Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
GISrODiR
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Stev. 5.
V Mariboru, dne 1. februvarja 1900.
Tečaj XXXIV.
Taki so!
Spodnještajarski Slovenci živimo v hudem boju z nemškimi prenapeteži, ki prebivajo po naših krajih. To je dejstvo, to se ne da utajiti. Toda krivo bi bilo, ako bi kdo sodil, da se Slovenci bojujemo proti spodnještajar-skim Nemcem, torej brez vsake izjeme. Ne, naš boj velja samo onim. spodnještajarskim Nemcem, ki so nasprotniki naše vere, našega jezika in našega domoljubja. Mi nismo torej sovražni Nemcem, ampak le krivim nazorom in načelom nekaterih spodnještarskih Nemcev. Kajti vsi oni spodnještajarski Nemci, ki spoštujejo našo vero, naše narodne pravice in naše avstrijsko domoljubje, so naši prijatelji. Do njih nimamo nobenega nasprotstva. Žal, da je takih le malo.
Da pa se bojujemo proti onim Nemcem, ki so nasprotni našim temeljnim načelom in našim najdragocenejšim vzorom, to je naravno in pravično. Da ta boj izvajamo v politiki, gospodarstvu in družabnosti, tudi to je naravno in pravično. Sovražnik se mora napasti z vsemi dovoljenimi sredstvi. V zadnjem času so začeli ti Nemci občutiti posledice boja, katerega so sami zakrivili. Shod Slovencem nasprotnih trgovcev v Mariboru dne 15. januvarja bil je gromoglasni: joj! ki se jim je izvil iz ranjenih prs.
Mislili ;smo, da bo po tem shodu začela nam sovražna nemška stranka iskati potov, na katerih lahko hodi mirno z nami Slovenci in s pametnejšimi nemškimi sobrati na Spodnjem Štajarskem. Toda motili smo se. Ni dovolj, da so nam dosedaj zanikali
vse naše narodne pravice, da so zasramovali našo vero, da so blatili naše duhovništvo, sedaj so začeli žaliti tudi naše avstrijsko domoljubje. Mariborski nemški list, glasilo vseh onih Nemcev, ki nam Slovencem nikdar niso bili le za trohico pravični, je v štev. 8 letošnjega leta priobčil pogovor, kako se avstrijski Nemec pogovarja z materjo Germa-nijo. Evo nekaj mest iz tega pogovora:
Avstrijski Nemec, list ga imenuje Mihel, pravi Germaniji: «V tej hiši (v Avstriji!) ne strpim več! ... Ali me ne moreš, draga tetka (Prusija!), sprejeti v svojo družino?» In Germanija (Prusija) odgovarja nemškemu Avstrijcu: . . . «Bodi uverjen, da bom Ti vedno topla zagovornica! ... Ce se ti ne dopade (v Avstriji!), poberi svoja šila in kopita in pridi k nam (v Prusijo!). Brez ropota ne bo šlo. Pa če ti bodo branili (iti v Prusijo), tedaj porabi svoje m„čne roke, da se s silo (!) iztrgaš (Avstriji.)» In nazadnje poljubi Germanija avstrijskega Nemca Mihela ter mu zakliče: «Na svidenje v Berolinu, in potem se ne ločimo več!» Kot konec stoji zapisano: «Mihel pa je bil vesel svoje tetke (Prusije) in še danes upa na skorajno svidenje, po katerem ne bo več ločitve!»
Mi si nočemo beliti glave, zakaj državni pravdnik ni zaplenil tega za vsakega Avstrijca žaljivega sestavka. On že ve, kaj zahtevajo postave in kaj ne. Toda tudi Avstriji in avstrijskemu cesarju zvesti Slovenci vemo, kaj je naša dolžnost nasproti listu, ki tako piše in nasproti stranki, za katero list piše. Kakor v verskih in narodnih stvareh, tako tudi v domoljubnih stvareh ne poznamo nobene
šale. S takim listom in s tako stranko mi nočemo nobenega premirja. Mi ne bomo napadali pravičnih in poštenih Nemcev, a stranki, magari če je tudi nemška, ki izdaje zraven vere in naših pravic tudi Avstrijo, katero mi ljubimo in za katero so najboljši sinovi slovenskega naroda na tolikih bojiščih morali prelivati dragoceno kri, taki stranki ne moremo pripoznati pravice do obstanka. Slovenci, s stranko, ki tepta našo vero, naše narodne pravice in naše avstrijsko domoljubje, nobene zveze ne v politiki, ne v gospodarstvu ne v družabnosti!
Slovenska šola v Št. Ilju.
Prijetno, mirno življenje so vživali v Št. Ilju v Slovenskih goricah, dokler ni prišel med nje Egon von Pistor. Od istega časa se je začel narodnostni prepir, in v Št. Ilju ni več pravega miru. V kraju, kjer ni toliko Nemcev po rodu, da bi jih ne mogel prešteti na prstih, ustvaril si je Pistor s pomočjo svojih viničarjev in drugih odvisnih ljudi lastno nemško stranko, ki ga je vzdignila na županski stol ter mu podelila s tem nekako moč in nekaki upliv v Št. Ilju. Toda razumnejši ljudje, cvet šentiljske župnije, so ostali zvesti svojemu slovenskemu imenu ter niso hoteli plesati, kakor je godel Pistor na svojo nemško piščalko. Vsled tega nemštvo v St. Ilju ni hotelo napredovati.
Takrat je Pistor obrnil svoj pogled na šentiljsko šolo. Cesar sam ni mogel doseči, naj bi dosegla šola. Toda razsodnejši Šent-
Listek.
Na jug!
Črtica s pota. — Avguštin Stegenšek.
(Dalje)
Ko je pustošil Atila, «šiba božja,» bogate pokrajine severne Italije, so se zatekli marsikateri Rimljani na blizu morskega obrežja ležečo otoke. Tako je pobegnil na otok Grado škol oglejski, tako so tedaj dobili tudi beneški otoki svoje prve stanovalce. Stoletja so pretekla, predno so se iz tega revnega početka razvile Benedke v najbogatejše trgovsko mesto srednjega veka. Davno že so bili Bejiečanom otoki pretesni. Na hlodih, katere so sekali na slovenskem Krasu in zabijali v plitvo morsko dno, so stavili nove palače in cerkve. Odtod tudi značaj mesta. Kakor otoki rastejo po nekod hiše neposredno iz morja, ki v neštevilnih žilah in žilicah preprega celo mesto. Ni ga menda zname-nitejšega prostora, kamor bi te ne popeljal čolnič. Pa tudi krasnih potlakanih trgov ne manjka, ne manjka tudi ozkih pešpotov in stez. Samo pazi, da ne greš zastonj! Zdaj moraš na levo, da prideš na mostič, katerih je blizu 400 razpetih nad zalivi, zdaj na desno, zdaj ozko med trinadstropnimi hišami,
da se dotikaš ob obeh straneh zidu, če opreš roki ob kolk, zdaj moraš morda celo nazaj, ker neha ulica med dvema zidoma tik morja. Ako hočeš hitro do cilja, glej ga gondolijera! Kako mehko se ziblje njegov črnobojni čolnič na zeleni gladini! Za teboj pa stoji gondolijer. V obeh rokah drži vesla, ki ti pred očmi kopljeta v umazani vodi. Včasi ju vzdigne in zopet spusti, da pluskneta na gladko površje in porineta čoln še hitreje naprej. Kako spretno tu šviga! Ob voglu palač iz rezanega kamna ti smukne za las mimo, nikdar se pa ne ravsne.
Kdo bi mogel opisati vsa čuda človeške spretnosti in umetnosti, ki so je vstvarile Benedke. Kaj more pokazati slika, koliko manj šele more dopovedati beseda! Cegavo pero bi moglo zabeležiti utis, ki ga napravi samo cerkev sv. Marka!
Ko stojiš na trgu pred njo, se ti zdi, da vidiš viseti pisano preprogo iz nebes. V širokih lokih hiti preddvorana mimo tebe, pod njimi te vabi petero vrat vstopiti v cerkev; pri dveh ožjih stranskih lokih pa se zasuče dvorana okoli oglov in spremlja cerkev ob straneh do poprečnega križevega debla. Zakaj cerkev je zidana v podobi enakokrakega križa. Te loke na pročelju veže zgoraj kamnita ograja, za katero je širok hodnik, da bi se lahko srečavala dva voza. Za hodnikom
pa se še enkrat povspne zid v petero, enako kakor spodaj, širokozaokroženih lokih, ki končujejo v šiljastih vrhih s kipi na višini; ob straneh jih obroblja listje iz kamna, iz listja pa rastejo doprsne podobe s pozlačenimi kronami na glavah. Znad tega slikovitega venca, spletenega iz kipov in rastlinstva, ti kimajo kakor sive pleše štiri pepelnate kupole in se čarobno spajajo s sinjim obnebjem. Izpod lokov pa ti pripovedujejo živobojni mo-zajiki o življenju Zveličarjevem in o sv. Marku. Tik tebe pa sili zvonik v nepretrgani navpični črti v nebo in še le pod sklepčno ograjo daje prostor visokim linam. Nad ograjo pa se zopet povspne v visokozašiljeni piramidi, ki ti namigava kakor prst in te vabi, ko se bližaš Benedkam, bodi po suhem bodi po morju.
Zunanji krasoti odgovarja znotranja. S pisanimi mozajiki odeta veža nas pripravi na slikovito lepoto cerkve same. Tloris ima podobo križa. Na osrednji čveterokot se naslanja proti vshodu in zahodu, proti jugu in severu še po en četverokot z enakimi stranicami ; nad vsakim četverokotom pa se oboči plitva kupola. Pravzaprav pa je vsaka veja tega križa deljena v tri ladije, srednjo široko, in dve ožji ob straneh, ločeni po hodnikih, ki se spenjajo ko ozki mostiči od stebrov do stebrov, podprti še s tenkimi steberčki. Tla
iljčani, njim na čelu nepozabni Sorko, so se ustavili nakanam Pistorjevim ter niso pripustili, da bi se njih Sola, svetišče vzgoje in omike, spremenila v priprosto ponemčevalnico. Pistor je bil prisiljen zidati s pomočjo šul-ferajnovo novo šolo, katera pa se nikdar ni mogla povspeti do kake slave. Pistor sam ni hotel pošiljati svojih otrok v nemško šolo, ampak jih je dal raje poučevati doma po slovenskih učiteljih. Vse je poskušal Pistor, da bi povzdignil nemško šolo, vse zaman. Ko je s pomočjo mariborskega okrajnega glavarja pridobil nemški šoli deželno oskrbovanje in s tem naložil Šentiljčanom občutljive vzdrževalne stroške, zavladala je med ljudstvom nova nevolja in ljudstvo se je z ogorčenostjo povpraševalo: «Kaj nam treba te nemške šole, kaj nam treba novih stroškov.»
