO SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA RUDAR 7:0 PROTI IZOLI Slatoo deževno vreme Je sprejelo v nedeljo v Trbovljah na staa.onu Rudarja v goste enajsterico iz tiole. Okrog lov gledalcev je prisostvovalo tekmi, na kateri je pad-*o dosti golov. Kar sedemkrat so Potresli napadalci Rudarja mrežo 8ostov. Sam rezultat Je res visok. ?°da gostje iz Izole niso bili ravno “•ko slabi in so se do konca igre *rčn0 borili vsaj za častni gol. V prvem delu igre so bili gostje znatno slabši od domačih. Če bi ? tem delu igre Igrali tako srčno kot v drugem, bi bil rezultat gotovo ugodnejši zanje. Gledalci so rnoralj dolgo čakati na prvi zadetek, saj je Irt šele v 15. minuti streljal po tleh, žoga je vratarju Uš,a po tleh, v bližini Pa je bil Rhavs ,ki je potrdil zanesljiv strel. Kmalu nato je bil uspešen Irt, nato Pa je Opresnik s krasnim strelom pod prečko povišal rezultat "a 3:0. Končno je v prvem polčasu še Majcen lepo podano žogo Knavsa pognal mimo nemočnega vratarja v nasprotnikova vrata. — rgra Rudarja v drugem polčasu je Ona znatno slabša kot v prvem. Kazalo je, kakor da so domači 'Sralci zadovoljni z doseženim rezultatom. Opresnik jč v drugi polovici igre spet pogodil nasprotnikovo mrežo In povišal uspeh na v®. Gostje so z avtogolom povečali rezultat na 6:0 in končno je ztopii v akcijo še Sori, ki je žogo Streljal iz daljave a se je ta od-čua. Sori je streljal ponovno in Knavs Je samo še potrdil končni rezultat 7:0. — Igralci iz Izole to P°t niso imeli sreče. Visok rezul-,at za Rudarja pa ni plod dobre I8re domačih, saj so v drugem Polčasu soet preveč kombinirali in Zaustavljali igro. V nedeljo, ko bo moštvo Rudariš nastopilo v Novi Gorici, bodo jnorali naši bolj krepko zaigrati, j® se hočejo obdržati, na lestvici , med vodilnimi. Noya Gorica je še °nez točk v tem prvenstvu m bo v ”edeljo prav gotovo skušala do-*®či prve točke na svojem terenu. , V predtekmi je mladina Rudarja 1 Premagala Rudarja n s 6:2 ROKOMETNA LIGA ZMAGA V AJDOVŠČINI , 2 nedeljsko zmago v malem rokometu v Ajdovščini se je ekipa **ndarja zasidrala na tretjem me-”U lestvice takoj za Branikom in "iredom. Rokometaši Rudarja so y Ajdovščini zaigrali lepo in bor-ueno ter so ves čas tekme vodili. Rezultat prvega polčasa je bil 8:5 ' korist gostov. Ta naskok so re-'•rčani povečali tudi v drugem delu igre, tako da je bil končni zezuitat 14:io v korist Rudarja. V nedeljo, 4. oktobra, je prost ?*n> naslednje kolo pa bo Rudar i®zui ii. oktobra doma in sicer z °dtedom. PROLETAREC : papirnicah (vevčej 6:i >lrb«hn rremrira in jer r**eftiseo izvojeval povsem zaslu-®n<> zmago. Obilo priložnosti prod Colom.je Prašnikar uspešno^realizi-i®* — dosegel je 5 golovo. V ob ram-Pa se je izvrstno obnesel, sicer °aPadalec Ogrinc, ki je hladnokrv-n° in učinkovito zaustavljal napade postov. Moštvo je igralo pomlajeno, Ler je bilo nekaj starejših igralcev K»znovanih. PIONIRJI PROLETAREC * RUDAR Oti Mladi Rudarjevi igralci so bili teh-Meno boljši od domačih in so se na ^'atnem terenu bolje znašli. Na te-so igrali bosi, kar jim je orno-5^ilo sigurnejšo igro, medtem ko so xe domači sezuli šele v drugem polisu. . LJUBLJANSKA Nogometna podzveza BRATSTVO IZ HRASTNIKA ŠE NADALJE VODI |.V, ljubljanski nogometni podzvezi bllo v nedeljo dosečenih nekaj presenetljivih rezultatov. Tako je £?*xtvo ’z Hrastnika na svojem premagalo z visokim rezulta-v61 Duplico s 6:0. Domačini so bi-*, v'es čas tekme v premoči, gostje so se kljub porazu borili do zadri?. sekunde srčno in borbeno. — T?i , so dosegli Jager 3, Stihr-hiil ,.ar *n Kavšek pa po 1. — ^*ovli iz Ljubljane ni sodil \ najboljše. lnedeljo bo Bratstvo igralo s Svo-v Kisovcu, ZAHVALA »Ob težki Izgubi naše ljube ****«. mame In stare mame PEPCE CESEK, Spec, se iskreno zahva-c^kmo vsem, ki so ji darovali B,etJe in jo pospremili na 'teni zadnji poti. Družine Cešek, Borštnar, Boldin in Spec. MALI OGLASI hiš na prodaj Voden-. .*• — Dvosobno stanovanje Poizvedbe: Štefanija ^kftolj, Trg revolucije 17/d. (*SČem tovariša, samskega,ki (o.mi pomagal pri popravilu g,**- Za uslugu mu nudim pod-vfčštio sobo. — Naslov v ^6ravi lista. -pEu .Berva. nov, prodam. — **»kar, Trbovlje Klek 4. KINO *Jakn° -Delavski dom« v Trbov- ^J/ M. septembra In 1. oktobra a ■*,-tlim »Poje Tomi Steel; 2. do ‘buk’obr® mehiški barvni film rk **ha V noči«: 6. do 8. oktobra fiim »Erolca«! 9. do M, ok-jj Ital. barv. cinema Mm »Jez Pacifiku*. Ij^bo »Svoboda — Trbovlje II«: g. aeptembra In l. oktobra Ital. a J”er,l barv film »Casta Diva«; Čl”° 5. oktobra ital. barv. clnem. 4 h* -Rimske /godbe«. V nedeljo, lgčktp-bra mlad nska predstava ob (-d-, . o-inorčije«. Enotne •r, Sod- MALI ROKOMET PARTIZAN MIRNA : PARTIZAN RADEČE 25:21 (12:13) V Mirni je bila v nedeljo odigrana prvenstvena rokometna tekma g okviru okrajne rokometne lige Novo mesto. Srečali sta se ekip! TVD Partizana lz Mirne ln Radeč V enakovredni Igri je zmagala radeška ekipa, ki je domačine premagala prav v zadnjih minutah. — Pri Radečah sta bila najboljša vratar Kranjec In Mre- ŠPORTNfl DFinvNOST V LITIJI V novi sezoni zastopajo Litijo 3 moštva v reorganizirani ljubljanski nogometni podzvezi. v katero so bila na novo vključena še 4 moštva iz Zasavja ki so prej tekmovala v celjski podzvezi. Do sedaj so bila v tem tekmovanju odigrana 3 kola. ki so Dokazala dobm nrfpravljenost litijskih nogometašev, kar potrjuje uspešen start Najbolj uspešno le bilo člansko moštvo, ki le bilo lansko leto edini resni tekmec ljubljanski »Iliriji, v borbi za prvo mesto. KHub odhodu trenerja Haclerja. ki zdaj trenira moštvo ljubljanskega »Gra-fičaria«. je Litija zabeležila v začetku nove sezone 3 zaporedne zmage In