Št 20. V Gorici, v soboto dne 17. februvarija 1012. Tečaj XLH Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po. pošti prejemana ali v Gorici na dom pofiiijana: vse lotu .. . 15 K /»•¦- ~mr »*•<**•. Za Nemčijo K 10* Ameriko in Inozemstvo K 20. Posamične številke stanejo 10 vin. ltSOCA' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskein;1 in dvakrat v letu '»Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvr z". Na naročilu brex doposlane naročnine se ne oziramo. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. ¦ UJredniit™ s* nahaja v Gosposki ulici Si. 7 v Oorici v I, nadstr. na desno. Jlpravuišlvo . se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na loto v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah. če tiskano J-krai 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino . ogjasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj' Ivan Kavčič v Gorici, — Telefon i »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabfcič) tiska in zal. Pridite vsi na proti protestni shod novemu volilnemu redu in statutu za mesto Gorica v nedeljo, line 18. febrovarja ob Ifl^ dopoldne v dvorano »Central". Narodni odbor. EmipsSa TOjBa 1921-1923.*) ( Neznani pisatelj knjige »La guerra tTEuropa 1921—1923« (Založba L. B. A R., Qcnu'0, pravi, da je krečansko vprašanje povod evropski vojni. L. 1915. na-ženejo Grki kralja Jurja, novi grški kralj pa je v sorodu z italijanskim kraljem. Njegova prva skrb je, da razširi in pomnoži grško vojno mornarico. Tako oborožen in svest pomoči Italije anektira Kreto. Na- to izbruhne vojna. Na strani Grške stoje tri demokratične-države: An-. glija,- Francija, Italija. Turške interese zastopajo Nemčija, Av.strija, Rusija.., Italija prevladuje na sredozemskem morju vsled tripoli?f:e aneksije in "ker je silhVVazširila svoje brodovje. Ima dva 36.000tonska av-todreadnoughta. štiri take po 32.000 ton, tri turbinske ladje po 27.000 ton, stare dreadnoughte iz let 1910—1914, tri avto-križarke po 25.000 ton, nebroj torpedovk in številne pomerske aeroplane, ki morejo mstati bombe, hujše od strelov iz 40 centimeterskega topa. Peppino Garibadli odreže s svojimi prostovljci VaUans. grško brodovje drži turško v šahu, laško- blokira Jadiansko ") 1-6 jjMiiiiurzeitung*' preložil K. morje pri Otrantu. Laško brodovje ima nadalje naiogo poiskati avstrijske ladje na Jadranskem morju, jih (prisiliti k boju in jih uničiti, angleško in francosko sredozemsko brodovje pa ima nalogo uničiti v zv^zi z grško mornarico ladje vzhodno-sredozemske ruske in turške esKadre. . Koncem novembra 1921 okupirajo «d' Asor do,, vojvoda Ivrejski jih pa v dolini Adiže malodane uniči. General Cavalli. prečrta z drzno ofenzivo skozi soteske Nadiže koncentracijo avstrijskih vojnih j zborov. Frankenstein mora oddati vrhovno poveljstvo, grofu VViirmsterju, sam pa odide stražit srbsko mejo. Grof Wiir.m-stsr dob: v podkrepljenje 350.000 Rusov ter namerava prodreti čez Fudanijo proti Benetkam, sočasno pa namerava odposla-ti oddelke skozi dolini Piave in Talja-menta Lahom v hrbet. Slednji so zbrani v Padovi dolini. V zadnjih dneih decembra 1921 prične odločilna bitka. Obe armadi se bijeti z obupno hrabrostjo. Avstrijski in italijanski vladar sta osebno prevzela-•vrhovno poveljstvo, oba operirata med gardskirn jezerom in beneškimi iagunami. Težko topništvo, bombe bljuvajoči aero-\ piani in vodljivi zrakoplovi in divizija Itaf ' Ujanske vojne mornarice se udeleže boja; poslednjeimencvana uničujoče -obstrelja-' va avstrijsko levo krilo. Na najnevarnejšem, mestu poveljuje avstrijski cesar Fran Friderik. Po 4dnevni borbi pade junaški » branitelj severne meje general Durazzo, \ njegove čete v Val Sugana in Val d' Agor-, do so uničene. Obmejne posadke raz-' .strele svoje utrdbe, laška armada se Grki Kreto. Nekoliko kasneje napove -»Trecesarska zveza« vojno demokratičnim * umakne do 150 km dolge trdnjavske črte državam. Laška miornarica zapusti Tarent Monte Baida-Colli Evganei-Vicenza-Me-iu Brindisi ter vozi s poinim parom pod \ stre. Tu se uspešno u-pro nadaljnemu av-p-veljstvom admirala d'Aurija proti A v- strijskemu prodiranju. Podobno se godi strijcem. Ova dni kasneje se posreči laškemu kapitanu Embriaco, da uniči s svojega aeroplana avstrijsko turbinsko k risarko »Wipplinger«. Avstroogrska mornarica bombardira Jakin (Ankono) in obrežje med Rimini in Sinigaglio. Ker se p:, bliža laško brodovje, se umakne avstrijski general Montefeltre v Pulj, ka- . tudi nemški armadi, k oje prodiranje se ustavi na belgijski in francoski meji ob »železni meji«. Ves svet napeto pričakuje odločilne bitke-na morju. Položaj na Jadranskem 'morju je v 1. 