Pistor je vedel, da si nemška šola ne bo nikdar zadobila zaupanja Sentiljčanov in za to še je vedno z enim očesom gledal na dvojezično šentiljsko šolo. A šolo je vodil zna-čajen mož, zaveden Slovenec, priznan vzgo-jevatelj gospod Karol Sorko in ta je branil šentiljsko šolo kakor svoje oko, da ne pride Pistor do nje. Sedaj pa nam je nemila smrt nagloma in nepričakovano vzela drago življenje našega Sorka, in Pistorju je vzrastlo novo upanje. Po vseh časnikih vabi in bobna, naj prosijo za izpraznjeno nadučiteljsko mesto nemško misleči učitelji, ki pa so usposobljeni tudi za slovenski jezik, po domače povedano, naj prosijo za njo nemškutarski učitelji, kojim je več za nemško politiko nego za šolo. Z nemškutarskim nadučiteljem si pridobi Pistor večino v krajnem šolskem svetu in potem je tudi usoda dvojezične šole zapečatena.
Slovenci smemo z vso pravico zahtevati, da pride na nadučiteljsko mesto v Št. Ilju dobro usposobljen in značajen slovenski učitelj, ne pa Pistorjev političen somišljenik. Šentiljska šola in posebno ondotno nadučiteljsko mesto je naša narodna posest in mi smo prepričani, da nastane med zavednim slovenskim ljudstvom na Spodnjem Štajerskem viharna nevolja, ako se nam odvzame ta posest iz naših rok ter položi v tuje roke. Nemci in nemškutarji imajo itak v Št. Ilju svojo nemško šolo, nam se naj pusti naša dvojezična šola. Ne dvomimo, da bodo poklicani slovenski činitelji storili vse, kar je za varstvo naših pravic v tej stvari potrebno. Uničevalna bi bila sodba narodova, ako bi tega ne štorih.
in stene leskečejo v pisanem marmorju, v višini hodnikov pa se začenja zlati mozajik, ki odeva s čarobno krasoto kupole in stene. Po tej zlati preprogi pa so posejane kakor cvetlice mične podobe v prav krepkih potezah. Kaj je mozajik: Podoba, sestavljena iz samih barvanih štirivoglatih klinčkov. Stari Rimljani so znali posebno lepo sekati tanke plošče belega, rudečega, črnega in rumenega marmorja in so stikali potem te kamenčke v podobe. Za bolj žive barve se pa koljejo steklene plasti v male koščeke, ali se pa tudi prevleče steklo z zlato peno in da je ta, takozvani zlati mozajik-ten, trpežnejši, se potegne čez peno še prozorna steklena lupina in potem se šele razdrobi v drobne klinčke. Ti klinčki se potem zatikajo drug poleg drugega v svež omet, vendar tako da je za spoznanje med njimi prostora. Ko se omet utrdi je taka slika najbolj trdežna, pa tudi najbolj veličastna. Zdaj pa še nekaj besed o podobah samih! V dupljini nad velikim oltarjem sto-luje Kristus; on je kralj v cerkvi. Njegovo življenje, trpljenje in poveličanje je predmet skoro vsem slikam. V eni kupoli je na vrhu naslikan prestol pregrnjen z mašnim plaščem, na tem pa leži zaprta knjiga — evangelij. Nad knjigo pa plava golobček — sv. Duh. Odtod hité žarki nad glavo Marije in apostolov, ki sedijo t krogu okoli s knjigami v
Politični ogled.
Novo ministerstvo ima polne roke dela s štrajkom premogarjev na Češkem in Moravskem ter s spravo med Čehi in Nemci. Toda nobeno delo ne gre gladko izpod rok. Posestniki premogokopov se branijo izpolniti zahteve delavcev, čeprav so te jako skromne in opravičene. Vlada se trudi na vse načine, da bi spravila posestnike in delavce ter s tem odpravila štrajk. Zavoljo štrajka vstaja namreč že mnogo neugodnosti. Nekatere fabrike so ustavile delo, nekatere železnice pa promet, ker nimajo premoga. Tudi na Dunaju se bojijo, da jim zmanjka premoga, ako štrajk kmalu ne preneha. V spravnih pogajanjih med Čehi in Nemci se tudi prikazujejo težkoče. Nemška narodna stranka spočetka ni hotela privoliti v spravo, potem pa si je zopet premislila Po Svečnici se bodo začeli spravljati. Večina politikov je mnenja, da iz sprave ne bo kaj prida, ker bodo Nemci hoteli vse imeti, a Čehom nič dati. A tudi to že pričakujemo, da kadar se bodo pogajanja vsled nemške trmoglavosti razbila, potem bodo Nemci kričali, da so Čehi ne-spravljivi. V Avstriji ne bo prej miru, dokler ne bo ministerstva, ki bo tudi Nemcem pokazalo, da jim je kos.
Na Goriškem je pri dopolnilni državno-zborski volitvi zmagal grof Coronini, ki se je pred mesci poslanstvu odpovedal, a sedaj zopet sprejel izvolitev. Njegova protikandidata sta bila dr. Stanič in vitez dr. Tonkli. Zadnji ni dobil mnogo glasov, a dr. Stanič je še le v ožji volitvi propal.
Čuden občinski sklep. Občinski za-stop v Porečah na Koroškem je sklenil zahtevati, da se v vseh uradnih izkazih Poreče zaznamujejo kot nemški kraj. To je ravno tako, kakor če bi okrajni zastopi mariborski, marenberški, gornjeradgonski in slovenjebist-riški sklenili zahtevati, da se okraji zaznamujejo kot nemški okraji. Ves svet bi se jim smejal-J
Volitev župana v Pragi. Pražki mestni zastop si ne more izvoliti župana. 2e večkrat so volili, a vsakokrat dobi Staročeh dr. Srb 43 glasov, Mladočeh dr. Podlipny pa 42, a po občinskih določilih mora župan postati le tisti, ki dobi najmanj 46 glasov. Morda se Staročehi in Mladočehi še pobotajo.
Kitajski cesar Ewang-si je bil od svoje vladoželjne matere prisiljen, da je odstopil vladarstvo svojemu 91etnemu sinu Putsingu. Koj ko je odstopil, je tudi že umrl. Pravijo, da se je sam ustrelil, drugi pa, da ga je mati dala umoriti.
rokah in s sandali na nogah. Čakali so svetega Duha; ko so ga pa prejeli, zdaj razumejo tudi zaprto knjigo sv. evangelij, zdaj lahko hite v svet, kam? Pod vsakim apostolom sta po dva zastopnika različnih narodov. Tu berem: Romani, tu zopet: Sarmatea, tam pa: Phrygii. O srečni narodi, katerim je došla tako zgodaj sv. blago vest! To misel izražajo tudi angeljčki, ki na štirih kotih, kjer se kupola naslanja na stebre, pojejo veselo božično glorijo, katero imajo zapisano na listih. — «Kakšen pa je altar?» me bodete vprašali. «Je-li vreden take cerkve?» Pod streho, katero nosi čvetero umetno zrez-ljanih stebričev je altarna rakev z grobom sv. Marka, tovarišem sv. Petra in učencem Gospodovim, nad altarjem pa — o kras — je menda kaka dva metra visoka zlata tabla iste dolžine ko altar. V peterih vrstah so nanizani gotiški loki, v vsaki vrati različni po velikosti in obliki, a vsi nedosegljivi radi drobnoizdelanih podob. Pod življenjem Kristusovim ti v drugi vrsti slika umetnik življenje Marijino; spodaj te razveseljuje veličastna procesija nebeških duhov-angeljev, še nižje ti govorijo apostoli o sreči nebeški, in v najnižji vrsti ti pričajo starozakonski preroki, da je tisti, ki se daruje na altarju, res pričakovani Mesija in Sin božji! Pa tudi teh slik se ni dotaknil čopič slikarjev, ampak
Vojna v Južni Afriki. »Nazaj ne gremo več!« je zaklical angleški general Ruller svojim vojakom, ko je prekoračil reko Tugelo ter se napotil proti Ladysmithu, kjer imajo Ruri angleške vojake pod generalom Whitom ujete. Toda zdaj je generai Ruller vesel, da je mogel nazaj čez Tugelo in da ga Ruri niso nabili kakor njegovega generala Warrena pri Spionskopu. General Warren je korakal najnaprej proti Ladysmithu. Pri Spionskopu je zadel ob Rure, ki so se mu navidezno umaknili, potem pa planili zopet z vs ■ silo v njegove čete. Veliko jih je ubitih, ranjenih in ujetih. Angleži so se morali porn knti nazaj. Dva dni so bežali preko Tugele in ščitil jih je pri tem prehodu general Ruller s topničarstvom. Angleži sedaj menda ne bodo več mislili, da še kedaj dobe v roke Ln-ysmith in osvobodijo svoje rojake. Na Angleškem vlada vsled ponesrečene bitke pri Spionskopu velika razburjenost. Nevolja pa se ne obrača proti ministrom, ki so brezvestno zakrivili vojsko, ampak proti generalu Rullerju, ki stori vse na povelje od doma.
Dopisi.