dokazala da še vedno sodi med vodeča moštva v tej skupini. V nrvem kolu so Littjčanl gostovali v Duplici, kjer so premagali borbene domačine z rezultatom 4:2 (3:1). Gole za Litijo so dosegli Štrus 2 (oba Iz 11 m). Domadenik ln Novak pa no 1. V drugem kolu se je »LitMa« srečala na domačem terenu s Svobodo iz Kisovca in io z nekoliko bolišo Igro premagala s 3:1 Za LftHo so bili uspešni Novak Domadenik in Knaus Tretlo zaporedno zmago je Lltl-1a dosegla v Domžalah z rezultatom 7-2 (2:2). Premoči gostuiočaga moštva so se domačini unirali s surovo Igro s katero pa niso mogli preprečiti katastrofe Zaradi surove jgre in nešportnega vedenja je sodnik Kordež v drugem polčasu 'zUUučll igralca Domžal Šmita Graje vredno v tej tekmi le neavtoritativno sojenje, kam sodnik te izoustll Igro popolnoma Iz rok. ker te nadel pod vnliv domačega občinstva. — V četrtem kolu so Lttltčanl premagali Slovana Ljubltane s 4:3. Mlado moštvo je v prvem kolu nremaealo doma ustrezno moštvo Rudarja lz Hrastnika' s 7:2 (4:1). V dnigem kolu le v Litiji gostoval Proletarec iz Zagorja in dosegel neodločen rezultat 2:2 v tretjem kolu pa je »Litija« v Hrastniku premagala domače »Bratstvo« z 2:1. Pionirji Litije niso tako uspešno startali kakor njihov; starejši to-ši. Dosegli so naslednje rezultate: V Litiji proti Rudarju (Hr.) 1:1, proti Bratstvu (Hr.) 0:1, v Zagorju s Proletarcem- pa 0:0. ' Od skupaj 12 odigranih tekem je »Litija« dosegla 8 zmag trikrat je igrala neodločeno ln samo 1 tekmo je Izgubila. Za začetek vsekakor uspešna bilanca. I. B. NOGOMET V BREŽICAH V nedeljo so se pomerili v Bre- žicah v prvenstveni nogometni tekmi dolenjske nogometne pod-zveze NK Brežice in NK Senovo. Zmagali so zasluženo domačini z rezultatom 5:1 (4:0). Nekaj desetin gledalcev je po dežju na razmočenem igrišču opazovalo srečanje, v katerem so bili domači igralci favoriti. Zaradi slabega terena le bila igra težavna in slaba. Domačini so bili v očitni premoči, vendar niso pokazali svojega znanja, drugače bi bil rezultat do-številčen. Odlikovali so se Kolar, Drobnič. Fajn ln Zivkovič. Gostje so bili po pokazani igri neenakovreden nasprotnik, 'vendar so igrali ostro in požrtvovalno. Zelo dober je bil vratar ln mladi Gabrič. Strelci za domače: Lojze Drobnič 3 Golič ln Sokovič po 1 gol. za goste pa je dal častni strel Kopun. Tekmo je vodil zelo dobro sodnik Oven iz Ljubljane ob pomoči Balona in Vidmarja iz Brežic. •V nedeljo bo NK Brežice gostoval v Novem mestu pri garniziji, ki igra izven konkurence v 5. kolu pa bo klub imel doma v gosteh moštvo »Elan« iz Novega mesta ek SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO TRBOVELJ V ŠAHU V torek, 22. septembra, se Je v domu SD Rudarja v Trbovljah začelo sindikalno moštveno prvenstvo Trbovelj v šahu. ki ga prireja občinski sindikalni svet. Moštva so bila po žrebu razvrščena takole: 1. Rudnik I. 2. Rudnik H, 3. Strojna tovarna (STT), 4. Mehanika 5. Elektro-Standard, 6. ObLO Trbovlje. 7. Metalija. 8. Cementarna. 9. Elektrarna. 10. Rudnik III. V prvem kolu je drugo moštvo Rudnika doseglo proti pričakovanju neodločen rezultat z Elektrarno. STT je zanesljivo premagala Cementarno s 4:2. ObLO pa je premagal Elektro-Standard z minimalnim rezultatom 3,5 :2.5. Iz nerazumljivih razlogov niso prišla na tekmovcnio moštva Rudnika I 1n IH ter Mehanika ln Metalija. (n) 12.00 14.10 14.25 PRED OBČNIM ZBOROM SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV Prihodnji mesec bodo imela dosedanja društva učiteljev in profesorjev izredne občne zbore, na katerih bodo na področju občin izvedla na IV. kongresu Zveze sindikatov določene reorganizacije. PREKLIC Preklicujem ln obžalujem, kar sem izrekel Mariji Vrečar, Trbovlje, Dobrna 7. — Franc Rostohar, Dobrna 6. Nova organizacijska oblika teh društev se bo imenovala sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev, ki bo formiran na industrijski način, namreč da. se bbdo v sindikalne podružnice lahko vključili vsi prosvetni in tehnični delavci ene ali več šol. S tem bo odpravljena dosedanja krivica, ki se delala tehničnim uslužbencem na šolah, ki doslej niso mogli biti člani društev učiteljev in profesorjev: SREDA 30 september 'i 35 Mladi pevci ln goded v preteklem letu j oo Radi bi vam ustregli .0.10 Panorama vedrih melodij 10.45 Poje mešani zbor France Prešeren lz Celja p. v. Jožeta Koresa 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); Vodnjak spominov Ansambel Srečka Dražila Od popevke do popevke Radijska šola za srednjo stopnjo (ponov.) — Jože Belin; Najtrši oklep 16.00 Naši popotnik; na tujem — Janez Zor: Sovjetska zveza 17.10 »Utrgaj ml še rožico .. .« 18.00 Po tovarnah in trgovinah 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20DO Revija zabavne glasbe ČETRTEK. 1. oktober 8.05 Oddaja za cicibane 9.00 Popevke se vrstijo 10.10 Majhni zabavni ansambli 11.00 Hammond orgle v ritmu 11.50 Za dom ln žene 12.00 Alpski zvoki 12.25 Narodni in domači napevi 13.50 Trlo orglic Andreja Blu-mauerja 14.10 Igra Mariborski Instrumentalni ansambel 16.00 Iz svetovne književnosti — James Purdy; Ne vem zakaj 17.10 Od tu in tam 18.45 Radijska univerza — Utrip modernega sveta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov PETEK, 2. oktober Vedri zvoki Pesmi na otroška besedila poje ženski zbor France Prešeren p. v. Petra Liparja Z modrih Havajev Orkester RTV Ljubljana vam igra dela jugoslovanskih avtorjev Priljubljene popevke Otroci pozdravljajo Klavir v ritmu Majhni vokalni ansambli pojo Valčki z domačo motiviko Radijska šola za nižjo stopnjo — E. Adamič: Kaj vse je priroda Športna reportaža Melodije a la carte Razgovor z volivci Poje Ivo Robič z orkestrom Karel