1921. neizpremen-ien.. Avstroogrske čete zmagonosno prodirajo v Srbiji in Črni gori, Turčija dose-za uspehe proti Grški, Nemčija zasede mor mu d'Aurija sledi. Avstrijski otok S. / Belgijo,-Anglija in Francija odgovore na iJalmatio mu služi za trdno operacijsko bazo. ¦ Med tem napade 18. d~c. 1921 avstrijski general Frankenstein z armado 1 talij" na kopnem ob mejni črti Adiža-'F-nt^bba. Laške čete, pomnožene s pro-"si-Voljči; se 'juifaSkb'branijo*; Avstrijci se m*:rajo umakniti skozi Val Sugana in Val to. z blokado nizozemskih pristanišč in z bombardiranjem trdnjave Vlissingen, združena francc-sko-angleŠko-grška mornarica pod poveljstvom grškega kralja prične bombardma turških pristanišč ob maleazijskem obrežju. D' Aurija mora naprej; 5 težkim srcem zapove bombardma Trsta. •20. aprila 1922 zjutraj se prikaže pred Trstom laška divizija treh oklopnic in treh rapidnih križark. Po kratkem-, a (hudem boju uničijo Lahi obe staeijski ladji, ki stražijo Trst, proti poldnevu pozove laški parlamentar Trst, naj se preda, in drugo jutro prične bombardma. Tu dobi admiral radiotelegram, da je Montefeltre zapustil puljsko luko in se spustil v boj z laško mornarico. Lahi zmagajo vsled svojega izvornega oboroženja s topništvom in ker imajo boljše bojne enote; avstrijske oklopnice izginejo druga za drugo v valovih Adrije. Vis je maščevan. Ostanki razbitega bredovja beže v Pulj. Rim je razsvetljen: IV Aurija je dosegel eno največjih pomorskih zmag. 9. julija 1922 vrže francoski general Villois pri Belfortu nemško vojaško armado nazaj, dva dni pozneje zaplete angleški admiral Walton združeno nemško-francosko mornarico v boj v Severnem morju. Angleži sicer zgube v tem boju 6 oklopnic in 4 križarke, Nemci pa skoraj vse svoje večje bojne enote. Pri tej pomorski bitki sedeluje tudi Embriaco s svojim aeroplanom. Nekoliko dni kasneje izbruhne ruska revolucija, vsled katere mora car odpoklicati svojo armado v domovino. To prisili Avstrijce, da se umaknejo iz Gornje Italije. Istočasno' porine maršal Bahard Nemce iz njihove pozicije pri Toui-Epinal-Longres in prične 14. okt. oblegati trdnjavo Metz. 7. januarja 1923 zavzemajo Francozi zunanji pas utrdb, dva meseca kasneje se Metz brezpogojno uda. Svetovne vojne je" konec. In njeni sadovi? Nemčija odstopi Al-zacijo-Loreno Franciji, Avstro-Ogrska izgubi Tre.ntinsko, Kreta ostane Grški, Albanija postane samostojna kraljevina. Opomba prevajalca: : Fantazija pisatelja je vsekakor bujna. Fantazija našega. ljudstva, češ, nekaj* bo, kadar pride novi cesar, se krije s to vojno utopijo. Kakor smo videli I. 1911» do kake svetovne vojne res ni tako daleč. Pred pol letom smo bili kakor na vulkanu. In čemu? Zato. da dobi kapitalizem Nemčije proste roke proti kapitalizmu Francije in Maksi m Gorki. | FOMA GOBDJEJEV.I Roman. j (Dalje.) i Ah Vi! Bog Vam je dal angeljsko krasoto, a kje je Vaše srce!« ' Ves se je tresel, ko je stal pred njo in jo meril od] nog do glave z očitajočimi pogledi. Zda* so mu prihajale besede svobodno iz prs; gqvoril ni sicer glasno, a z močjo in prijetno mu je bilo govoriti. Medinskaja mu je gledala s povzdigujemo glavo in širokoodprtimi očmi v obraz. Njene ustnice so trepetale .in rezke gubice so se prikazale v njihovih'kotih. »Lep človek mora tudi primerno živeti. In o Vas govore.. .'.< Foma je prekinil svoje govorjenje in, zamahnivši z roko, je gluho končal: >. Srečno!« ' »Srečno!...« je tiho dejala Med:i:r.kaja. Ni'ji podal roke; kruto se je obrnil in odšel-proč od nje. A fk bb vratih se mu je zasmilila in pogledal jo je od strani. Stala je'sama v kotu, nepremično so ji visele roke ob telesu" in njena ghvvu je bila sklonjena. Razumet je, da ne more'tako oditi, čutil je zadrego in dejal tiho, a brez kesanja: ,-. »Rdkel sem morda kaj žaljivega, — oprostite! Saj Vas ljubim — vkljub temu,« in vzdihnil je globoko. A žrm se je smejala potihoma in čudno. »Ne, niste me razžalili... Pojdite z Bogom!« *No. potem zdravstvujte!« je ponovil Foma še tise. »Pa...