Jarenina. (Kmečko bralno društvo) naše je imelo v nedeljo dne 21. jan. svoj letni občni zbor, čegar poročila so bila zelo zanimiva. Tajnik nam je sporočil, da je imelo društvo v pretočenem letu 90 udov, od teh 6 zunanjih. Društvo je priredilo v 10. društvenem letu zopet sijajno Ciril-Me-todovo slavnost, katero je posebno povzdignil g. prof. dr. A. Medved iz Maribora s svojim prekrasnim govorom. V svoji «Čitalnici» je društvo imelo tudi 10 podučnih shodov s petjem, deklamacijami in podučnimi govori; teh najlepši je bil «Alojzijeva slavnost» dne 24. junija, pri kateri so sodelovali udje mla-deniške in dekliške Marijine družbe. Naročeno je bilo društvo 1. 1899. na deset časnikov: «Slov. Gospodar, Domovina, Mir, Domoljub 2 izvoda, Glasnik, Kmetovalec, Slov. Čebelar, Dom in Svet, Vrtec in Venec cerkv. bratovščin.» V «Čitalnico» so dajali svoje liste g. dekan «Siidsteirische Post in 1 izvod Slov. Gosp.», gsp. P. H. Rešek: «Sonntagsbote in Feierabend» in g. kapelan: «Slovenca in Slovenski list.» ¡Umrl je 1. 1899, gsp. vpok. župnik A. Fišer, ki je bil društvu od po-četka društva velik prijatelj in poseben podpornik.
Nato poroča blagajnik o denarnem stanju društva: Imelo je 1. 1899 70 gld. 14 kr. dohodkov. Zunanji udje: župnik J. Zupanič, dr.
obstojč iz barvane steklovine, katero so vlivali v umetno narejene zlate jamice. Zdaj pa še občuduj lepo razrejene drage kamne in potem reci, ali niso bili res veliki umetniki 1.1105, ko so izvršili ta altar v Carigradu?
3.
Res cerkev sv. Marka s svojimi mozaiki nima para na svetu. A v Renedkah so še tudi druge lepe cerkve. Ali hočeš videti cerkev sv. Janeza in Pavla ? Stavljena je v podobi križa v gotiškem slogu. Nad križališčem podolžne in poprečne veje se dviga veličastna kupola, obok treh ladij pa visi na močno zidanih deseterih slopih. Cerkev je dolga skoro 100 metrov. Tu ni mozaikov, niti slik na presno ni mnogo. Čeprav je le pobeljena, vendar kako veličasten utis napravi! Skozi velika okna, ki segajo na pr. zadi za velikim oltarjem kar v treh nadstropjih od tal do oboka, lijejo obilno solnčni žarki, da cerkev plava v svetlobi.
Pa zmerom ni bila tako vesela, tako praznična. Kolikrat se je morala odeti v črne preproge in teman žamet; po njej pa so odmevali mrtvaški psalmi in žalobno klenkanje zvonov. Tukaj so pokopavali benečanske vladarje — doži so se imenovali — dokler so bile Renedke Se samosvoje. O teh časih pričajo nagrobni spominki. Ob vseh stenah
M. Schmirmaul, prolesor J. Vreže, A. Zupanič, B. Polančič in Fr. Körner so z lepimi svo-tami priskočili društvu v pomoč. Slava jim! Društvo je izdalo med drugim 19 gld. 34 kr. za časnike, za 50 novih knjig 16 gld. 15 kr. in za vez 96 knjig 18 gld. 76 kr. Iz tega je razvidno, da društvo potrebuje obilne denarne podpore. Zato je opomnil blagajnik, naj bi si štel v čast vsak posestnik v Jarenini, četudi nima naravnostne koristi od društva, biti njegov ud in podpornik. S svojo podporo veliko koristi naši uka- in branjaželjni mladini. Posebno zanimivo je bilo poročilo knjižničarja, vrlega mladeniča A. Drozga. Društvena knjižnica se je pomnožila za 220 knjig in šteje sedaj 760 knjig. Leta 1899 so prebrali udje 2185 knjig; to je do sedaj najvišje število. In sicer so prebrali zabavnih knjig za mladino: 689, za odrasle: 689, za odrasle: 725, nabožnih in cerkvenih 347, kraje-živ-ljenjepisnih in zgodovinskih 1^.9. gospodarskih 139, splošno podučnih 156. Časnikov se je izposodilo celo leto čez 500 izvodov. S tem krasnim uspehom smo lahko popolnoma zadovoljni. Vsa čast tebi, vrla slovenska jare-ninska mladina! Le naprej po tej poti! Jasno je sedaj vsakemu, da je naše bralno društvo prevažna narodna učilnica ob meji slovenski, ki je v 10. letih svojega obstanka res že veliko storilo za probujo in pravi narodni napredek jareninskih Slovencev. Nad vse delavnemu knjižničarju je ves zbor izrekel soglasno zahvalo.
Sedaj se je izvolil novi odbor, ki se je sestavil tako-le: Ivan Sekol, predsednik, Fr. Sal. Gomilšek, podpredsednik, Jožef Conč, tajnik, Alojzij Drozg, blagajnik, Karol Šabeder, knjižničar, Zupanič Leop. in Rotman Vinko, namestnika. Možje in mladeniči novega odbora so nam porok, da bo društvo tudi v 11. društvenem letu krepko napredovalo. Dne 11. maja preteče 10 let, odkar društvo obstoji; svojo desetletnico bo društvo v maju obhajalo na primeren način. Meseca julija pa priredi veliko Slomšekovo slavnost v spomin stoletnice njegovega rojstva, ki mora presegati v sijaju vse dosedanje slavnosti. Priprave so se že začele.
Po končanem občnem zboru pa smo imeli šaljiv srečolov s 250 srečkami in 125 dobitki. Bil je ta lov na dobitke res šaljiv; povzročil je mošnjam malo škode, mnogoštevilnim udom in prijateljem društva pa veliko smeha in zabave, mnogim izmed njih je naklonil lepe dobitke. V eni dobri uri je bilo vse končano. Tako se zabavamo udje bralnaga društva v Jarenini. Ples, zapravljanje in vpitje po krčmah prepuščamo našim nasprotnikom, sami pa se zbiramo pogosto
so nabrani kakor jagode na molku, drug od drugega različni, in vendar vsi pomenljivi in okusni. Ako zreš v obraz teh mrtvaških kipov — nekdanjih vladarjev — kje je zdaj njih slava? Kje je zdaj njih moč? Kje je bogastvo? Tujec gre mimo njih in občuduje kamen in kipe, ali se jih pa spomni v molitvi, Bog ve?
Lepa je tudi frančiškanska cerkev. V stavbi je podobna prejšnji, samo da nima kupole. Tudi njena lepota niso slike, ampak velikost, prostornost, veličastnost. Ta povzdigne duha, da se človek nehote čuti nekako vzvišenega nad zemeljskimi revami in bližjega Bogu.
Iz novejše dobe je cerkev Marije Pomagaj. (della Salute). Stavljena je v podobi šesterokota s kupolo. Znotraj ji pač manjka one cerkvene slovesnosti, katera te prevzame pri gotičnih stavbah, a zunaj spada med skoraj najlepše prizore v Benedkah. Na vsaki strani raste iz šesterokota kapelica s stebrovjem in široke stopnice segajo do morskega preliva. Tudi ta ni slikana.
Koliko je še lepih cerkev v Benedkah! Kdo bi jih vse naštel! Odrešenikova in sv. Jurija na dveh otokih, koliko Marijinih v raznih delih mesta! Ko sem se vtrudil čez dan z obiskovanjem večjih cerkev in z ogledovanjem umetnin po raznih zbirkah, sem
v «Čitalnici» k plemenitemu delu in k plemeniti zabavi, ¿ato pa: Živelo vzgledno kmečko bralno društvo v Jarenini, napreduj, rasti in cveti tudi v bodočnosti!
Iz Goricopole .... In za časa, ko se je ubogemu Raji njegovo breme malo olajšalo, tako da si je začel sam pomagati, takrat so Goricopolci trepetali. Pišejo tedaj mogočnemu Podplat-Sultanu v Varoš-8t-er in ga prosijo, naj jim pride svetovat, kako se zamorejo zopet na noge postaviti. Mogočni Sultan se pripelja s svojim prvim ministrom Piščetar-Jajčar-Pašom v Goricopolo in se naravnost ustavi v Šejkir-Bleharjevi mošeji. Tamkaj ju je pričakoval celi Goricopolski mo-šejski odbor, in to: Podplatar-Effendi, Jajčar-Kožuhar-Šerif, Blekar-Evnuh in Otrobar-Evnuh. Ko mogočni Podplat-Sultan v mošejo vstopi, popade celi odbor na trebuhe. Sultan se ozre na svoje podložne in njim zapove, da vstanejo. Sedaj si upa Jajčar-Kožuhar-Šerif obličje mogočnega Podplat-Sultana pogledati in izgovoriti: «Alah je velik in Mohamed je njegov prerok! in Ti o slavni mogočni, vse postave v mezincu imevši, na debelem glasu znani in veliki trebuh noseči Podplat-Sultan, Ti si največi in najmodrejši! Mi črviči Goricopolski iz cestnega prahu smo Te prosili, da se tako daleč ponižaš in nam prideš svetovat, kako bi se zamogli tega zakona rešiti, da ne smemo več «Raje» po svoji volji dojiti.» Podplat-Sultan se nasmeje in reče: «Alah je velik, Mohamed je njegov prerok! črviči prahu! slišal sem Vašo tožbo! pravična je! Raja ne sme imeti nikakoršne svobode, še manj pa bakšiš, tisti dohaja samo Vam! Razsodba je pa ta! Jaz vsemogočni Varoš-ot-Erški Podplat-Sultan ukazujem v imenu Alahovem in Mohamedovem svojemu ubogljivemu ministru Piščetar-Jaj-čar-Paši, da nakani v Goricopoli naslednje napraviti: Blekar-Šejkir in Blekar-Evnuh naj pazita, da ne dobi Raja nikakih svobodomiselnih listov v roke; ti Jajčar-Kožuhar-Šerif strahuj Bajo in nji pravi, kake slabe nasledke bi imela ta nova postava, ako bi se vresničila in ti Podplatar-Efendi, ti moj konkurent! ti pa glej! da mi zopet ove Mo-sleme, katere si mi izneveril! v svoji sveti jezi ti povem! v moj šotor spraviš! Efendi, skoraj me bodeš prekosil! Mohamedov grom in tresk te naj pokonča! In ti črviček Otro-bar-Evnuh! ti pa jezik brusi! druzega dela tako nimaš in ga najbrž tudi nisi vajen. Ves odbor pade zopet na trebuhe in zakriči: «Alah je velik, a Ti Podplat-Sultan si najmodrejši!« Podplat-Sultan njim še potem obljubi, da hoče na svojem dromedarju v Meko jahati in tamkaj s svojim bratom Krumpl-
na večer kaj rad vstopil v te skromne cerkvice. Tu nisem iskal umetnin, tu sem se le hotel veseliti ljudske pobožnosti. Ne mislite, da so te cerkvice bogve kako male! Ne! Z našimi župnijskimi cerkvami bi lahko skoro vse tekmovale. Pa tudi brez umetnin niso. Tu so marmornati stebri in altarji, tu olnate slike najboljših mojstrov, tudi ti vse kaže nekdanje bogastvo Benečanov in hvali njih skrb za kras hiše božje. V večernem mraku sem zato kaj rad šel za glasovi zvonov. Zdaj sem stopil v to cerkev, zdaj v ono. Kako pobožno so molili rožni venec, kako glasno so peli litanije, — vsi skupno, nazive s prošnjo vred — kako vneto so se gnetli po blagoslovu s presv. Rešnjim Telesom k ob-hajilni mizi, kjer jim je dajal duhovnik poljubljati svete ostanke! Komaj pa so bili zunaj cerkve, se je že pokazala laška živahnost. Kakšen krik po ulicah! Tu se podijo otroci, tam igrajo s krogljicami v polu-mraku pod mestno svetilnico dečki, tu se pehajo časnikarji in kričč vsiljujejo najnovejše novice, tam zopet je cela vrsta ovo-čarjev, ki ponujajo zelenino in sadje. Ali še naj omenim polentarja, ki vpije, da reže po krajcarju še toplo polento, ali kramarja, ki je tujcu vedno za petami z voščenimi vžigalicami ! Lahi imajo veselje nad takim drvenjem in vrvenjem, in tudi tujec se ga brž privadi.