Vlach 15 minut z Anico Zubovlč Tedenski zunanje-politlčm pregled SOBOTA, s. oktober Igra orkester Harry Herman Mladina poje Plesni zvok. Od tanga do sambe Zanimivosti iz znanosti ln tehnike Zvoki s citer Kvintet bratov Avsenik s pevcema Dano Fillplič ln Francem Korenom Zabavni orkester Rudi Rlsa-vy Pisani zvoki z Dravskega polja Na platnu smo videli Melodije za razvedrilo Okno v svet Glasbeni varietč Ritmi za prijeten konec tedna NEDELJA, 4. oktober Igra pihalni orkester JLA Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič: Stolp v oblakih Zabavna matineja Se pomnite, tovariši .,. Zgodbe lz Bresta (reportaža) Za našo vas Huiporesi^a - tega tedna -Siegfried Fneiburg: Blaznost -v paketih Veliki zabavni orkestri Radijska igra — Zora Dlrn-bech: Krog Izhodišča (ponovitev) Avsenikove polke IB valčki Ali Jih poznate? Zabavne melodije SMRTI BREŽICE: Anton Novak, upokojenec. Zakot 44, star 42 let; Ar-kadij Hvatov, upokojenec iz Sevnice. star 67 let. TRBOVLJE: Angela Kovar. gospodinja iz Trbovelj, stara 70 let. ROJSTVA TRBOVLJE: Ani Tomej, Trbovlje, hčerko; Karolina Kralj, Hrastnik, hčerko; Karolina Dornik, Zagorje. hčerko- Nevenka Janežič, Trbovlje, hčerko: Slavka Drnov- šek, Trbovlje sina; Miroslava Stenlio, Zagorje, hčerko; Martina Pošebal, Trbovlje, sina; Oiga Pa-jer, Trbovlje, sina; Magda Žagar, Trbovlje sina; Draga Vozelj, Trbovlje, hčerko; Ljudmila'Kolar, Trbovlje, sina; Jožeta Lešnjak, Hrastnik, hčerko; Antonija Cen-kar, Trbovlje, hčerko; Katarina Jazbinšek. Hrastnik, sina. BREŽICE: Alojzija Jerbič, Brežice. sina; Apolonija Uršič, Saka. sina; Terezija Prosenlk. Selce 13. sina; Antonija Vogrinc, Trnje 19. sina: Draga Pavlič, Kraljevec 28, LRH. hčerko- Angela Colarič, Mrtvice 28, sina; Anica Markovič, Savski Marof, sina; Marija Agrež, Pavlova vas 33, sina; Anica Urbanč, Jelše 13, sina; Jožefa Korošec, Konjsko 12, sina; Danica So-tošek, Bistrica ob Sotli, sina; Rozalija Kovačič, Videm-Krško. sina; Branka Strunjak, Rozga 29, hčerko; Antonija Zevnik, Čatež 27, sina; Augenija Mikeln, Videm-Krško, hčerko. POROKE TRBOVLJE: Ivan Hostnik, strugar iz Trbovelj in Lidija* Jeršin, delavka iz Litije; Anton Hribar, delavec Iz Marija Reke in Marija Golob, šivilija iz Trbovelj. BREŽICE; Porok ni bilo. AKTIVA KMETIJSKA ZADRUGA, TRBOVLJE BILANCA na dan 31. XII. 1958 PASIVA 8.40 9.00 9.45 10.10 11.35 12.00 12.25 12.40 14.10 14.25 16.00 16.20 17.05 18.15 20.00 20.15 8.05 8.40 10.10 11.00 11.30 12.00 12.25 13.50 14.10 16.00 17.10 18.45 20.00 21.00 7.35 8.00 9.00 -10.00 11.30 13.30 16.00 17.00 17.30 18.45 20.05 20.25 Zap Husiovica št. Znesek (v ooo din) 1 j Zap. Postavka ' Ct Znesek (v 000 dlu) A. Osnovna sredstva e A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 5.083 L Sklad osnovnih sredstev 5.696 2. Denarna sredstva osnovnih 2 Drugi viri osnovnih sredstev 757 sredstev 1.212 B. Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 2.352 3. Sredstva skupne porabe 2.352 4 Drugi viri sredstev skupne 4. Denarna sredstva skupne porabe 123 . porabe 2M C. Obratna sredstva C. Vtn obratnih sredstev 5. Skupna obratna sredstva 7.431 i. Sklad obratnih sredstev 991 D. Izločena sredstva 5. Drugi viri obratnih sredstev 8.858 6. Denarna sredstva rezervnega O. Rezervni sklad ln drugi skladi sklada in drugih skladov 1.223 7 Rezervni sklad in drugi sklad- 1.167 7. Denarna sredstva nerazporeje- 8. Viri nerazporejenih sredstev M n ih sredstev 55 B. Viri sredstev v obračunu E. Sredstva v obračunu |n druga pasiva in druga aktiva 4- Kratkoročni krediti za obratu: 8. Kupci m druge terjatve 8.402 sredstva 4.500 9. Druga aktiva 1.087 19. Dobavitelj! ln druge obveznost! 3.657 1L Druga pasiva 572 Skupaj: 26-968 Skupaj: 26.998 Vodja računovodstva: Ema Jakin Predsednik upravnega odbora: Alojz Pirnat Direktor; Franc Ahac AKTIVA AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE, TRBOVLIE BILANCA na dan 31 XII 1958 PASIVA Zdp HOSvflVKa št Znesek (v 090 dim Zap Postavka 1 st Znesek (v OOO din) A. Osnovna sredstva A. Vtn osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 74.705 t. Sklad osnovnih sredstev 42.214 2. Denarna sredstva osnovnih a. Drugi viri osnovnih sredstev 36.936 sredstev 4.445 B. Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porab« 3 Sklad skupne porabe — 3. Sredstva skuone porabe 4 Drugi vin sredstev skupne 4. Denarna sredstva skupne porabe 127 oorabe 127 C. Obratna sredstva C. Vtn obratnih sredstev 5. Skupna obratna sredstva 9.254 $. Sklad obratnih sredstev 2.241 D. Izločena sredstva 6. Drugi virt obratnih sredstev — 6. Denarna sredstva rezervnega* D. Reervnl sklad In drugi skladi sklada in drugih skladov 249 7 Rezervni sklad in drugi skladi 249 7. Denarna sredstva nerazporeje- 8 Vili nerazporejenih sredstev 228 nih sredstev — B. Vin sredstev v obračano E. Sredstva v obračunu tu druga pasiva in druga aktiva 3 Kratkoročni krediti za obrama 8. Kupci in druge terjatve 5.166 sredstva 5.650 9. Druga aktiva 413 10 Dobavitelji in druge obveznosti 6.976 Skupaj'; 11. Druga pasiva 733 94.359 Skupaj: 94.358 Vodja računovodstva: Milka Koncilja AKTIVA Predsednik upravnega odbora: Jože Klopčič KLAVNICA -r L0KE-KIS0VEC BILANCA na dan 31. XII. 1958 Direktor: Stane Kosec PASIVA j PIONIRSKI KOTIČEK Rešitev nagradne premikalnice iz 36. številke Pravilna rešitev nagradne premikalnice Iz 36. številke našega tednika se glasi: 1. NOGA, 2. ROKA, 3. CELO. Žreb je prisodil nagrado za rešitev premikalnice Milici TOMSE, učenki 4. razreda osnovne šole na Čatežu, pošta Bre-žlce. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO Nov nagradni magični kvadrat za pionirje Prestavite v spodnjem magičnem kvadratu črke tako, da boste dobili vodoravno in navpično v 1. vrsti geometrični lik, v 2. vrsti podvodno žival, v 3. vrsti kosilo in v 4. vrsti strupeno kačo (množ.). I A D G O B O K R Za pravilno rešitev Imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. — Rešitev nam pošljite člmprej na naše uredništvo, — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena še razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem lepe pozdravel jj UREDNIŠTVO PONEDELJEK. 5. oktober 8.05 Štirideset minut pri Petru Iljlču Čajkovskemu 8.45 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca 11.00 Uvodni takti 11.05 Radijska šola za srednjo Stopnjo: Skrivnostno pismo 11.35 Harfa v ritmu 12.00 Pet pevcev — pet popevk 12.25 15 minut s Kmečko godbo 14.05 Straussovi valčki 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo;' Vodnjak spominov 15.40 Listi Iz domače književnosti — Pavle Zidar: Kaplje ognjene 18.15 Umetne narodne pesmi poje moški zbor »Zarja« Svobode Center iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja 20.00 »Portreti lz Broadwaya« TOREK. 6. oktober 8.05 Plesi lz nekdanjega ln današnjega časa 835 S festivala zabavnih melodij •Opatija 1959« 10.10 Melodije In ritmi 10.45 Majhni zabavni ansambli 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Pianist Steve AUen z ritmično spremljavo 12.45 Beneške narodne v priredbi Riharda Orla 14.25 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike 15.40 Naši popotniki na tujem — Janez Zor: Moskovsko univerzitetno mesto 17.10 Razgovor z vollvd 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 Pojeta zbor Srednje glasbene šole v Ljubljani ln akademski pevski zbor »Tone Tomšič« p. v. Janeza Boleta. Postavka Znesek (v 000 din) Zap Postavka št Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Vin osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 188 r Sklad osnovnih sredstev 491 2 Denarna sredstva osnovnih sred- 3 Drugi viri osnovnih sredstev 40 štev — B Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porine 1 Sklad skupne porabe 98 » Sredstva skupne pdfatte n - 4. Drugi viri sredstev skupne po 4. Denarna sredstva skupne "flprabe 35J rabe C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev 5 Skupna obratna sredstva 843 4 Sklad obratnih sredstev D. Izločena sredstva 8, Drugi viri obratnih sredstev 8 Denarna sredstva rezervnega n Rezervni sklad ln drugi skladi sklada in drugih skladov 651 J Rezervni sklad tn drugi sklad- ■I 7. Denarna sredstva nerazporeje- 4 Viri nerazporejenih sredstev nih sredstev E. Viri sredstev v obračunu B. Sredstva v obračunu ln druga ln druga pasiva aktiva 4. Kratkoročni krediti za obratna 8. Kupci in druge terjatve sredstva 1.162 9. Drug, aktiva i0 Dobavitelji tn druge obveznosti ii. Druga pasiva Skupaj: 2.062 Skupaj: 2.063 Opomba; Podatki se vpišejo iz glavnih stolpcev obrazca št. L Vodja računovodstva: Marija Klemenčič Predsednik upravnega odbora: Robert Drnovšek Direktor: Vinko Robavs AKTIVA SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE. RADEČE BILANCA na dan 31 XII 1958 PASIVA £ap Postavka »t. Znesek • (v ono dm- Zap Postavke št Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 305 i. Sklad osnovnih sredstev 1.573 2. Denarna sredstva osnovnih t. Drugi viri osnovnih sredstev sredstev 1.241 B. Viri sredstev skupne porabe B, Sredstva skupne porabe i Sklad skupne porabe Ul s Sredstva skupne porabe t Drugi viri sredstev skupne 4. Denarna sredstva skupne porabe 112 oorabe — C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev 5. Skupna obratna sredstva 24.220 i Sklad obratnih sredstev 1.454 D. Izločena sredstva 4. Drugi viri obratnih sredstev — 6. Denarna sredstva rezervnega (). Rezervni sklad m drugi skladi sklada in drugih skladov 772 7. Rezervni sklad in drugi skladi 1.077 7. Denarna sredstva nerazporejenih s Viri nerazporejenih sredstev 834 sredstev — E. Viri sredstev v obračuna E. Sredstva v obračunu ln druga pasiva tn druga aktiva i. Kratkoročni kredit za obratna 6. Kupci tn druge terjatve 1.619 sredstva 13.481 9. Druga aktiva 94 i«. Dobavitelji ln druge obveznosti 9.779 H. Druga pasiva 52 Skupaj: 28.362 Skupaj: 28.362 Vodja računovodstva: Angela Bedenik Predsednik upravnega odboru Jože Gorenjak Direktor; Alfonz Zarn a. 6i 17. __ Ko so se rokovnjači zavedli, da stoji pred njimi njihov poglavar Groga, ki se je tu za Nandeta razglasil,, so se mu hiteli opravičevati. Da ga niso spoznali že prej, ko sta pila z Blažem, Je bilo krivo to, ker svojega poglavarja sploh niso poznali brez maske. Groga je zapodil oba rokovnjača po njunih poteh, naročil beraču, naj šc nocoj ukrade oskrbniku najboljšega konja, In pridržal Tončka. 18, — Ko sta ostala v sobi sama (krčmar je nezavestnega Blaža medtem odvlekel v vežo), je Groga potipal Toneta po denarju. Videč, da ga hoče kobilar opehariti, mu zaluča v obraz, kje ln kaj je vse za ukradene konje Iztržil. Tonček Je prebledel, strah ga je postalo pred možem, ki vse ve, še ono, kar se je zgodilo, ko ni bilo nikogar zraven. Brez besed Je segel še enkrat pod pazduho In privlekel na dan ostali denar. 19. — Groga mu porine te cekine nazaj In prida še nekaj denarja z mize. Zagrozi mu pa, da bo drugič za tako goljufijo prejel rokovnjaško plačilo. »Mojster Groga, nikoli več!« reče skesano Tonček. Ko mu je poglavar še naročil, naj odpelje oskrbnikovega konja, ki ga bo nbcoj Tomaž ukradel, Tonček odide, Groga pa pokliče krčmarja Jošta ln mu naroči, naj mu prinese papir In črnile. 