« mu je ravnotako tiho odgovorila žena. Foma je odgrnil z roko biserne niti; zazibale so se, zašumele 'in se dotaknile njegovih lic, Vztrepetal je ob tem hladnem dotiku ter odšel, odnesši seboj v prsih nedoločno, težko čustvo; srce je bilo v njih, kakor da je zaprto v mehko, a trdno mrežo... Že je bila noč, luria je svetila in mraz je pokril luže z zastori iz medlega srebra. Foma je šel po trotoarju in razbijal s svojo palico te zastore, ki so žalostno pokali. Sence hiš so ležale na cesti 'kot črni štirivogemiki in sence "dreves, kot fantastični uzorci.' In nekteri izmed njih so bile podobne tankim rokam, ki so se brez pomoči oprijemale zemlje. »Kaj pač dela sedaj?« si je mislil Foma in si predstavljal samotno ženo v kot-i tesne sobe vsredi rudečka-stega .somraka... • »Bolje, .da jo pozabim,« si je mislil. A vendar je ni mogel, pozabiti, stala je pred njegovo dušo, v kateri je vzbujala zdaj globoko sočutje, zdaj razdražen ost in celo jezo. Njen obraz je bil tako žarek in misli na njo tako težke, kakor bi nosil to žensko s seboj v svojili prsih .. Vez mu je prišel nasproti, napolnjuje nočno tišino z ro-potanjem koles na kamenju in z njihovim škripanjem po ledu. Kedar je prišel v trak mesečne t svetlobe, je postajal njegov ihriip glasnejši in živejši. dočim se je dozdeval v senci bolj zamolkel in težak. iKočiiaž in popotnik sta se zibala'v vozu in odskakovala; oba sta se kdove-zakaj nagibala naprej in tvorila zajedno s konjem eno samo, veliko, črno stvar. Ulica je bila posejana s svetlimi in temnimi pegami, a v daljavi je bila .tema tako gosta, kakor bi bilac^sta zaprta z zidom, ki se dviga od zemlje do neba. Kar tako je prišla Fomi misel, da ta dva človeka ne vesta, kam da se peljeta in da tudi on sam ne ve, kam da gre. Mislil si je svojo hišo — šest velikih sob, v katerih je živel sam. Teta Anfira je šla v samostan, a morda se ne vrne več odontod, umrje... Doma je Ivan, stari, gluhi hišni oskrbnik, kuharica Sekleteja, stara devica, nisina in kosmati, črni pes, ki ima top rilec, kakor som. In tudi pes je že star... Morebiti bi se bilo res dobro oženiti«.. je vzdihnil Foma, ko je b;l nekaj Časa premišljeval. A postalo mu je neprijetne, da, celo smešno ob misli na to, da bi se tako lahko oženil. Lahko bi rekel kumu že jutri, naj mu poišče nevesto in potem bo živela ž njim skupaj, v hiši, njegova žena, predno bo pretekel mesec dni. Noč in dan bode pri njem. Ako ji poreče: »Pojdi va na' izprehod!« se bo šla ž njim spreHajat Ako bo rekel: »Pojdiva spat!« bode storila tudi to. Ako se ji bode zljubilo, da ga poljubi, ga 'bede poljubila, tudi če mu ne bode do tega. In'če ji poreče: »Nočem, pojdi!« bode razžaljena. O čem bo lahko,govori! ž njo? :In kai m« bode dejala?... Premišljal je in si predstavljal po v riti trgovske hčere, ki jih je poznal. IV. . im' je bilo lepih med njimi in vedel je, da bi ga vsaka izmed njih rada vzela. A niti eno izmed njih bi.ne hotel videti ob svoji strani kot soprogo... kako sitno in neprijetno mora biti to. kedar dekle postane žena... in kaj govorita novo-poročenca po venčanjn, v spalnici... foma je poskusil razmišljati, o tem, kaj bi rekel on sam v takšnem slučaju in v zadregi se je zasmejal, ke rni našel primernih besed. Potem se je domislil Ljube Majakinc. Ta bi gotovo iz-pregovorita prva in govorila v tujih,,nerazumljivih besedah. Vedno se mu je dozdevalo, da so vse te njene:be- : An|rMenŠ^>vmu« državnemu .sboru predlog; za , novo pomorsko oboroževanje, v Angliji zahtevajo imperialisti za oborožen je kredit 1 nitiijarde kron, mi spuščamo dread-nougIMe v morje in ječimo pod draginjo. Čemu vse to? Čemu visoke carine,-čemu' pblitilta denarja sitih malo&evilnih; kani-talovfti magnatov, č>mu ta industrij:. i eksp-anzjvnbst na zunaj, dokler mase na- :• rodov nimajo dovoli dela in jela doma? - Brezmiselnost, "v" blaznost; zločinstvo oboroževanja in vojne ni nikdar tako očjto.; kakor ob taki vojni fantaziji zmage pijanega- državnega nacionalista. Zato, da adobi:Francija Alzaciio-Loreno, Italija Tren iinsko, Grška Kreto in Albanija samostoi;- . nosti mora vsa Evropa v ogenj, in zato .- mora izdihniti roiiione ljudi na kopnem in na morju, v gladu, bedi in obupu? Take vojne fantazije imajo svoje dobro: One agjtirajo proti vojni, proti oboroževanju. Naši klerikalci se navdušujejo zanj in govore o laških- utrdbah ob meji, ne upoštevajo pa, da-ima Italija dovolj dve leti vojaškega dela, da zares podvrže Tripoti-tanijo. Ali gotovim ljudem je vseeno: Naj trpe narodi, da-le oni dobro žive: Klerika- '. iizem Je bil vedno v tesni zvezi z Haj-P0v3ejšim kapitalizmom iri z najhujšo re- - akcijo. K. mOJHSTHRH izkušnja je in ostane, da je najboljše sred-j štvo za odpravo poletnih izpahliajev, .za do-, šego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lilijno mleCnato milo. Znair.ka konjiček tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vip. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilir ¦ ' parfumerijah in podobnih trgovinah, i' .' mnova lilijna krema „Manera* slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. i tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. Pastirsko pismo. m. Nadškof pravi, da časnikom, »proti-cerkvenim« namreč, pri razširjanju krivin naukov nasprotuje najbolj sv. katoliška cerkev, steber'in temelj resnice; za to se zaganjajo ž največjo besnostjo zoper njo, zoper papeža, škofe, duhovne itd. Poslužujejo se umazanih sredstev: zavijanja, laži, pretvarjanja, obrekovanja___¦'. :¦ IJao ljubeznivo piše nadškof in knez. Ali mu hočemo dokazovati morda, da ni res? Ali naj mu morda navedemo uzroke, zakaj so tu boji zoper cerkev in njene vzdr-ževatelje? Čemu pa? Bob v steno, bob od stene. Katoliški poglavar je tako eno- stranski, da za ves svet ne bi priznal nič doorega' onemu časopisju, katero ima v mislih, V samih črnih Wvuih slikajo časopisje svojim vernikom, .jjgj-to časopisje, obsoja ga in pieklinla.tSsnikarii so krivi učeniki, lažnivi apostoli,, antikristi so, Že davno zapisani v obsojbo, itd. Prijazen gospod naš nadškof r« knez! Potem pa pravi: »Ž»libog imamo tudi mi Slovenci že take liste, ki vedoma in nalašč sramotijo in pobijajo sv, vero, katoliško cerkev in njene služabnike, ki pri^ poročajo protestantsko, 'moderno proti-versko nabiranje, ki smešijo procesije in rosmanje, sv. mašo in zakramente, ki s posebno slastjo , blatijo sv: Očeta papeža, škofe in duhovne, ki slavijo španskega anarhista Fererja, da je »bil nedolžno obsojen itd.« ".-.- .:<..¦.. Torej tako! Ti listi potemtakem1 niso" nič boljši od.onih, na sploh obsojenih od njega. Ravno taki so, kot .tisti* ki so pomagali pregnati. ubage bual>onške:;kralje. Ubogi slovenski narod! Na romarskih ipo-teh, v procesijah te išče sreča in'um- tj je dan za te ,.. ali, žalibog, imamo liste tudi že mi Slovenci, ki delajo proti veri, cerkvi, papežu. Torej tudi med Slovenci se širijo taki listi, katerih* ne morejo videti na koncu očesa cerkveni poglavarji, torej tudi slovenski narod sprejema vase nauke, katere pobija nadškof, ker misli, da so krivi. S kako unemo, kako goreče seče po njih in jih zameta. Pa niso najslabši oni sadovi, na katere sedajo ose. »Slabih časnikov ne smemo ne podpirati ne citati!« Tako ukazuje nadškof. »Slab časnik« je pri njem vsak' napreden list. Tudi papež Lev XIII. naj pomaga. Navaja njegovo konstitucijo. z dnč 25. jan. 1896., kjer prepoveduje one časnike, ki so proti veri, ki »vero ali nravno obnašanje prizadevno napadajo«, to je: napredne liste misli., Gr ** jih je Citati, kupovati in shranjevati, greh naročeyati jih, greh, kaj' objavljati v njih, trgovci, ki pošiljajo.vanje svoje oglase, grešijo.... Torej tudi trgovci! Lahko je pisati tako pri polnih loncih v palači, težko pa je živeti in se .boriti za obstanek. Pobožna želja nadškofa je pač ta: uničiti popolnoma napredno časopise med Slovenci. Dasi ve nadškof, da se to časopisje niti z daleka ne da primerjati z onimi listi iz splošnosti sirom sveta, katere slika uvodoma, vendar .je jasno pokazal, kako naj sodi občinstvo o naših naprednih listih. Ne sodite, da ne boste sojeni! Nadškof sodi in obsoja, zametuje napredne liste, prispodablja jih pastirsko pismo z najhujšimi protrcerkvenirni listi ter podtika slovenskim časnikarjem reči, katerih niso nikoli zagrešili. Kakor da, bi želeli v nadškofijskih -palačah, da naj gredo sloven. napredni časniki in časnikarji-an-tikristi višje ter naj izvršijo isto, kar se jim že tako podtika in s čemur se že tako slepi vernike s.ete cerkve! — Napredno časopisje pojde svojo pot dalje in zanese napredne ideje v vse sloje, v široke mase — Naj le kričijo in krive palice vih- tijo! S tem jih samo preganjajo na delo. Pa prav! ¦ . • ¦« Sedaj pa to! Nadškof piše: »Prašali me boste, kteri so pa tisti slabi1 -časniki, katerih se moramo ogibati? Kako ibodemo spoznalit ali smo se pri Citati ju časnikov smrtno aH odpustil i vo pregrešili? Odgovorim, da sami lahko razsodite po danili Vtem navodilih,, kteri iiasniki so vredni obsodbe. Koliko ste se v-tem pregrešili, Vam pravi dovolj jasno Že Vaša vest, Ce pa hočete biti v tej zadevi še bolj gotovi in podučeni, iprašaite svojega dušnega pastirja aii spovednika. Ta dva Vam bodeta oziraje se na Vaše posebne razmere in duševno stanje dobro svetovala.