| Kajmakamom v Mekikanskem konaku predlog staviti, da se ta točka v koranu predrugači.
In od tistega časa čaka ubogi Raja visoke odločitve, odbor Goricopoljsko-mo-šejski pa ukaz Podplat-Sultanov pridno izvršuje. Alah je velik in Mohamed je njegov prerok!
Od nekod. (Veselice.) Marljivo čitam naš priljubljeni list: «Slov. Gosp.» in ker ga vsega prečitam, prišel sem tudi do prijaznih poročil o veselicah. Veselica mi je danes povod, da se obrnem do Te, predragega slovenskega očeta, do Te, skrbno mater slovensko. Glejta! Večkrat sem imel priliko, bodisi v odličnem, bodisi v priprostem društvu, slišati dva zvona o veselicah. Prvi zvon, čegar glas prihaja iz sredine slovenskih narodnjakov, vnetih za duševni napredek in blagor krepkega, priprostega našega naroda, glasi se: «Da bi le večkrat veselica bila!» Kako «lušno» smo se imeli! Vedno se trudimo za kruh, dobro nam de razvedrilo! Zvemo iz lepih govorov, da slovenski kmetje nismo zametavanja vredni, kakor mislijo revni nemški «škrici». Zavedamo se, da tudi na Slovenskem imamo moči, s kterimi se lahko ponašamo in sicer ne le pri izšolanih temuč tudi v priprostem narodu. O da bi le pri nas večkrat bila veselica!
Poslušajmo pa, kako se glasi zvon iz sredine zbora skrbnih slovenskih mamic f Mamice vidijo stvar nekoliko bolj črno in pravijo: «Ja! pa naši fantje, sosebno naše hčere, koje so prej bile le za dom in delo, so vsled veselice vnete le za lišp, ples in fante! Še le pevke! Nič več ni ž njimi! Vselej nam ni, da bi šle ž njimi! Da pa ni dobro, ko nam prihajajo spremljane po polnoči ali celo v jutro domov od veselice, to vemo me matere povedati!»
Zdaj smo torej slišali 2 zvona! Kdo ima li zdaj prav s svojo trditvijo? Je li veselica v duševni prospeh naroda ali pogubonosna? Ne prestraši se slovenski veseljak, ne prestraši se pametna, skrbna mati. Hočem dober svet dati obema, združiti namreč korist in zabavo veselice brez vsake škode duševne. Hočem Vama dokazati, da le v Vas tiči moč odstraniti, kar je pri veselicah pogubonosnega. Jeli torej priporočati veselice ali ne? To je torej glavno vprašanje. Po geslu: «Po poštenem potu Slovenec naprej!» je veselice priporočati. Mamicam, da ne bodo vsled slabih nasledkov veselice jokale, pa povem tole: Darujte dva ali trikrat v letu — večkrat v letu ni veselice — nekaj ur spanja in spremljajte odraščene svoje sinove in hčere, sosebno domu od veselice!» Nikdar ne puščajte, sosebno hčeri same v krčmi.
To je zabava priprostega ljudstva. Privoščimo mu to! Prej je bilo vse v cerkvi, zdaj pa je vse na trgu. Naj si malo oddahnejo od dnevnih skrbij in dnevnega truda! Saj iščejo tudi olikanci svojo zabavo. Za glasovi zvonov sva prišla v revnejše dele mesta. Vrniva se nazaj, nazaj tja, kjer prebiva bogastvo! Na Markovem trgu igra nocoj nad sto mož poskočne laške komade. Električna luč se usi-pava v tako mogočnih trakih, da se lahko sprehajaš in bereš, kakor pri belem dnevu. Gospoda tudi res hodi gori in doli po trgu, se pogovarja in posluša mehkoubrane glasove. A meni se je zdelo, da je bilo pri vsem kriku in viku med priprostim ljudstvom več odkritosrčnega smeha, več nedolžnega veselja.	(Dalje prih.)
Smešničar.
V krčmi sta sedela jedina dva gosta, a še tista sta morala vsake stvari čakati prav dolgo. Ker jima je to že presedalo, pritožita se pri krčmarju. Ta gre k natakarju, ošteje ga prav pošteno ter reče na zadnje: »Preklicani butelj! Še teh dveh oslov ne moreš zadovoljiti! Kaj bos pa počel, kadar bo vsa soba polna gostov!»
Prepozne so pozneje solze dekleta, koje vpije: j «Zakaj niste šli z menoj! Zakaj ste mi dali priliko sama biti z brezvestnim, nesramnim fantom!» Pomnite slovenski starši, deklica, koja sedi brez staršev v krčmi, celo čez polnoč, ter se vrne več ko dobrovoljna s fanti, pevaje po cesti domu, ni mnogo vredna! Pošteno slovensko dekle, ako je pevka, bode do neke ure spremljano od staršev pelo pri veselici in se ž njimi vrnilo domu! In tu, ravno in edino le tu, tiči slaba stran veselice. Slovenski starši, poslušajte svet iskrenega rodoljuba: Bodite vneti za veselice ali spremljajte vselej, iz dna srca ponovim «vselej» svoje odraščene otroke! Pomislite, da je njih duša zaklad Vam izročeni, za kterega boste Vi morali račun davati! Ako boste moj svet poslušali, bode veselica res pravo Vaše razvedrilo, prava duševna korist! Ako ne, bode ostala vedno veselica predmet prepira, vir pogube.
Tako stoji ta stvar in ne drugače. Govoril sem, navdušeno za blagor dragega mi naroda. Mislim, da s tem nisem nikogar žalil, ampak, da so vsi pošteno misleči z menoj ene misli! Zjedinite torej zabavo veselice s skrbjo za dušni blagor Vaših otrok in evo Vam veselice, zmožne le koristiti vsestransko milemu našemu narodu, veselice, zavolj ktere ne bo trebalo poslušati dva zvona!
Zreče. Volitve v občinski odbor so se vršile dne 25. januvarja. Vdeležba bila je hvalevredna, in glasovanje dela davkoplačevalcem vso čast. Po sklepu volitev se je vsled pokanja topičev začel grom razlegati daleč čez občinske meje. Prebivalci po sosednjih občinah so strelbo razumeli, le to jih je skrbelo, katera stranka da je v Zrečah zmagala in ali zdaj streljajo »Nemci« ali Slovenci? Pač Slovenci. Za odbornike so izvoljeni gospodje a) v tretjem razredu: Hren Ignacij, Orož Sebu.stijan, Lamut MIha, Winter Josip, namestnika: Vidmar Matija, Golčar Janez; b) v drugem razredu: Rušnik Valentin, Dobnik Peter, Marinšek Simon, Videčnik Fr., namestnik: Vidmar Simon, Brglez Janez; c) v prvem razredu: Dobnik Hinko, Karba Matija, Orož Franz, Rožen Janez, namestnika: Gorenak Janez, Hren Martin. — Posebne razmere, ki so spremljale naše občinske volitve, so pri vrlih volilcih povzročile tudi posebno veselje, izredno navdušenost. Živeli!
Iz Vržeja. Vendar se je zopet eno naših društev prebudilo iz spanja. Strelsko društvo priredilo je namreč dne 21. januv. plesni venček. Kaj pa drugi dve naši društvi požarno in bralno društvo? Zlasti naše toliko prepotrebno bralno društvo spi že večletno spanje. V svojem delokrogu prej tako delaven odbor priredil nam je večkrat dobro obiskane veselice. Da sedaj vse spi, ni kriva morebitna sprememba odborova, ker ta je z neznatnimi spremembami ravno isti. Kriva je tega nebrižnost in mlačnost prej tako delavnega odbora. Kakor se sliši, hoče nekaj starih dobrih udov zaradi osobnih nesporazumljenj izstopiti iz društva. To bi ne bilo prav, ker društvo je nedolžno. Letos bo ravno deset let, kar nas je, žal, prerano umrli učitelj in pisatelj gsp. Jos. Freuensfeld na ustanovnem občnem zboru navduševal «med bliskom in gromom» za narodno delo v bralnem društvu. Bomo li pustili, da društvo za desetletnico zaspi? Take sramote si menda vendar le ne bomo naložili. Ostanimo možje, pustimo kvarljivi prepir. Vsak trezno misleč vidi, da tako, kakor sedaj, ne sme in ne more več naprej iti.