20. — Drugo jutro so kamniški meščani s strahom ogledovali papir, kt je bil nabit na mestnih vratih. Na njem je bila narisana velika roka ln konjska glava, spodaj pa zapisano, da rokovnjaški poglavar ponuja še enkrat večjo vsoto za oskrbnikovega konja kot pa oni za rokovnjaško glavo. — Ko se je oskrbnik Poljak prebudil, so ga obvestili, da Je ponoči Iz nj*. govega hleva Izginil najboljši konj.,, itil PO ZAMISLIH SOVJETSKEGA KIRURGA MfflftJLA UMUJEVA Sprehod po »bolnišnici bodočnosti,« k;er pr, operacijah ne bo tekla kri Z ULTRAZVOKI BODO RAZBIJALI ŽOLČNE KAMNE, ULTRAZVOČNI NOŽ PA BO REZAL TKIVO TIHO, DA BO SPROTI USTAVLJAL KRI — SAN NE BODO ŠIVALI, PAČ PA LEPILI Sovjetska znanost je, priznamo, odlična. Zamislimo s- le Lun-k It, zamislimo Si sovjetske atomske eiektncne centrale in atomske laboratorije, zam.snmo st sovjetsko medicino, preavsem kirurgijo. Na osnovi ten dejstev je skupina novinarjev pred kratkim postavila vidnejšun sovjetskim znan-etventkom vprašanje, kako si zamišljajo svet in Življenje v prihodnjem stoletju. 29 vidnejš.h sovjetskih strokovnjakov z najrazličnejših področij znanosti in tehnike Je v svojem odgovoru na gornje vprašanje in seveda v odnosu na svojo panogo orisalo življenji na svetu v pnnodnjem stoletju. Povprečnemu človeku se to zdi nekaj fantastičnega. Toda pred petimi leti, pred štir.mt au tremi leti, se nam je zdelo utopistično, da bi mogel človek seči po Luni. In danes je to že dejstvo. Zato bi se nam tudi take fantastične napovedi ne smele zdeti utopi-stične, le da jih mi ne bomo vi-pač pa so prihranjen' tim skorajšnjim potomcem. Na drugih vratih te »bolnišnice montiran nad operacijsko mizo v prihodnjega stoletja« je p.salo višini kirurgovih oči. »Deček je »Diagnoza«. Na miz. je bila na- požrl špičasto sponko. Toda to prava, ki je bila podobna zvoč- ni ndč posebnega, takoj jo bomo niku. Žice, ki so vod.le do na- potegnili ven«, prave, so bile speljane k člove- Nato je pojasnjeval: »Televizor ku, ki je ležal na divanu. »To je omogoča kirurgu boljši pregled, radio-stetoskop«, je rekel prolesor ker na ekranu kontrolira svoje in prisotnemu zdravniku naročil roke in vedno vidi. koliko mu »Vključite računski stroj«. še ostaja do predmeta, zaradi ka- jrt&s&FKSPi rsrws nanravi se to kmalu ortigalo ne- kirurg. »Narkozo, prosim«. Dečku kaf žaritie Kintiu smo že zve- »o Priključila električno napravo deli m rezultat m diagnozo. Z3 narkozo. »Dobro«, je čez mi-stroj je povedal:' .lekllutil sem "jSlpp rizlevm^.DeleV .86? L 5S5 da odločite . . .«. In prolesor je takoj naročil: »Vključite radar«. Cez nekaj minut so imeli že točno diagnozo. priključen« — je dodol profesor Ananjev. V tem trenutku se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega: kirurg je vzel v roke predmet. pokazal profesor na električni avtomat v omari, ki je bila velika' kot knjižna omara. Naprava je delovala kot »pravo srce«. Tri litre krvi in 80 utripov na minuto, pritisk 120. »Operacija« je rekel profesor. »Ustavite pacientovo srce«, je naročil zdravnik. Ko se je srce ustavilo, se je začela operacija. S posebno napravo je v sekundi zašil krvne žile. za kar potrebujejo v naših bolnišnicah, v bolnišnicah XX. stoletja pol ure ali celo štirideset minut. Operacija je trajala četrt ure. »Zganite pacientovo srce«, je rekel zdravnik. Razredčeni drenalin v srčnem prekatu je prebudil srčno mišico, kj je ponovno začela utripati. »Umetno srce je že mnogim ljudem vrnilo življenje iz stanja klinične smrti«, je rekel profesor. »To Je velika stvar«, je bolj tiho dodal. »Se veliko večja stvar so transplantacije«. je dodal. »Toda tu bomo morali storiti še veliko«. »Sovjetski kirurg Demihov«. Je nadaljeval profesor Ananjev, »Je bil prvi kirurg, ki mu Je uspelo uspešno presaditi glavo enega psa na vrat drugega. To Je bilo v prejšnjem, v vašem stoletju in od tedaj se je na tem področju že marsikaj storilo, vendar pro- še ni blem biološkega sožlvljanja rešen. To je nekaj takega, kot če bi človeku pri transfuziji dali kri netrehovafi nrical^dn*« ^e V rexel ki j® bn' Podoben velikemu svinč- ■■■8— val v vel k h in udobnih raketah P?p,,5a?‘j“h' UJ bo'nik pa je žz želodca sponko In zaprosil: Po končanem obisku po bolniš- z brz no. ki bo veliko večja od ®lektntiiih naprav^ bo-nik pa ,Lepll()„ Bolničarka mu je do- nici XXI. stoletja se je novinar- •edanj-n. Na Zemlji bodo vozili "l™ ”* iatrth« tol * 4313 Prozoren trak- 10 8a j® Pri' jem zdelo, kot bi se nenadoma avtomobili brez šoferjev, posebne • 1 ki 'viitite sedat trdtl na rano ln takoj za te™ do' vrnili v srednji vek. »Naj vas to »»prave pa bodo človeku nadome- nacistutol-finihkil dal; ‘t>°bro. a tem je končano«. Mate ce o spanje. Eden izmed 1«J«™anle paclentu lolčnih ka" v drugi sobo te bolnišnice XXI. sovjetskih znanstvenikov je svoje m““°?’ • kk oneraclio le »to1®«3 3® lelal ®n bol,nik- »Huda poročilo zaključil takole: »Mi smo *“<> ln kako °P®raclJ° le zastrupitev«, je rekel profesor. E ^ratl na uresničeniu »Ultrakratki zvok«, pojasnjuje mrtev ‘ Ta^^ pf Kaj uTakrMkl*IvokVrJazbUe Kamen*- Ananjev pa je novinarje povabil ^Tpe"«k. Utoairotkrzvok d‘r^ »o «»« nameščene ob bolnikovj c®1« da »sPreh0d« v bolnišnico tr/ predmete. Mm se mehko nrtferor »Kai oa prihodnjega stoletja; tiriu«, n»*»iih> nerpie« Nato 1e k®“' )e r?kel Profesor, »icaj pa »Dober dan«, je pozdravil bol- ridlto mwe kirurgija hočemo če znanost še ni tako nik. Pritisnil je na gumb poleg xxi «toietla člo,v?ka ozdraviti b0polna‘- postelje in dvignil vzglavje. Pro- ^.di brez klAirikeea m>ža Na tak Spet 30 at”p'U v operacijsko fesor Ananjev pa je rekel: »Bol- Moremo t^i piliti til dvoran° *Tu le Umetn° "Ce<> je nik more kar s postelje prižgati z(jrav^t, zobe. Sveder za vrtanje tn u,®^?lt11xJ,UČl,«,Lii^>tor Vdvien!tl zob z ultrakratkimi zvoki dela til Mm zavese na okniS.