« Aha, aha! Zakaj vendar ne imenuje nadškof onih pregrešnih slovenskih listov, pred katerimi svari svoje vernike? Zakaj se skriva za dušne pastirje in spovednike? Kaj povedo ti svojim vernikom? Kar po vrsti naščejejo popraševateljem slovenske napredne.liste:,te citati je greh, kdor jih čita, bo pogubljen.. Čitajte »iNoviČas«, pa boste zveličani. No, tak je konec dolge škofove pridige v pastirskem pismu. Nas prav veseli, da je priporočil ravno »Novi Čas«, kakor bomo 'še slišali iz pastirskega pisma. Zakaj nas to veseli, ni težko uganiti. Volilni red za mesto gorico. III. ' . ¦ ; Pomisleki pri volitvah. Člen 24. Ako bi nastali pri volitvi pc 11, ki, o istosti (identiteti) volilca in če b« se mu bila odvzela potem, ko so se imeniki-volilca pregledali, pravica voliti, stori komisija, predno dopusti volilca glasovati, naličen sklep. Koliko imen se napiše na glasovnico. Člen 35. Vsak volilec ima pravico napisati na glasovnico toliko imen, kolikor Je svetni-, kov, ki jih je izvoliti v dotičnem razredu. Volilec sme dodati razven imen kandidatov, očetovstvo, posel, častni ali uljudnostni nasiov, akademdčno čast ter navesti službe, ki jilh kandidat vrši; vsaka druga napovedba je prepovedana. Glasovnice so veljavne tudi tedaj, ke-dar ne vsebujejo toliko imen, kolikor je svetnikov, za katere ima volilec pravico glasovati. Glasovnica sme biti pisana, tiskana ali deloma pisana in deloma. tiskana. Ustavljena volitev. Člen 27. Kedar ni mogoče takoj prešteti glasovnic, mora predsednik izapečatiti voiit-veno posodo in vse volilne spise, jih mora oddati v varno varstvo in usJaviti volitev. Ustaviti volitev se sine samo enkrat in ustavitev ne sme trajati več kakor $ ur. PredseJnjk wmn občinstvu uro, od kateri se volitvena posoda zopet odpre ob kateri se delo zopet prične, Ce se volitvena posoda ne zapečati ali Če se ne napove uro, ob kateri se delo) nadaljuje, ali če se delo prične ob drug; uri. in ne ob napovedani, potem so vJ operacije nične. Preštevanje glasovnic. Člen 30. ' Glasovnice- se preštevajo pb zaprtih vratih v pristojnosti »komisijskih Članov in eventuelno vladnega komisarja, •' - Ovr člana komisije vpisujeta v skr&. tinijske imenike, ki se vodijo v dvojniku v zaporednem številu glasove, ki- šo ji|J dobili posamezni kandidatje. Dopustni in veljavni glasovi. Člen '31.-...... ..; :-,t Volilna komisija odloči, ali je bil gla$| dopusten iri ali so bili glasovi veljavni, Proti njenim odločbam - ni priziva; daj so njene odločbe veljavne, je pptrebna pri-j sotnost treh članov in nadpolovična večina glasujočih; v slučaju enakosti odloči predsednik aii kdor ga nadomešča. . V rokah magistrata. Člen 33. Vsi volilni spisi vštevši glasovnice se1 morajo odposlaii v zapečatenem zavitku občinskemu'svetu, ali, če je volitev razdeljena v več glasovalnih oddelkov, os-; rednji!.yolilni komisiji. Kdo je izvoljen? ' Člen 36. Smatrajo se za izvoljene,tisti, ki so dobili nadpolovično večino veljavnih glasov; če je dobilo tako večino glasov več oseb, kakor se jih je moralo voliti, se smatra za izvoljene tiste, ki so dobili večjo število glasov in ob enakosti glasov odloči žreb, ki ga dvigne predsednik komisije ali kdor ga nadomešča; kedar prvo glasovanje nima takega izida, se vršj ožja volitev, ki jo je napovedati tekom ;osmili dni. -Predsednik volilne -asrednje^k^niisiit naznani ožjo volitev, ko proglaša izid prvega glasovanja ter navede ime kandidatov, ki so v ožji volitvi, kakor tudi dan. kraj in ura za novo glasovanje. Rekurzi proti veljavnosti volitev. Člen 39. Rekurzi iproti veljavnosti volitve (iz-voijivosti, izključitve, izvzetja izvoljenca) ali proti volilnim operecijam se morajo vložiti potom muriicipija tekom Osmih dni po. proglasitvi volilnega izida občinskemu •svetu, proti kojega odločbi ni pnziva. (f.)a$je v prilogi.) ... sede tuje tudi.nji in da ne govori tega, kar bi moralo govoriti dekle njene starosti, njene zunanjosti in njenega rodu. ¦' > Tu so se ustavile njegove misli pri Ljubinih tožbah. Začel je iti tise, čudeč se temu, da mu pripovedujejo vsi IjudjeV katerim je bližnji in s katerim mnogo govori, ~ vedno ie o življenju. Oče, teta, kum, Ljnba in Sofja Pavlovna, -=- vsi ti so ali učili ga, umevati življenje, aH pa so mu tožiii o njem. Domislil se je besed, ki jih je bii izrekel tisti starec na parobrodu o usodi in mnogo 'drugih opazk v življenju, očitanj in brrdkm pritožb, ki jr.ri to?