Iz Šmartna pri Slov. Gradcu. Žalosten sem, kadar čitam v »Slov. Gosp.«, kako po drugih krajih snujejo zadruge in konz. društva in prirejajo poučne shode v bralnih društvih. Kaj pa pri nas? Vse dremlje in spi spanje zimsko. Imamo bralno društvo, pa ne priredi nobenega poučnega shoda ali zborovanja. Bo že skoraj leto preteklo, da ni imelo društvo nobenega zborovanja. Kmalu bo zaspalo, ako bo šlo tako naprej. In glede zadruge? Nekaterim kmetom so se zbudile misli o zadrugi,
kar je hvalevredno. Pa zopet drugi neverni Tomaži mislijo, da nam zadruga ne more nič ioristiti; to pa govorijo le zato, ker se ne ji radi zamerili slovenjegraškim mestjanom, kar je smešno. Kakšna korist bi bila za nas, ako bi osnovali kmečko zadrugo! Nikomur ii ne bila v škodo, nam pa v veliko korist. Pri nas so kaj ugodne razmere za zadrugo, ker imamo železnico, da bi lahko naročevali in odpošiljali naše pridelke, ker imamo lepo in rodovitno polje, in žita in sadja in dosti lepe živine na prodaj.
Bolj pripravnega in lepega kraja skoro da ni za zadrugo, kakor je Šmarsko polje. Dragi kmetje, kateri že mislite o zadrugi, združite se in pogumno stopite naprej. Napravite shod ter naprosite gosp. Ivana Kača v Žalcu, da nas pride poučevat. Vstanimo in začnimo skrbeti za se, ker je že zadnji čas.
Šmarčan.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Družba sv. Mohorja Vse Slovence našega zelenega Štajarja vabimo v kolo naše dične družbe sv. Mohorja Zdaj še je čas, da pristopite. Oglasite se pri poverjenikih, brž ko je mogoče, kajti kmalu bode potekel čas, ko se bodo nabiralne pole odposlale v Celovec. Nobena slovenska hiša naj ne pogreša knjig družbe sv. Mohorja. Slovenci! Naša sveta dolžnost je, da letos ob stoletnici Slom-šekovi, duševnega ustanovitelja te družbe, izpolnimo zaželjeno število 80.000. Živeli udje družbe sv. Mohorja!
Imenovanje. Okrožnim zdravnikom v Velenju je imenovan rojak dr. Viktor Kac.
V sedanjem času kaj takega! Neverjetno, a resnično in žalostno, da se na Veterniku v kozjanskem okraju še v sedanjem času nemško uraduje, kjer niti jedinega Nemca ni. Nekdo se včasi sicer pobaha z nemščino, pa isti še tamkaj mimo ni šel, kjer se pravilna nemščina govori.
Za neumnosti, ki jih prinaša «Mar-burgerca» list za listom, ni več odgovoren Adolf Huber, ampak Jožef Partisch (beri Prtič.) Gospod Dolfek je bil menda premalo Šenererijanc, ali ka-li?
Kmetje računite! Pišejo nam: Tretji tak trgovec ti da blago po tvoji želji. Nekaj časa s teboj »gliha«. Če pa hočeš oditi, ti pusti, kakor si obljubil. A račun napravi po svoji ceni zanašajoč se, da ne boš ali pa ne znaš za njim računiti. — Pregovor sicer pravi: Mera in vaga v nebesa pomaga Ali kaj je za nebesa takim trgovcem, ki so sorodni onim, ki so onkrat v Mariboru tako »pravično in človekoljubno« govorili. Kakor jim ne velja osma, tako tudi ne sedma božja zapoved. Najbolje bo, da se jih ogibaš, da ne boš »Boštjan goljufan«. Sicer pa vagaj, štej, računi! Ta opomin velja še posebno za kraje, kjer se užaljeni nemčurski trgovci ustijo, da bodo dajali blago pod svojo ceno, dokler ne ugonobijo neljubih jim konzumnih društev in zadrug.
Prosta konkurenca je evangelij liberalizma. Skoraj v vsakem kraju so dobili stari nekdanji trgovci nove konkurente. Vender ni bilo nikjer takega krika in vpitja kakor sedaj, ko se hočemo delavci in kmetje po-služiti istega uačela. Ne privoščijo nam, da bi si sami pomagali iz svoje bede. To so sami lepi prijatelji, ki hočejo od nas imeti le korist! Njih gonja in vpitje pa nas mora ravno prepričati, da je naša korist, če se zvesto držimo svojih društev. Če bi bili mi na škodi, bi se nam oni gotovo smejali.
Kmetje tehtajte! Poročajo nam: Pri nekem nem-ikutarskem trgovcu je nekdo kupil več blaga. Doma ga zvaga in vidi, da ga veliko manjka. Pritoži se trgovcu, ki mu reče, da naj pnve vselej vsakdo, ki bo zanj kupovat prišel, da kupuje zanj, potem bo že dobil pravično vago. Nekdo drugi je kupil za-
vitek že odvaganega blaga. Na oči že se mu je zdelo premalo. Ko to omeni, se mu je priznalo, da res manjka toliko in toliko gramov.
Kmetje štejte! Pišejo nam: Nek trgovec iste »sorte« ima navado, da se zelo rad všteje, a nikoli ne v svojo škodo. Če pobereš denar pa greš, in še le zunaj šteješ ter vidiš, da si dobil premalo, in se vrneš, ti nihče ne verjame več. Zmota se prizna le tedaj, če vpričo šteješ, prej ko si denar spravil,
Iz Središča. Grozna nesreča zgodila se je dne 26. januvarja t. 1. v vasi na Vitanu: Središki tržan g. Franc Kolarič je hotel napajati iz nekega studenca konje. Ko je privlekel vodo navzgor, podrži škaf nad studencem m drug mu vlije iz vedrice vanj vodo, njega pa, ker je bil nagnjen nad studenec, teža v> de v škafu potegne, zgubi ravnotežje ter se prekucne v 30 metrov globok studenec ter se k priči ubije. Grozen prizor, ko so ga potegnili iz studenca! Videlo se je še le, kake grozovite smrti da je umrl, vse truplo kazalo je globoke rane, posebno pa glava je bila vsa razmesarjena in razbita. Kako priljubljen da je bil ranjki, pokazalo se je na dan pogreba, katerega se je razven središkega odbora, katerega večletni ud je blagi pokojnik bil, vdeležilo gasilno društvo in velika množica ljudstva, ki je prihitela od blizu in daleč, da mu skaže zadnjo čast, pogreb, da že naš trg dolgo časa takega videl ni.
Iz Zavrča pri Ptuju nam pišejo: Marsikatero občino ali faro si že ti, naš ljubi «Slovenski Gospodar», vzdramil iz narodnega spanja. Ali pri nas je še vse pri starem, vse pri miru, vse še zazibano v smrtno spanje. Čeravno je naš kraj vsestransko slovenski, vendar ga pokriva tema nemčurstva. Tedaj, na delo možje, kateri imate za to zmožnost in prebujajte in poučujte in naobrazujte narod.
Novo slovensko tovarniško podjetje. Gospod Dragotin Hribar iz Celja je otvoril v Ljubljani na Tržaški cesti št. 57 prvo slovensko mehanično tvornico tkanin in pletenin. Že letos bo izdelala 20.000 ducatov vsakojakih nogavic in veliko število drugih izdelkov iz volne in bombaževine. Tiskaraa v r.eljn ga__oslaDe tudi zanaprej v njegovih rokah.
Strah Nemcev pred trgovskimi zadrugami Slovencev. Iz Celja: Kaj pomeni to milo zdihovanje in srce pretresujoče javkanje, to tarnanje in ječanje, ki se razlega kakor glasovi umirajočih po pragozdu germanskih časnikov in časničkov ? — Je-li se ravnokar izvojevala nad glavami Nemcev pogubonosna bitka enako bursko-angleški ? Je-li so izgubili Nemci celo upanje na dozidanje mosta do Adrije? — Mogoče! — Istina je, da je vzrok temu velikemu nemškemu vznemirjenju gospodarska organizacija Slovencev in posebno v zadnjem času ustanovitev slovenske železne trgovine v Celju. To jim je zmešalo glave, zmešalo njih misli in njih račune. Dolgi, strupeni članki, strašne grožnje, obrekovanja, črni naklepi, tajna posvetovanja z nekaterimi izdajicami, skratka — velike zmešnjave so vsled tega nastale v taboru Nemcev. Kadar se psu na rep stopi, zacvili. Torej zdaj vemo, kako se pride našim sovragom do živega: gospodarsko organiziranje in trgovinska osamosvojitev je edino prava rešilna pot, na kateri se oteremo naših zatiralcev. — Smešna in brezmiselna je grožnja Nemcev, da bodo slovenske trgovce — bojkotovali. Tej grožnji se pač lahko naši narodni trgovci v obraz smejijo, saj so izključno vsi med svojimi rojaki, v varnem zavetji pred nemškim bojkotom. — Ničevi so vsi njih naklepi, prepozno so prišli! Prepozno: Slovenija je dandanes narodno gospodarsko organizovana. Vsak znamenitejši kraj ima svoje gospodarsko ali bralno društvo, ki je prešinjeno narodnogospodarskega duha. Po pravici torej obupujejo naši nasprotniki — krvi — bratje hudo kaznovanih grabežljivih Angležev!
Slovenski groši jim dišijo. Iz Celja se nam piše: Slovenski kmetje pridejo v Celje, ter ogledujejo blago v izložbi sloven-
skega trgovca. Ko komij v bližini neki nemške trgovine to vidi, koj stopi iz trgovine in na vse mogoče načine vabi dotične kupce v nemSko trgovino, kar se mu pa vendar ni posrečilo. Nemci so nas začeli loviti, ker hodimo svoji k svojim.
Kozjanska občina je dobila nov slo-vensko-nemški pečat, novo slovensko-nemško občinsko tablo z zlatim napisom: Občinski urad trg Kozje. Tako je prav in posnemanja vredno! Zakaj bi vladala pri nas nemščina, ker smo večinoma Slovenci v trgu? Prena-redba našim nasprotnikom sicer ni povolji, na kaj si mislijo ti nemški Mihelni ? Žalostno tavajo po našem slovenskem trgu, kakor vešče in se hudujejo nad slovenskimi napisi. Pa naj se le! Ako jim ni ljubo pri nas jesti slovenski kruhek, pa naj poberejo svoja šila in kopita, pa hajd v nemški »rajh«. Pri odhodu še jim želimo srečen pot.
Kozjanski šolski svet je zdaj tudi večinoma v slovenskih rokah, kar dosihdob še ni bilo. Dosedaj so imeli krmilo v rokah hudi naši nasprotniki; a zdaj jim je popolno odzvonilo in so morali prepustiti krmilo Slovencem. Sedel je do zdaj v predsedništvu naš hudi nasprotnik Bahčič, po dom. Ferluga. A prevernil se mu je stolček predsedništva in tako je moral prepustiti rad ali nerad stol novo izvoljenemu predsedniku g. A. Vertošeku, ki je narodnjak od pete do glave.