^Z najvažnejše, to je dejal: »Težke bolnike ne- Drez bolečin«. preslano kontroliramo«. V eni so- Ho smo stopili v drugo sobo, Je •ednjih sob je ženska v belem kirurg dodal. »So pa tud. opera- plašču neprestano opazovala več cije, pri katerih se mora klrug televizijskih ekranov. Prof. Ana- vendarle dotakniti bolnika«. Sovietata in ameriški znanstve- njev je pojasnil: »T0 je dežurni Soba je bila podobna operacij- _,k, L te-hnlki so oren letošnjim ne vara«. Jih Je tolažil prof. Ananjev. »Niti sedanja doba ni tako zaostala, kot Se vam zdi, ker nam tudi sedanja doba omogoča, da v njenih okvirih postavljamo temelje bodočnosti. Bodočnost, kot je rekel profesor Ananjev, ki je novinarje vodil po »bolnišnici bodočnosti«, ni utopija, ni čista fantazija, pač pa povsem realna perspektiva, ki bo uresničena. Morda celo prej kot sl to moremo danes predstavljati. AMERIČANI SO DOSLEJ USPESNO IZSTRELILI PETNAJST UMETNE SATELITOV, SOVJETI PA PET njev je pojasnil: »To je zdravnik. Opazuje obnašanje bolnikov. Posebne elektronske naprave ji omogočajo, da stalno nad- ... žira njihovo temperaturo in bitje »Vidite«, je pokazal profesor na srCa rentgenski televizor, ki je bil ■“* ‘S™* “S*iTaapte^m. ko £ uspešno lansirall v vesolje umetnih satelitov, od katerih sta dva, sovjetski »Luntk« In ameriški »Izvidnik n« postala spremljevalca Sonca. Sovjeti so prvič izstrelili z uspehom satelit »Sputnik 1« 4. oktobra 1967 Mesec dni pozneje. 3. novembra, so v SZ izstrelili v vesolje drugi umetni satelit »Sputnik II«. »1. januarja 1966 so Američani poslali v vesolje svoj prvi umetni satelit, ki so mu dali ime »Raziskovalec I«. 17. marce lanskega leta so v Ameriki Izstrelili drugi umetni satelit’»Vanguard I«. 1 Nato je nastalo amerlško-sovjet-sko tekmovanje v izstreljevanju umetnih satelitov, Ul sicer v lanskem letu takole: 26. marca 1958 Je bil izstreljen umetni satelit »Raziskovalec ni«, 16. maja »Sputnik m«. 26. Julija »Raziskovalec IV« U. oktobra »Pionir I«, 6. novembra »Pionir n«, 6. decembra »Pionir m«.. In 16. decembra »Atlas«.- Prvo kozmično raketo »Lunik« so konstruirali v Sovjetski zvezi ln jo Izstrelili v smeri Meseca 2. januarja leto«. Raketa je poletela mimo Meseca in je dospel« v območje Sonca. Hitro nato so Američani 17. februarja 1868 Izstrelili svojo kozmično raketo »Izvidnik n«, ki je prav tako postala umetni satelit, ki kroči okoli Sonca. Vse do izstrelitve »Bliska« Sovjeti niso izstrelili umetnih satelitov. To so storili samo Američani: 3. marca so izstrelili »Pionirja IV«, 26. februarja »Diskavever I«, 13. aprila »Diskavever n«, 7. avgusta »Vetrnico«. 18. «ygu#te »Diska-vever V« in 19. avgusta »Diskavever V7«. To so samo Uspešno izstreljeni umetni sateliti, medtem ko je število raket katerih izstrelitev se Je pokazila, znatno večje. (8. S.) OP VSEP0VS0P ZNANA JUGOSLOVANSKA.' filmska igralka OLIVERA MARKOVIČ Grožnja, ki je napravila vtis Slavni filmski Igralki Sophie Loren delalo težave, ker se je »protipostavno« omožila s svojim režiserjem Pontijem. Ker JI to že preseda, je na neki tiskovni konferenci Izjavila: »Ce ml bodo zaradi moje poroke s Pontijem še nadalje delali neprildke. bom Italijo za vedno zapustila ln Ji tudi ne bom več plačala nobenih davkov.« Pravijo, da Je ta grožnja lepe Igralke napravila na pristojnih mestih najgloblji vtis. 2ele sl pomagati k zadrege Neki potovalni urad na Dunaju je prišel pred nedavnim v hudo zadrego: v teku treh mesecev se le v tel turistični pisarni omožilo kar Sest deklet, ki so kajpak nato zapustile službo. Vsa dekleta PRIZOR IZ JUGOSLOVANSKEGA KINOSKOPSKEGA FILMA »MISS STONE, Mesec rr več nedosegljiv pa so svoje može spoznale v pisarni, kamor pridejo razumljivo najrazličnejši ljudje. D« se pod- jetje v bodoče zavaruje pred takimi nevšečnostmi, namerava nad vhodom v turistično pisarno obesiti napis: »Gospodom je vstop dovoljen samo v damskem spremstvu!« — Koliko bo pomagalo to svarilo, bo pokazala bodočnost. Gary Cooper je molčeč Vsem znani filmski Igralec Ga-ry Cooper Je poznan kot Izredno molčeč človek. Neki novinar ga Je pred kratkim vprašal, če je rad pri filmu. Ker mu igralec po dveh minutah čakanja ni odgovoril. ga Je novinar vprašal: »Mr. Cooper, ali me niste razumeli?« Sele zdaj mu Je ta odgovoril: »Pač, razumel sem vas. premišljujem samo, s katerim ramenom nai zmajem!« Ko so v Sovjetski zvezi izstrelili se raketo »Blisk« proti Mesecu, ki je v predvidenem času prispela na njegova tla. se je uredništvo »Sedme sile« obrnilo na poznane jugoslovanske strokovnjake, ki se ukvarjajo z astronavtiko. Izjave sta dala polkovnik inženir Kosta Sivčev, podpredsednik Astronav-tičnega društva Jugoslavije, ter inženir Vladislav Matovič. Izredna preciznost poti Polkovnik inženir Kosta Sivčev je najprej izrekel željo, da se v imenu Astronavtičnega društva Jugoslavije pridruži čestitkam sovjetskim znanstvenikom in tehnikom na doseženem uspehu. Nato je rekel: — Najbolj preseneča preciznost predvidene poti in časa, ko je raketa padla na Mesec ln to glede na možnost odmika zaradi vrtenja Zemlje okrog njene osi, potem zaradi medsebojnega gibanja Zem-,lje til Meseca, kakor tudi zarali gravitacijske sile teh nebesnih teles in Sonca. Objavljeni podatki, četudi so leti za sedaj še skopi, dajo sklepati, da sta opazovanje in radijska zveza z raketo izvrstno delovali, in to ne samo na dan izstrelitve rakete, temveč tudi pozneje, ko se je Zemlja že enkrat zavrtela okrog svoje osi. Lahko bi rekli da je uspeh sovjetskih znanstvenikov in tehnikov še večji v tem, da precizno izvedejo tudi korekturo poti rakete po sistemu teledirigiranja. Na velik napredek na področju tehničnih dosežkov pri sami raketi — nosilki njenih motorjev, kaže tudi dejstvo, ker Je bila