« si je mislil, »kaj je življenje, če ga ne tvorijo začel je^pozorno poslušati vse, kar so ljudje govorili o. »življenju in prizadeval si je, da bi si zapomnil te besede..^Ljudje so bili spretni, lokavi in pametni; on je to videl, V vseh opravkih ž njimi.je bilo treba oprezno postopati; to je razvide!. Kedor je bil ž njim ^ kupčijski zvezi, je. moral biti vedno previden; vedel je da v važnih zadevah nikdo izmed njih aie pove, tega, kar misli. Pozorno jih je opazoval in čutil, da njihovim vzdihom in tožbam o življenju ne veruje. Molče, s pogledom, polnim suma, je zrl na vse in tanka guba je začela rezati njegovo čelo... Nekoč mu je rekel kum zjutraj na borzi: »AvanH je prišeh... kliče te... Pojdi zvečer k njemu, a glej, da se ti jezik ne zrahlja.., Ananij te bo vlekel zanj, da mu izblebetaš kakšno kupčijsko tajnost. Zvit, star vrag... pretkan lisjak, ki obrača oči v nebo, a z rokami t« seže pod pazduho, da ti potegne denarnico iz žepa... Pazi!« Mli smo mu kaj dolžni?« vpraša Foma, »Gotovo! Barka še ni plačana.... pa tudi precej drv | smo nedavno dobili od njega. Ako hoče imeti vse naenkrat, ne daj mu, Rubelj je lepljiva stvar; bolj ko ga :obračaš v roki, več kopelj se bo obelilo nanj... Rnbelj, to je kakor dober golob malo v zrak poleti, pa'privede celo jato s seboj v golobnjak.« »Kako pa naj mu ne dam, ako bode zahteval?« »Naj le joka in prosi;,,ti mu pomagaj tuliti, a denarja mu ne daj...« »-Boni že šel,« je rekel Foma. Ananij Savvič Sčurov je Jbil bogat 'trgovec z lesom. imel- je ogromno žago, gradil barke in odpošiljal splave. Bil je v kupčijski zvezi z Ignatom in Foma je bil večkrat videl velikega starca, ki je bil raven, kot jelka in imel veliko; belo brado in dolge reke. Njegova velika, lepa postava z odkritosrčnim licem in jasnimi očmi je vzbujala v Farni čustvo spoštovanja do Ščurova, dasi-ravno je slišal -praviti, da ta »pogozdnik« ni obogatel od poštenega dela in da ne živi »prav« na svojem domu, v oddaljenem selu nekega gozdnatega okraja. In oče je pripovedoval Fomi, da je Ščurov v svoji mladosti, ko je bil še reven kmet, nastanil v koči na svojem vrtu kaznjenca. ki mu je delal ponarejene denarje. Odtistihdob je začel Ananij bogateti. Nekoč pa mu je koča pogorela in našli so pod njenimi ostanki sežgano človeško truplo z razbito glavo. V tistem kraju so govorili, da je ŠČurov sam umoril svojega delavca in ga nato sežgal,'Podobne stvari so se dogajale več nego enkrat pri zastavnem starcu: a takšne povesti so krožile med ljudstvom o mnogih izmed mestnih bogatinov; — da so namreč vsi nakopičili svoje milijone z ropom in umorom, posebno pa z razpečevanjem ponarejenega denarja. Že od mladih; nog je poslušal Foma te legende, a nikdar ni razmišljal o tem, če so res* nične ali ne. ': U>a!je P'ih.) ..Soče" §t. 20, z dns 17. februarja 1912. W^WKVHSXFWW9I^9 ; '. Člen 40. . . "¦¦"/ ¦ ObČinsjcj _.av©t'/^'p*ot^4i *"^fi>Hiv^ y.t 15' dneJi :Potem> ^o'|g^ifeltohMhe;**pred-. scdiilk piblavi i«id "in* tzcin ižypll©nč©,rn na- ' ličilo potrdilo. ' ' ""'' '... " \ '.'V tem oziru odloči 'občinski svet, nei da bi bil dopusten rekurz. »klor p<9 1K, Še* e^forat vsem-presna radi yo$oj^vMga L*te*»/3&&% Predlo-, 'hvala.. ,. « ¦• [ žen pravnemu odsekk Ta odsek Ima seje^ lx Podgorec —.V gostoljubni hlli for. ' m' vladni odposlanec '0kiMth\^'Wm^MJ *ft*rtterni/*-aieJ r ŠČan*.yoli te v splošnem ¦ razre&ii- , Po trikrat iri dvakrat bi letali Lahi na t vol&Šf^*$foHnelv% iiib:^#ikfitno-p'3t : uabrže le malo, za dvakrat tudi ne preveč, še m- enkrat bi- cnernogočil magistrat kateremu Slovencu bi le mogel pot na volišče J..,.;.;' ,7.,/,.. ,. ". ,':'"''¦'"' : .Takemu načrtu, takemu nesramnemu ¦ početju nasproti ¦Slovenčemi mora veljati b6j-:y5eh:;Kdf.i§kih'S1.6vencevrP6..nilboyifi delih jih poznamo! i; Občani slovenski!' Jutri na 'shod v 1 »Central«, da povemo-,gospodujoči laški ]¦_ Iclikit;da iz- te, moke,¦¦ katero so dati v de-, želno hišo, ne bo kruha! je r& na Modcu trpeBe neprekoBljiVo* iredštvo katera imtf prettatMrtr pre* T^Tmi -drogtttlt 4r» MtiCnimi Sistil. kroglicami In, grenCioanti. Ponarejanje