Slovengraško učiteljsko društvo se je v zadnjem zborovanju soglasno izreklo za program mariborskega zborovanja krščansko mislečih učiteljev ter obsoja nesrečno in pogubonosno počenjanje jungovcev. Tako je prav! Število odločno krščanskih mož med učiteljstvom raste. Bi bilo nepopisno žalostno, ko bi vsi učitelji kar naenkrat zavrgli bisere slovenskega ljudstva in cepetali za agentom Horvatekom.
C. kr. okrajno glavarstvo v Sloven-gradcu je naznanilo, da ne uraduje po nedeljah, na Božič, na Novega leta dan in na praznik presv. Rešnjega Telesa. Da se pa zamorejo opravljati posebno silne potrebe, bo ob imenovanih dneh predpoldan v uradu navzoč eden uradnik in eden sluga, vse druge pisarne pa bodo zaprte.
V Laškem trgu je izpraznjeno mesto sodnijskega adjunkta. Slovenca nočejo dati tje, ker je mesto obljubljeno nekemu nemškemu celjskemu avskultantu, ki pa še nima sodnijske skušnje.
Ptujski sodnik dr. Glas. Imenovanje dr. Glasa sodnikom v Ptuju ni razburilo samo Slovencev, ampak tudi uradništvo, nemško in slovensko. Uradniki se začudeno povprašujejo: Kako je to imenovanje mogoče? Dr. Glas je bil komaj čez tri leta adjunkt. Vsi drugi prosilci so vsaj tako dobro usposobljeni kot dr. Glas, vsi imajo večje število službenih let in nobeden ni kot nemški nacionalec tako razglašen v javnosti kot dr. Glas in vendar je dobil sodnijsko mesto dr. Glas.
Slovenci samo plačujejo. Drugo leto 1901 bo v Gradcu štajarska deželna razstava. Dasi bomo jo morali drago plačati tudi mi Slovenci, vendar se še vodilnim gospodom v Gradcu ni zdelo vredno, opozoriti po časnikih tudi Slovence na to razstavo, še mnogo manj pa se jim je zdelo vredno, privzeti v odbor katerega Slovenca. Le plačujte Slovenci, le plačujte, kadar pa ne boste več mogli, bo že «Siidmarka» pokupila vaša posestva, Vi pa greste lahko s trebuhom za kruhom.
Redek slučaj. Iz Šoštanja nam pišejo: Notar gospod Kačič v Šoštanju je vpeljal v svoji pisarni nedeljski počitek. Tako je prav. Delaj šest dni, počivaj sedmi dan in hvali Boga. da te je obvaroval vsega hudega.
Starosta spodnještajarskih učiteljev kakor je bilo čitati v «Gospodarju» še ni umrl, on še živi v Ljutomeru in ta je vpo-kojeni nadučitelj cirkovški g Janez Weingerl, roj. 11. decembra 1811 v Jarenini, in je služboval od 1. 1828 do 1. 1879, skupaj 51 let, od teh 42 let kot nadučitelj v Cirkovicah.
Akoravno je že v 89. letu, še ga vendar vidimo ob lepih dnevih po Ljutomeru korakati.
Iz Sevnice. Dne 22. januvarja je po dolgi in mučni bolezni v 62 letu svoje starosti umrla Ana Zalokar, žena znanega gsp. Jožefa Zalokarja v Zagradci. Kako je bila žena daleč okoli priljubljena, pokazala je to velika množica ljudstva na dan 24. jan. pri njenem pogrebu. N. v m. p.!
Po smrti spoznan. Dognalo se je, da je mož, ki se je lani v jesen na Dunaju ustrelil in se prej javil kot slikar Kvartiš iz Gradca, upokojeni učitelj Iv. Brinšek iz Šma-rija pri Jelšah
Za zidanje železnice iz Brežic v No-vomesto je dobil gsp. Daubachy ministersko dovoljenje.
Duhovniške vesti. Čast. gosp. Jožef Cerjak, vikar v Mariboru, je postal župnik v Reichenburgu.
Iz drugih krajev.
Slovenec na Ruskem. Ruski car je podelil gimnazijskemu profesorju v Pavlo-gradu, našemu rojaku iz Slov. Bistrice, gsp. Dominiku Paskolu, vitežki križec II. vrste reda sv. Stanislava.
Avstrijska dvojna mera, ena za Nemce, druga za Slovane. Učiteljski list »Deutsch-osterr.-Lehrerzeitung« (strogo nemški) je nedavno pisal: »V Meži se je začetkom tekočega šolsksga leta ustanovilo novo učiteljišče, (seveda nemško) osmo v nemškem delu Češke. Da je ustanovitev tega zavoda bila potrebna, je jako dvomljivo. Severni del naše zemlje (to je nemške zemlje na Češkem) dovoljno oskrbujejo z učitelji Litomerice in Rajhenberg, vzhod in jug Trutnovo in Bud-jevice, zahod pa Praga, Heb in Komotava. Pomožnih učiteljev tam že davno ni več, in nove razrede deželni odbor le jako počasi ustanavlja. Vsled tega se utegne v 4—5 letih zgoditi, da učiteljski kandidatje ne bodo več dobili služb, kar se je pred kratkim že namerilo v nekolikih okrajih.« — Nemcem torej in to ravno tam, kjer ljudske šole v prvi vrsti goje pruski duh, se daja od skupnega denarja vseh državljanov, več, nego treba, da celo več, nego jim je samim prijetno. Mi štajarski Slovenci pa moramo plačevati nemško učiteljišče v Mariboru, dasi za nemške šole skrbi na Štajarskem še pet drugih učiteljišč. To je nečuveno!
Listnica uredništva: SI. bralno društvo v Sevnici, gg. dopisnikom iz Radia, iz Majšberga, iz Šmartna pri Slov. gradcu in Središča: Pride prihodnjič! Le večkrat kaj!
Društvene zadeve.
Pevsko in bralno društvo ,Maribor'
naznanja, da ljudska igra «Revček Andrejček» bo v nedeljo 4. februvarija zvečer ob polu osmi uri, po predstavi bo ples, pri katerem bo svirala mariborska veteranska godba. — Upati je, da pride naše ljudstvo polnoštevilno k predstavi, katera, kakor nam poročajo, se bo dobro igrala.
Čitalnica v Brežicah priredi dne 10. februvarja koncert in plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri venčku svira vojaška godba iz Zagreba. Vabi uljudno odbor.
V Žalcu ima podružnica sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 4. svečana t. 1. ob treh popoldne v gostilni pri Hausenbichlerju svoj letni občni zbor z navadnim sporedom. Iz prijaznosti sodeluje in kratkočasi zborovanje s petjem pevsko društvo »Edinost«. Vsi rodoljubi, katerim je mar napredek naroda in vzgoja naše mladine, se k temu zborovanju prijazno vabijo.
Zahvala Križanskej novi šoli so v poslednjem času naklonili gg. dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru 80 K za učila, profesor Fr. Hauptmann v Gradcu za 50 K in Anton Godec, učitelj v Lembahu za 20 K učil, za kateri plemeniti dar se omenjenim gg. iskreno zahvaljujeta A. Hauptmann, šolski voditelj, Jakob Sternad, t. č. načelnik.
Št. Ilj v Slov. goricah. Na 2. svečana po poznem opravilu je sklican letni občni zbor kmetijskega bralnega društva pri Sv. Ilju v Slov. goricah. Odbor pričakuje obilne udeležbe od ljudstva, ljudstvo pa od novega odbora mnogo delavnosti. V preteklem letu ni imel odbor nobene seje, društvo nobenega shoda. Na delo!
Kapela blizu Radgone. Bralno društvo je pri občnem zborovanju 21. t. m. si izvolilo ta le odbor: g. Jak. Zemljič, predsednik ; g. Ant. Divjak, podpredsednik; g. M. Kolar, tajnik; g. M. Meško, blagajnik; g. A. Golob, knjižničar; g. J. Bratkovič, odbornik. Društvo s pristopom mladine zmirom napreduje!
Kmečko bralno društvo pri Svetem Križu bo imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 4. svečana t. 1. ob 11. uri predpoludne v zgornjih prostorih Kočevarjeve gostilne.
Kmetijsko društvo v Marnbergu ima na južnem Tirolskem v St. Mihele Fr. Ternika, da se izuči v mlekarstvu in si-rarstvu. Gospodarska zveza v Ljubljani mu je podarila v ta namen sto dvajset kron podpore. To je menda edini slovenski Šta-jarec. ki se udeležuje važnega pouka na Tirolskem.
Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo 4. svečana t. 1. ob 7. uri zvečer v hotelu «Avstrija» veselico s petjem in gledališko igro «Blaznica v prvem nadstropju». K prav mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Zreče. Slovensko gospodarsko politično bralno društvo «Straža» priredi v nedeljo 4. svečana po večerricah v prostornih sobanah g. P. Dobnika svojo veliko pustno veselico, h kateri se tukaj uljudno vabijo vsa okoliška društva, blagočutne obitelje in zavedni posamezniki. Najuljudneje vabi k mnogobrojni udeležbi odbor.
Bralno društvo pri Sv. Ani v Slov. goricah priredi 4. febr. popoludne ob 3. uri v prostorih gsp. H. Senekovič-a poučni shod in veselico s sledečim vsporedom: 1. Poduk potovalnega učitelja Iv. Beleta o sadjarstvu. 2. Tamburanje Jurjevških tamburašev. 3. Narodno petje. 4. «Berite Novice,» veseloigra v jednem dejanju.	Odbor.
Sv. Ema. Dne 4. febr. ob polu 4. uri popoludne vršilo se bode občno zborovanje naše čitalnice v čitalničnem prostoru.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Po pomoti se v zadnji štev. ni imenoval dobrotnik tu-kajšnega bralnega društva, g. Ivan Kralj, posestnik iz Ilijašovec. Društvo se mu tedaj tem potom zahvaljuje za podporo.
Kmetsko bralno društvo priredi v Sv. Lovrencu nad Mariborom dne 4. svečana v prostorih J. Pušnjaka veselico z mnogo-brojnim vsporedom. Začetek ob 6. uri. Vstopnina 30 kr.