ob izstrelitvi težke instrumentne kabine na tako veliko višino potrebna tudi ustrezna velikost, teža ln motor-aka sila rakete oziroma pritisk. Skoraj bo tudi človek na Mesecu Uspešna izstrelitev sovjetske rakete na Mesec m nikogar iznena-dlla — Je izjavil inženir Vladimir Matovič. Korak sovjetskih znanstvenikov til strokovnjakov Je toliko večji, ker prepričljivo govori, da Je po uspešnem obvladanju problema konstrukcije ln pogona vesoljskih ladij kakor tudi dosežek prve ln druge kozmične brzi-ne rešeno tudi vprašanje dirigiranja raket skozi vsemlrskl prostor. To seveda ne pomeni, da je dirigiranje trajalo od začetka izstrelitve rakete vzdolž njene celotne poti d« prispetja na Mesec S tem v zvezi kaže naglasiti da Je dirigiranje rakete skozi brezzračni prostor kozmosa mogoče samo v prvih minutah letenja dokler delajo motorji. Prav tako Je mogoče raketo upravljati v zadnjih trenutkih njenega leta, ker vključijo drugi motorji oziroma retrcerakete. s katerimi se zmanjšuje hitrost rakete. Vse to seveda olajšuje zadane si naloge, ker je potrebno, da se raketa v kratkem času usmeri tako. da le-ta. ko na točno določeni oddaljenosti od Zemlje prenehajo delovati njeni motorji nadaljuje takšno pot, ki jo bo pripeljala ni Mesec. Uspešna Izstrelitev rakete Je P°-noven dokaz za prepričanje, da bo v šestih letih, okoli leta 1965, kakor predvidevajo znastveniki, tudi človek stopil na tla Meseca, o čemer so ljudje nekoč le sanjali, (S. S.) Hecen opomin Cland reševalnega društva v New Yorku so dobili od oblasti resen opomin da svoje vzvišene naloge ne opravljajo tako, kot Je treba. Zasačili eo namreč posamezne reševalce, da odnašajo mlade tn zale ženske lz vode tudi takrat, če te niso klicale na pomoč. V 91 okrajih je blizu 12.000 ljudskih odbornikov Jugoslavija ima 91 okrajev ln 1135 občin. V Srbiji je 37 okrajev in 501 občina. V okrajnih ljudskih odborih, to je okrajnih zborih in zborih proizvajalcev je preko 11.966 odbornikov. V Srbiji je 2640 odbornikov okrajnega zbora in 2201 odbornikov v zborih proizvajalcev. Od skupnega števila odbornikov okrajnega zbora je 5836 moških in 597 žena. Od teh je v Srbiji 2354 moških in 286 žena. Naj večje število odbornikov okrajnih zborov, in sicer 1786 je starih 31—35 let. Naslednja skupina je po številu največja v starosti 36—40 let. 135 odbornikov je starih preko 56 let. Vendar so v okrajnih zborih tudi mlajši odborniki. Tako je na primer 170 odbornikov, ki še niso stari 25 let. Okrajni zbori proizvajalcev štejejo 5109 moških in 424 žena. Od tega števila je v Srbiji 2020 moških ter 181 žena. Zanimivo je, da so odborniki zborov proizvajalcev po večini mlajši od odbornikov okrajnih zborov Tako je 223 odbornikov zbora proizvajalcev starih pod 25 let. Okrog 1500 je starih 31—35 let, a 1259 v starosti 36—40 let. Veliko število odbornikov je tudi lx predstavnikov narodnih manjšin. Tako je v prvem in drugem zboru zastopanih 416 Siptarjev, 400 Madžarov, 45 Bolgarov, 48 Slo vakov, 25 Romunov, 40 Turkov in ostalih narodnosti. Beograd na primer ima 100 odbornikov v okrajnem zboru ter prav toliko število v zboru proizvajalcev, Nov Sem ima 100 odbornikov v okrajnem zboru in 85 v zboru proizvajalcev, Cačak 70 odbornikov v okrajnem zboru tei 60 odbornikov v zboru proizvajalcev, Kragujevac 60 ' prvem zboru, v drugem pa 45. Kraljevo ima samo 5 od bornikov več v zboru proizvajalcev, v Sremski Mitrovič pa je 90 odbornikov v okrajnem zboru in 70 v zboru pro izvajalcev, itd. Pri'okrajnih ljudskih odborih je 855 stalnih komisij v katerih dela preko 5 tisoč odbornikov. Raz« n tega s-okraji formirali 1090 svetov, v katerih je zastopano prek 10 tisoč članov. Od tega števila je odbornikov okrajni1 ljudskih odborov 3377. Prav tako je v okrajnih svetil 624 stalnih komisij, ki imajo 3872 stalnih članov, V okrajnih ljudskih odborih dela aktivno deset sve tov, in sicer svet za družbeni plan ln finance, svet zs notranje posle in splošno upravo, potem svet za gospo darstvo, urbanizem, komunalne posle, šolstvo, prosvete in kulturo, ljudsko zdravje, socialno zavarovanje ter za delo in delovne odnose. Od skupnega števila okrajnih odbornikov Ima Hrvat ska 3487 odbornikov, Bosna in Hercegovina 1846, Slovenija 922 ter Makedonija 870. Črna gora, kakor znano, nima okrajev. (S. S.) V I ROMAN V NADA l.J EV A NJIH MED DVEMA V Kristina je stala osamljena pri vratih salona. Vedela je, 4» so njeni dnevi v tej hiši šteti. Pred njo se spet pojavlja brezupnost. Solze so ji zalile oči. Obrnila se je ln stekla po hodniku ter dalje po stopnicah v svojo podstrešno sobico, kjer se je oblečena vrgla na postelj ln tamkaj zajokala. Tu je še sama, kmalu bo spet morala stanovati v bunkerju, za petdeset pfenigov vsako noč, v družbi deklet, ki brez sramu pripovedujejo o svojih pustolovskih doživljajih z moškimi... Da nocoj je bila še sama, morda še jutri, kako bo pojutrišnjem, pa ne ve. Zunaj na hodniku je slišala bližajoče se korake. Kristina se je vzravnala ln s široko razprtimi očmi strmela v vrata. Je morda Emil Belzner postal že tako drzen, da sl upa k njej v sobo?. Očitala si je, da ni zaklenila vrat za seboj, vendar doslej ni bilo treba misliti na kaj takega. , Sedaj je bilo že prepozno, da svojo zamudo popravi, kajti zunaj je že nekdo pritisnil na kljuko, a je po videzu sodeč še pomišljal, če naj vstopi. Nato so se pričela vrata počasi odpirati. Kristini je srce razbijalo do vratu, neznanski strah jo je spreletaval, tačo da ga ge čutila tja do konec prstov. Norbert Brandt je stopil v njeno sobo... Stal Je med vrati. Bleda mesečina je obsevala njegov prepaden obraz, njegove žalostne oči. V elegantnem fraku je bil Norbert odlična pojava, pojava iz sveta, v katerega Kristina nirea več vstopa. Kaj hočete Norbert? Bile je čudno, da ae ga Kristina sploh ni bala. Z vzdihom olajšanja spet padla nazaj na postelj, z roko pa si je pokrila obraz. »Mislila sem že, da...