se sodniško Msieditie. / Bflllo-vo Franc, žganje in sol ia ribanje života. ~ Bolečine * moics •lajSnjoee in okrepCojoCe. sta- n --HHyA. romano sredstvi proti trganja in ,ptetflfti«93B : vsake vrste. j, Orisr.BtekieuicaK 2- Na prodaj, po ^seh lekarnah in aairodilnicab. glavna lekarna A. MOLL, c iii fc dvorni založnik, Dunaj; Tiicniattben 9. Zalog* v Gorici v lekarni; >M>CUrpacoli, ¦--¦¦¦¦ G. Griatefolet«. Družba sv. Cirila in Metoda, V Fodgori sta priredili Girid-Meto- dova podružnica in »Sokol« v soboto 10: t m, plesni iyenček» kateri jeijbil izredno dobro obiskan.] Vse to^n^^sb- bile na dnevnem redu, so se iz^rfie v najlfepšem redu^ P,cfeebna zaihvala gre za to v prvi vrsti gospodičnam in vbratt»rtSc^ol'6m, ki; so nas s svojmi sigurninT nastopom pri skupinaih naravnost v izhenadili. Od tako? mladega Sokola res nismo pričakovali to-'< liko. Le tako naprej!— Ne smemo zabiti? tudi bf. Slamiea in Mit. klančifca, ki sta s dvorano tako lepo okrasila. Zahvaljujemo« se tudi ysem onim gg., ki Sb preplačali« vstopnino, oziroma plačali, čeravno se' niso udeležili. To, soj g. Nemec, Jož. 10 K, it Grofica, Eivira- Attems 6 K, yg. Al. 3ia-; mič 12 K, g. Ant Klai:čič Kiipjan^g«]$hr- i moija Fr., g: J are Angel, g. *B?esan, F r. trgovec,1;g; Bandfil Alojz/ in g/ Svečbrič; fv. po 3 K, g. Furiani Štev.,;g^Bizaj Ev-gen,.g. Batjel Fr., g.-Nemec Stefiy g.. Sv P0B1S)^ \t ^'iouskega okraja. Iz AWovščtee..--"Pri'na^ se bližajo občinske volitve, pa se le malokdo zmeni za nje. Volilni imenik je sicer že izpostavljen, a pregledal ga je le eden in-še temu hi bilo treba; boije l>i bilo, da bi se brigal za «vojo »betlehemsko štalco«, tako namreč imenujejo klerikalci samli svoj kat, dorii. _ • _.(_, ^ _, ,( r, ^ v •jJ- Tak 'g6r- sb| sie i& vsfe o»zg{iHali« za kairdHate. Župana, ;ki**je 4dl sedaj delal v prid-občine, nočejo; postavili so si "a tihem drugega, ki naj bi vodovod zaprl in '•zopet zabijal »pumpe« v tla iri ki naj bi mesto električnih žarnic 6besil »laternice« po vogliih. Za podžupana in druge odbornike naj tri bili slavnozhani možje, trd•':¦-. giavega kalibra, ki bi ,znali imenitno prikimavati. Na dan slavnostne inštalacije novega klerikalnega .župana* bi prikorakali pred županovo hišo v gosjem redu, v salonskih suknjah nr s papežev& bandero /^r slučajno nimiajO še telovadbe, krojev M zastavo) štirje čvrsti čuki (po krščansko prestavljeno) »Orli« — njim na čelu Marko,— in bi tam zaorili svoj krepki: »Živio Eseles!« Za govornika bo menda »učena-glava-imajhen-mož«; ki je tako častno, rešil svojo nalogo pri otvoritvi krščanskega doma, ali pa oni, ki ima tako »majčkena uačka«,- če nebi slučajno tele-grafirali po onega krščanskega študenta iz.Šturij, da:bi govoril v imenu Kršč. dij. zveze, ko že ni mogel govoriti pO občinskih volitvah v Šturjah, kjer je mioral njegov oče prepustiti županski stolček naprednemu možu. Za »finale« bi klerikalen »tamburaški zbor« —-obstoječ iz samih otrok — zasvi-ral krščansko himno: »Čuk se je oženil-' tra-la-la«; saj imajo že svoje vaje na Ma-kovcovi žagi. Petem bi bila na programu ba-kljada, pijača, ples na-katoliški podlagi, . tepež in pritajeno-zarju-bljeno vzdihovanje »Sov« in Marijinih hčera po »komunti« ¦ \n zavladal bi božji mir preko ajdovskih streh. To bi bilo glede volitev; pa imamo še nekaj g. urednik. V nedeljo si je naš gosp.^ Rejc dovolil po prečitariemv pastirskem, 1f stvu izluščiti par stavkov te »Naše bodočnosti«,' kjer se razpravljk o Biiidliizmu, se jezuitsko razburil, ter svaril 'krščanske žene radi otrok, češ, glejte, kak slab nauk učijo »Sokoli« našo miadmo. No, Rejca s te strani že poznamo. Pa tudi,on ne spre-^ obrne Ajdovcev. .-*.» Sicenpa-Vas^g. Rejec pošljemo kmalu v Sebrelje, da^bdste .po-* magali cerkey raztegovati.; kajti.za kate-; iheta' na gimnazijo Va« tako ne sprejmejo več. Huda se Vaiti piše, g. Rejc, pustite Ajdovce v miru! Če ne znate -kaj drugega pridigovatfr: Vas* bomo1'mi'-naučili, ka|:or smo Vašega prednika, kateremu še sedaj jeza in* žalost jetra je, ko se- s^omtti rja-; prodne Ajdovščine. Iz tolminskega okraja. Na Volarjih: Za popravo mostu če» Sočo, katerega je nam pokvaril vihar,' \4 n^-m daroval g. Leop. Jonko iz Bovca 1(1 % za. katere se mu najtoplejše zahvalju-« jtfmo. Obeneimi prosimo slav. občinstvo^ riaj 'bi nam z malimi darovi. p6nia.galo zal z^petno napravo mostu, Pošiljatve naj se^ pfolJjejo občin, -zastopniku Andreju Sbv^itl Domače vesti. \ Danes družabni v$Ler v Trgovskferrf tkSltiu! Goriški.dež^ni zbor danes popoldne glsmund^ferpin-in g. KlavčičJakob^p.o^ ! ner' W.fertel sej«. (Prišel je namre6^ Ooricf* K, g,,Movptriy Jožef, 'a^.:Ko»s'ivC in glNanui« miai^efski-t-ajmk* dr^AJter -pl:• Waltfecht Dober teki «vetiiJRtiro, (Jtt jih pOflkll|m# -Oflf orl|>ni$l$a4ft|f^i9tfoftt i*p(Wpo^fi % i, ¦" ¦>* -,/: ^ -.