Gornjeradgonsko kmetijsko bralno društvo bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 11. februvarija v gostilni «K Angelju» z običajnim vsporedom. Po občnem zboru bode sledila gledališka predstava «Pravica se je izkazala» s petjem in tamburanjem. Začetek ob štirih K obilni udeležbi vabi odbor. Isto društvo je izreklo slavni Gornjeradgonski posojilnici za velikodušni dar javno zahvalo, v hvaležni spomin ranjemu g. prof. Žitku pa določilo mesto venca na grob 6 K za mariborsko dijaško kuhinjo.
Kmetijsko bralno društvo v Slivnici pri Celju zboruje dne 4. svečana po maši v šoli z navadnim vsporedom kakor: predavanje potovalnega učitelja g Beleta o grozdni plesnobi, volitev novega odbora in nabiranje novih udov.
Kmetijsko društvo v Konjicah ima svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 11. febr. 1900 po večernicah v pisarni g. notarja. Pri tej priložnosti se bodo sprejemali udje. Kmetje iz okolice in celega konjiškega okraja! Vde-ležite se kar največ v velikem številu, ker tukaj se gre za vaš dobiček. Pokažite, da ste se že vsi zdramili iz zaspanosti, ki vam
je toliko škodovala. Razložil se vam bode namen društva in takoj bodete uvideli njegovo potrebo.	Odbor.
Družba sv. Mohorja v lavantinski škofiji.
Sestavil Žlaborski.
„Dvojne stariše na tem svetu imamo, katerim svoje srce radi prodamo: prijatle in pa bukve. Dobri nam v nebesa pomagajo, slabi nas v pekel vlečejo .. . Poštene krščanske bukve so božji dar ..."
Zares zlata vredne so te besede, katere nam je zapisal nepozabni ško! A. M. Slomšek. Ta velikan pač zasluži, da se njegovih besed zlasti letos, ko obhajamo stoletnico njegovega rojstva, zopet prav vroče spominjamo in jih obračamo v svojo korist. Te jedrnate besede naj oživijo letos posebno še med mohorjani, vzemimo si jih za vodilo in vporabimo jih k vspehu svojega prvega ponosa, naše dične »Družbe sv. Mohorja«! — Kakor je naša dolžnost, pridobivati si dobre prijatelje, ki nam pomagajo doseči nas višji namen, tako so nam poleg njih tudi dobre knjige prijateljice, ki nam kažejo pravo pot. Da, še več, dober prijatelj se ne da nadomestiti; ako ti umrje, izgubil si ga za celo svoje življenje, knjiga pa ti ostane zvesta prijateljica do tvojega groba. Prijatelj ne more biti vedno pri tebi, da bi se veselil s teboj, kadar ti gre dobro, ne more te vedno tolažiti, kadar si žalosten; knjigo pa moreš vzeti vedno v roke in iskati v njej veselja ali tolažbe.
Glejte, dragi rojaki! take dobre, zveste in krščanske prijatelje nam pošilja leto na leto naša nedosegljiva »Družba sv. Mohorja«. Kedo bi bil tako brezbrižen, kedo tako za-nikern, da bi si ne hotel vsako leto za dve kroni pridobiti šest takih neprecenljivih prijateljev? Šest dobrih duhovnih in posvetnih učiteljev; posvetni nam dajejo nauke za časni blagor, duhovni pa sejejo med nami zlato zrno, ki bo obrodilo večno srečo. — Cela Slovenija se zanima za letošnjo stoletnico našega velikega škofa Ant. M. Slomšeka, in oddaljni kraji prirejujejo njemu na čast shode in veselice. Tem bolj moramo skrbeti mi Spodnje Štajarci, da posebno letos dostojno proslavimo svojega rojaka, ki je toliko dobrega storil za nas. S čim pa hočemo izkazati
njegovemu stoletnemu spominu največjo čast in storiti njemu v nebesih največje veselje ? S tem, da tekoče leto v prav obilnem številu pristopamo k »Družbi sv. Mohorja,« katero je poleg očeta koroških Slovencev, Andreja Einspielerja, zlasti on s svojo požrtvovalnostjo ustanovil. Do naše časti in do našega ponosa je, da se letos ravno lavantinci povspemo do velikega števila, do števila, ki bo kazalo, da je Slomšek med nami res neumrljiv, in da znamo slaviti slavnega moža in njegovo stoletnico. Letos šteje naša škofija 24.806 torej samo za 364 udov več kakor lani. In če primerjamo to število s številom udov v ljubljanski škofiji, ki ima le za nekaj tisoč več prebivalcev, kakor naša, in šteje 30.742 mohorjanov, takoj na prvi hip vidimo, da zaostajamo za svojo sosedo; kajti v ljubljanski škofiji je 6'72% * mohorjanov, pri nas pa le 5'27%- Kako lepo bi pač bilo, ako bi jo skušali v čast Slomšekovi stoletnici dosezati. Ako pridobi vsaki peti družbenik po jednega novega uda, imamo skoraj ono zaželeno število. S tem bomo Slomšeku poleg minljivih veselic napravili največje veselje, trajen spomenik svoje hvaležnosti do njega. Kakor je gorelo Slomšeku srce za družbo, da bi nas storil časno in večno srečne, tako se ogre-vajmo letos tudi mi za sad, katerega nam donaša njegov trud, — in naš ljubljenec v nebesih ne bo pozabil na nas ter nam, svojim zatiranim bratom, izprosil božjega blagoslova, da bo tudi nam zasijala boljša bodočnost. Da, še več, — sam hoče priti letos med nas, naše hiše bo obiskal, toda le tiste, v kateri bodo prebivalci udje družbini. Kedo bi torej bil tako neuljuden, tako neusmiljen, da bi mu zapiral svoja vrata: »Ant. Martin Slomšek, knezoškof lavantinski«. se imenuje lepa knjiga, katero bodo prejeli to leto družbini udje; že zaradi te knjige naj letos pristopi vsaka hiša k »Družbi sv. Mohorja«. Odprimo torej vsi na stežaj vrata »Antonu Martinu Slomšeku, knezoškofu lavantinskemu!«
Toda ne le te vrstice naj nas navdušujejo, obilno pristopati k družbi, opominja naj nas tudi sledeči pregled mohorjanov v lav. škofiji, tako čč. gg. poverjenike, kakor posamezne ude, da nabiramo po možnosti nove brate in sestre za družbo, ki je ob enem
* t. j. med 100 prebivalci jih je 6'72 pri „Družbi sv. Mohorja."
tudi bratovščina, tako da smo udje deležni tudi vseh popolnih in nepopolnih odpustkov, katere so podelili družbi papež Pij IX. 1. 1860. Vsak družbenik pa se udeleži tudi vseh molitev in sv. maš, ki se opravljajo v namen družbe. Na to se posebno naj ozira pri cerkvenih oznanilih in nabiranju novih udov. (Dalje prih.)
Loterij ne številke.
Line, 7. febr. 1900. 62, 63, 19, 22, 85 Trst, 7. » « 25, 79, 64, 14, 9
r.............i
•	Slovenci, Slovenke! •
*	podpirajte „Našo stražo"; * X pristopajte l „Družbi sy. Cirila in Metoda", t
t Štajarski Slovenci, :
J darujte za šolo v MutiJ
Vabilo
k
občnemu zboru
Posojilnice v Slatini
registr. zadruge z neomejeno zavezo, katera se vrši dne 4. februvarja 1900
popoldne ob treh v uradnih prostorih pri Sv. Križu z nastopnim vsporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računov in razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Predavanje g. revizorja Fr. Josta.
6.	Prosti nasveti.
Ako bi bilo to zborovanje vsled nedo-statnega števila zborovalcev nesklepčno, odredi se ta občni zbor ob četrti uri popoldne istega dne, z istim dnevnim redom in v istih prostorih, kjer se bo sklepalo brezpogojno.
Načelstvo.
JVnjlepsji in cenena
darila za vsacega
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
izmej drugih nabožnih reči, molitvenike iz svoje zaloge:
«Venec pobožnih molitev in svetih pesmi.» Vezan v šagrin in zlato obrezo gld. 1.70, vezan v usnje in zlato obrezo gld. 160, v usnje z barvano obrezo gl. 140. «Dekliške bnkve.» Vezane v usnje z zlato obrezo gld. 150, vezane v usnje z barvano obrezo gld 130. «Duhovni vrtec.» Vezan v usnje z zlato obrezo 85 kr., s kopčo 95 kr.
«Sveto opravilo.» Vezan v usnje z zlato obrezo 55 kr., z barvano obrezo 45 kr.
»Kljnček nebeški.» Vezan v polusnje z zlato obrezo 40 kr., v usnje in z zlato obrezo 50 kr.
Dalje se dobijo še molitveniki: Sv. Alojzij, Rafael, Pot v nebesa, Hvalite Boga, Marija Devica, Pobožni otrok itd. itd.
Služba organista
1-2 in mežnarja
se odda na Polenšaku. — Kdor je voljan, naj pride do pusta sem, da ga vidimo.
Anton Pnčko,
župnik.
Cerkovnik in orgljar
samskega stanu, če mogoče cecili-janec, se takoj sprejme v Trbonjah pošta Vuzenica. Prošnje in spričevala na cerkveno predstojništvo v Trbonjah.	3-3
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka
priseženega izvedeneca
J. F. PEYER-ja
v Mariboru,
Moscbiuei-Allee, Hilarinsstrasse, Carneristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	52
i uuravi
(ekonom)
samski, 29 let star, vešč najnovejšega umnega gospodarstva, ter z najboljšimi spričevali želi službo premeniti s 1. februvarjem ali tudi pozneje. — Naslov pove uredništvo tega lista	2-2
4Ma prodaj.
Novozidana hiša v koroškem predmestju je na prodaj ali pa se tudi zamenja za kako posestvo na deželi. Hiša nese 450 gl. letno. Naslov: Marija Kicker, Karnt-nerstrasse 67, Maribor.

Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatorej nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računaj o 5ih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztoSem učinkom v stotisoč družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
Je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.



Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu X(
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetiiyice različnih vrst.
Tiskarna ima ▼ zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hčtele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnic«, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak uad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
***»*» moourn.
Rodoljubi! Spominjajte se o vsaki priliki dijaške kuhinje.