« je Kristina zašepetala, a glas se ji je v grlu zadušil. Ta na pol Izgovorjen stavek je Norbertu povedal vse, mu pojasnil obupen položaj, v katerem je Kristina tukaj živela. Kdo ve, kolikokrat je že takole prestrašena strmela v vrata — kdo ve, če ni namesto njega že kdaj kdo drugi prestopil prag njene sobice,.. »Kristina, hotel sem vam samo povedati, da sem... da mi je žal, da ml je hudo za vse, kar se je zgodilo... Obžalujem, da sem bil takrat... ko sem bil pri vaši gospodinji... ko sem nato razbijal po vratih vaše sobe, a mi ni nihče odprl — da sem bil takrat strašno ljubosumen.. Samo vi razen mene naj veste, kako ml je bilo takrat pri srcu. Tedaj sem v&s hotel prositi, da postanete moja žena. Sedaj sem poročen mož. Ne igra sicer nobene vloge več, kako je bilo nekoč, a prav je, da veste vse. In potem... potem vas nisem našel doma... Mislil sem — moral sem tako misliti — da ste bili tisto noč pri drugem moškem... Danes vem, da dokumentov niste vzeli vi...« »Kaj, ali vam je vaša žena to povedala?« Kristina je.planila pokonci in je hotela v temi videti njegov obraz. »Moja žena? Kaj ima moja žena s tem opraviti?« je vprašal Norbert ves osupel. Kristinino dihanje je postalo hropeče. Vedela, da bi bila blaznost misliti na to, da bi ženska, kot je bila Fanny, bila v stanju raztrgati mrežo laži, v katero ga je zapletla, še preden se je z njim poročila. Seveda Norbert ni imel pojma, kaj se je dogajalo za njegovim hrbtom. In vendar je prišel k njej, da ji pove, da veruje vanjo! »Rad... rad bi vam pomagal, Kristina... Vi ste bili angel, ki me je varoval, vi ste mi vlivali moč, da nisem obupal. A sedaj... To vendar ni življenje za vas! Dovolite mi, da nekaj storim za vas. Prosim vas!« Kristina je zarila glavo v blazino. Pred njo Je stala siva, brezupna prihodnost. Tedni, ki jih bo spet morala preživeti v bunkerju, neskončne muke jo čakajo, preden bo spet našla kakšno službo. In Norbert ji ,hoče pomagati? Bil je poročen mož. Ne bilo bi prav, če se vrine med njega in njegovo ženo. Pravkar se ji je izpovedal, da jo je nekdaj ljubil. Zato je najbolje, če se mu za vedno umakne izgred oči ln ga pozabi. Njegova žena pričakuje otroka, zaradi tega je njena dolžnost, da njegovo ponudbo odkloni. To je tudi storila, in mož, ki je stal ob njeni postelji ter jo gledal, ni vedel, zakaj je to napravila. »Ne more ml odpustiti, kar sem ji prizadejal« — si je mislil. Mož ni slutil, da more ljubeče žensko srce doprinesti vsako žrtev, da ženskemu srcu ni nikdar preveč, kadar gre za to, da ljubljenemu ohrani njegov duševni mir. In ko je. poslavljajoč se od nje, še enkrat pobožal njene lase, se je obrnil proti vratom in liho odšel od nje. Ved*! it- cin Kristine Mcpvvnto ne bo videl nikdar več. Te minute so bito i1 "h le . -n jo p ; ve1, bile so zadnje besede, ki sta jih še sprer 1 , Cez nekaj dni bo morda otrok že na svetu. Kovček gospe Fanny ie že stal pripravljen z vsem potrebnim. Vsi v hiši so si že zapomnili tel®" fonsko številko zdravnika, ki ji bo stal ob prerodu ob strani, prav tako številko bolnišnice, kjer bo mlada žena rodila. Fanny je bila nemirna. Ni se sicer bala preroda, a nekaj je vrtalo P° njeni notranjosti, jo kljubovalnv grizlo ter ji ni dalo miru. Ne bi vedela povedati, kaj je to pravzaprav bilo. Morda... Da — Peter Bolsen se je zadnje čase spremenil. Prihajal je Še k nj®J na obisk, vendar je Fanny navzlic temu opazila,.da je Peter s svojimi n1*' slimi drugje. So bile morda to kupčijske stvari, da Je bil tako razmišljen, kadar )e bil pri njej, ali pa...? Ne, to se ne sme zgoditi! Peter Bolsen je njd1* samo njej! Ne mogla bi prenesti, da bi bil še s kakšno drugo žensko tako nežen ttot z njo! To je sploh nemogoče... In vendar je bilo tako. Norbert Brandt ji je nekega dne čisto px> naključju priprevedoval d njem. Vedel je, da se Peter in Fanny poznata, saj je tega človeka, čepraV mu osebno ni bil simpatičen, na njeno priporočilo vzel v tovarno v službi zato je .mislil, da bo njegovo ženo zanimalo, da Se Peter Bolsen poteguj® za roko hčerke generalnega direktorja in ... »Konec tedna bodo obhajali zaroko. Pravijo, da bo to velika sloves' nost... . Norbert je vzdignil oči od svojega krožnika na mizi, ko je zaslišal, je nekdo padel po tleh. Fanny se je zaman z obema rokama prijela l rob mize, ko ji je mož prevedel to strašno novico. Bila je tako grozna, d je ni prenesla... 1 Zagrmela je s svojega stola na tla ln omedlela... ^ »Fanny!« je zakričal ln stekel okoli mize, tamkaj pa je našel ženo, K je ležala kot mrlič na preprogi. »pokličite takoj zdravnika!« je naročil hišni, ki je ob glasu Pa^c.* prestrašena pritekla v jedilnico. »Nt. giejt« me tako neumno, napravl takoj, kar sem vam naročili« Podzavedno je še slišal, kako je hišna na hodniku vrtela na telefo_nd ploščico s številkami, potem razburjeno govorila v telefonsko Škoti*0' sam pa se je trudil z nezavestno ženo na tleh. Vzdignil jo je, jo nesel na bližnji divan in ji tamkaj za silo Kv je iz kuhinje prinesel z vodo ovlažen prtiček, ki ji ga je P0*0^ na čelo, sc je Fanny spet zavedla In odprla oči Zdelo se ji je, da ie u nekod daleč prišla v lo sobo, Norbert pa je Imel občutek, da ga žena sp10 ne prezna. »Fannv, zdravnik pride takoj!« »Kaj je.. . kaj je s Petrom? Sl m! ti povedal, dn se bo' Peter čil...?« je zašepetala Fanny. Spret je zaprla oči Ni prenesla, da bi gieda zaskrbljen obraz moža, ki se je sklanjal nad njo (Dalle nrlhn^niič*