, KUVERTE
t trmo priptrtdt
I tiskarna sv. Cirila v Maribora
Na prodaj
Podčetrtkom je malo posestvo pod lahkimi pogoji do 1. sušca 1.1. za 800 gld. na prodaj. Isto je v trgu na lepi legi. Hiša je z dvema izbama in kuhinjo. Poleg hlev, škednji itd., lep vrt, njive s sadnim drevjem obdane, vinograd in hosta. Vse se skupaj drži, in je za vsak posel pripravno. Poprašuje se pri Franu Koprivsek, Podčetrtek.
za živino
je Erthlov, živinozdravnika na Švicarskem. — Ta prah zabrani, da živina ne liže in grize lesa, da ne dobi mehkih kosti j, da ne hujša in ostane vedno zdrava, stori pa, da rada žre, da dobro prebavlja, daje veliko mleka, je močna za delo in daje izvrstno meso.
Za vsako vrsto živine prav potrebno. — Opis, kako se rabi, se pošilja zastonj. Dobi se od 4 kg. naprej proti povzetju, kilo po 6B krajcarjev pri komisijnnelnem zaamtelju J. Vrečko, Št. Vid pri Šmarju pri Jelšah. 1-3
Razpis učiteljske službe.
Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu nad Lučami je namestiti stalno ali začasno početkom polletnega tečaja leta 1900 služba učitelja.
Z isto so združeni dohodki II. plač. razr. s prostim stanovanjem t. j. eno izbo s pohištvom.
Prosilci za to mesto, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj pošljejo svoje, kakur znano opremljene prošnje do
28. februvarija t. 1.
predpisanim potom krajn^mu selškemu svetu pri Sv. Duhu nad Lučami (Leutschach).
Okrajni šolski svet Arvež dne 17. januvarja 1900. 3
Oznanilo!
Na predlog dedičev, po dne 28. aprila 1899 pri Sveti Trojici umrlem posestniku Janezu Vračko, odobrenem od c. kr. okr. sodnije pri sv. Lenartu kot zapuščinskem uradu, bode se vršila dne
& marca 1900 ob 10. uri dop.
pri spodaj imenovani sodniji soba št 2 prostovoljna dražba v zapuščino spadajočega zemljišča vlož. štev. 26 k. o. Gradisch, obstoječega iz hišnega hrama, viničarije, vinograda, njiv, hoste in pašnika, s pritiklino obstoječo iz ene krave, ene brizgalnice za peronosporo in ene preše, potem premičnin obstoječih iz tropinske žganice, sodov, škafov in različnega orodja za vinogradstvo, tudi ene postelje in ene svetilnice.
Kupna cena, pod katero se zemljišče s pritiklino in premičnino ne bode oddalo, znaša 5500 K.
Vsaki kupec mora pred ponudbo položiti znesek 550 kron kot varščino, ali v gotovini ali v hranilnih knjigah, v roke draž-benega komisarja.
Zdražitelj mora prevzeti v svojo plačilno obljubo, na gori navedeno zemljišče vknjiženo posojilno terjatev štajarske hranilnice v Gradcu v ostatku po K 216 56 z zamudnimi obrestmi od 1. sept. 1899, od ostatka skupila pa mora položtti takoj tretjino, druge dve tretjine pa s 5®/o obresti od dneva dražbe naprej mora položiti v teku treh mescev po končani dražbi, ali pri c. kr. okrajni sodniji pri sv. Lenartu ali pri gosp. c. kr. notarju pri sv. Lenartu.
Prodajalai si pridržijo obrok od 8 dni za odobrenje ali za odklonitev kupa; kupca pa veže takoj domik.
Stroške dražbe, pristojbine za prenos premoženja in druge stroške izključivši stroške za objavljenje in razglašenje dražbe, mora trpeti zdražitelj.
Upnikom na zemljišče zavarovanem, ostane zastavna pravica, brez ozira na skupilo.
Dražbeni pogoji in listine ki se tičejo nepremičnine (zemljeknj. izpisek itd.) smejo tisti ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznanjeni sodniji v sobi št 2 med uradnimi urami.
C. kr. okr. sodnija v Ptuju odd. IV. 19. jan. 1900.
Za kmete! Za vinogradnike!
Da se uniči grenkuljica in divja gorčica,
kakor tudi, da se oškropijo vinogradi, in pa da se pokončajo drevesni škodljivci,
izumila sta
Ph. Mayfarth in drug
patentirane, samolvome noseče ali vozeče Kropnice
phofiiia
ki so najbolj vporabljive in ki samntvornoi kropijo tekočino po rastlinah, ne da bi bilo treba pumpati. Veliko tisoč teh kropilnic se porablja in mnogo pohvalnih priznanj potrjuje vrlino proti vsem drugim sistemom
Odlikovan z nad 400 zlatimi, srebrnimi in
broncastmi kolajnami. Natančne imenike in mnogobrojna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se želijo.
Zahtevajte narisane in popisane cenike od
Pli. JI a \ far lli in dr.
c. kr. a. p. fabrika gospodarskih strojev, spec. za stroje	5-9
stiskalnic grozdja in sadja. — Itn naj, MI. TabarHtvnsse 91.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava1' in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
I>ot>iv« so povsod.	1
zaloga pri Ivan Jebačinn v Ljubljani.
Venček cerkvenih pesmi
za šolarje
je sedaj izšel v VI. popravljenem natisu. Komad velja 10 kr., 50 komadov za 4 gld., 100 komadov 6 gld. 80 kr. as*r proti predplačt. "JSKJ
Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 15 kr. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Iff! .jggMl
Na želodcu
in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt II«* rt I, posestnik graščine Golitsch pri Konjicah. 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Cognac'*, pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto.
Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice	49-50
Mlin
na frajhamski vodi je na prodaj ali se pa da v najem. Mlin je v dobrem stanu, na tri tečaje. Cena se izve pri g. J. Pišekn, posestniku na Spodnji Polskavi. 3 3
JVa prodaji
Podpisani ima na prodaj tih-uč trsov riparije portalis z edno do štirimi rozgami na zeleno cepjemh, tudi tisuč enakih vlačenk z eno ali dvema rozgama. Vsaka rozga velja 20 h. Nadalje tisuč zmešanili sort; šipon, beli ranfol, belina, bela in črna kapčevina, hosjek, volovina, rislink in burgundec, rozga po 16 h., k vsaki stotini pridenem deset rozg brezplačno, tudi ima lepa 3—4 letna z najboljšimi sortami piicepljena drevesa po 25 do 40 h komad. Naročila prosi do konca svečana.
Anton Horvat,
v Juršim-ih pri Ptuju.
■ ■■■■■■■■■■■
Zahvala.
Dne 2. jauuvarja t. 1. pogorel je popolnoma najin škedenj na Gornjem-Krapji štev. 31, občina Cven, okraj Ljutomer.
Ta nezgoda naju je zadela tem hujše, ker sva s plačilom zavarovalne premije že pet mescev zaostala, ter sva vsted tega zgubila vso pravico do odškodnine. Vkljub temu pa nama je zavarovalna družba zoper požar »North British and Mercantile na Dunaju« milostno celo odškodninov izplačilo nakazala, za katero milost ji s tem javno izrekava svojo prisrčno zahvalo, ter isto vsakemu prav srčno priporočujeva.
Na Gornjem-Krapji, dne 16. januvarja 1900.
Fran Lipša 1. r.
Marija Lipša 1. r.
Fran Puconja 1. r.
priča.
Fran Slavič 1. r.
priča.
Se potrjuje. Občinski urad na Cvenu, dne 16. januvarja 1900:
Ivan Škerget 1. r. župan.
Vabilo
k
občnemu zboru
Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, kateri se vrši v četrtek dne 15. svečana t. 1. ob 10 uri dopoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Nasvet nadzorstva o porabi čistega dobička.
4.	Volitev ravnateljstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ce ob zgoraj določeni uri ne bi prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor nesklepčen, vrši se ravno tam ob 11. uri, po istem dnevnem i^du, drugi občni zbor, kateri ima pravico sklepa pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
Ptuj, dne 30. prosinca 1900, Ravnateljstvo.
Uradni razpis
učiteljskih služeb.
V Ljutomerskem političnem okraju je stalno, oziroma provi-zorično namestiti po eno učiteljsko službo na sledečih v III. plačilne rede stoječe šole:
A.	V ljutomerskem šolskem
okraju:
1.	v Cezanjevcih,
2.	na Cvenu.
B.	V gornje-radgonskem šol-
skem okraju:
3.	Pri Sv. Jurju v Ščavnici (2 službi),
4.	Pri Kapeli,
5.	V Ščavniški dolini.
Obeh deželnih jezikov zmožni prosivci (prosivke) naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti z domovinskim listom, z izpriče-valom zrelostnega izpita in učne usposobljenosti do
15. februvarija 1900 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru in v Gornji Radgoni dne 15. januvarja 1900.	2-2
Zganjarija
R. Wieser-ja t Hočah Dri Maribora.
Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-
kaonino	53
Prostovoljna prodaja
posestva: lepo zidana hiša tik farne cerkve ravno pri cesti, stara gostilna, prav pripravna za trgovino, gospodarsko poslopje, njive, travniki in gorice, vse v dobrem stanu. Natančneje pri posestniku Tomažu Tratnik v Št. Rupertu nad Laškem, pošta Št. Jurij ob južni železnici.
Sprejme
se takoj poštna upraviteljica.
«Kje?» pove upravništvo lista.
Kdor hoče 400 mark44
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annoncen - Exped. K. F. Wojtan, Leipzig-Lnd

¡üiomsefcore
g-lavinili spisov šesta knjiga.
Ravnokar je dotiskana in se začne te dni razpošiljavati.
Obsega v srednji 8° za uvod: «Vaje cerkvene zgovornosti» str. 1—150. — Potem I. del «Pridige ob nedeljah» (50) str. 51—248; II. del «Pridige ob zapovedanih praznikih» (20) str. 251 306; III. del «Pridige ob cerkvenih godovih» (12) str. 309—348; IV. del «Pridige ob godovih svetnikov sploh» (com-mune sanctorum) (32) str. 351—450.
Skupaj 114 pridig izborile vsebine.
Cena broširani knjigi s poštnino je 4 K.
Dobiva se v „tiskarni sv. Cirila v Mariboru" pa tudi po vseh drugih slovenskih btikvarnah.