« .¦:¦¦ ¦. ¦ ,; ;' , \r^. ¦.¦¦> ':i„.- l,\s m: " • WflsloV Šolskega svMnika je dobil, g. prof. dr. Fr. Kos v Gorici povodom sVb-, jega umlrovljehja. DardVl za >Lttaifti> kufilnjd«. — Županstvo y iKobatidu je pOsIa-ie-letnO'pod-^ poro 50 K: Nia račtm mesečhine |e priSlol 52'40K. . ' ' ¦'¦ ' F»roiti!dciJa. — SJov. akad. društvo' »IHHja« v Pra;gi naznanja, da bo rijega^ rtarešina t Tone Delak iz TOta promo-;, viran v soboto 17. febr. na češki uhiverzi^ v Pragi doktorjem prava! ¦'."./;¦ '.. ' Naš rojak/ "profesor, arhitekt dr,j Maks FabiamV na tehniki ha Dunaju, je;. pražhcval 15. t. m. svoj desetletni Jubilej.? Umetniku želimo, da doživi še mnogo ju-bilejev na polju umetnosti! ' } Pogreb . \. Solrice sije, jasno je nebo^ kot ribje.oko, pomladanski dan, Novo živ-| ljenje dliha narava. rVa.tak dan so položili' v Gorici v grob truplp; akademika Bene^ dikta Grudna. Zpralo se je v zadnje spremstvo njemu nekaj ljudi, po večini-akademliki, zapeli so mu pevci ginljivcft nagrobnico, kaplan s Travnika ie molil,' oče, brat in sestra pa so jokali, daje pretresalo srca navzočim ... Zagrnjena je, gruda iri oh v miru počiva___Nad njim:' solhce, sveže življenje. Bolniško . podporno društva za slovanske visokošolee v Gradcu. — Še pred nekoliko ' leti je bi! slovanski dijak v Gradcu sam sebi prepuščen; nihče se ni; brigal zanj v slučaju bolezni, nihče mu ni pomagal. Leta 1896-se je ustanovilo v Gradcu bolniško podporno društvo za slovanske visokošolee, ki je pod nadzorstvom akademičnega, senata graškega vseučilišča. Po pravilih tega društva, zdravijo društveni zdravniki člane brezplačno, zdravila jim pa plača društvo. V bolnišnici imajo v 2. razredu za 2 tedna vso osknbo, ako morajo ostati dalj časa, plačajo samo 3 K na dan mesto 7 K. Denarne razmere ne dopuščajo, da bi moglo društvo v tem oziru vselej primerno podpirati visokošolee, zato prosimo vse one, ki jim je do zdravja in napredka slovan- I skega dijaka v Gradcu, da nairi z denarno podporo priskočijo; na pomoč. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Krankeh-Unter-stiitzungs-Verein sJaviischer Hoohschiiler in Graz« Universitat V sedmem in osmem slov. razredu na tukajšnji gimnaziji je padlo prvi semester nenavadno dosti dijakov. V osmi jih je padlo od 27 dijakov 11; v sedmi od 32 jih je padld'8: Kaj takega ni bilofcmailu na gimnaziji. Vse te slabe rede, izvzemši menda pti'fržh (v osmi) je napisal'prerfe- \°k6f matematike- iri fizike znani zagrizeni 'klerrltaieč Pavlin. V ofrmi je razrednik pa P 'si ni upal razdeliti spričeval, jiii je delil 'ravnatelj; zbfežal ie. Ali ga je gnala slaba 'vest? f — Radi teh neuspehov tirana laž-njivi »NbVf čaš«" ogenj in žveplo na dijake,- Nr>: 6gen|: in žveplo zasluži Pavlin: ga* že dpbi pa z' druge strani. 48; glavna skupščina Matice Sibven-ske se bo vršila dne 17. marca 1912! V Vrtovinu-je bil izvoljen 15. t m. soglasno županom Jožef Cermeforprejšnji župan- — vrl naprednjak. Čestitamo! Boj delavcev v ladjedelnici v Tržiču za s^kral^aifie^deroVnega casa^ — Hoteli so.skrajšanje četrt ure. Vckistvo je reklo, Na'- pHvoih" le;, proti primarnemu zmžaniu !rdnine. V četrtek so'šli delavci z dela četrt ure prej, četudi'hi bilo še nikalcega \sp6tazuma z vodstvom. Vsled tega Je vod-l\st^o iaprlo' 1800 delavcev. Obrnili soj se na politično Oblast, da bi' posredovala. Vršijo se shodi, tipamo, da se stvar poravna^ irgbdnr ž# delavci. »Primorski Hst» hoče nafarbati svoje ?bravce, da ga pr1pory$a''hadto' in knez, 'ki'priporoča'katoliške liste'v svojefn pV >:stirfekem listu.' A'li res;jei*16 tb, da^riadŠl&r rjrr knez nepr|pWf©erfj rfe* »Gbrfeeec ne II »Prini.x ličta«. Na^Bf^e^u^ rit smatra za ka-tdliSicd' lista,- Saj stavGregSrČičeva!! : V nadškofovern pastirskem pismii je zapisano v prvem delu, v šestem poglavju ocj 40.—42 v ršte tc-le;l »tf koiiču Vmk prl- |»roeam k ^KbMMo tiskovno društvo«, ki v Gorici izdaja znani Ust in liri dobre ».- *Novi Gasi* je hitro mžtaibil te nad-školoVe ftesedei^a zapisal .to*le: »Ta »isna-1M- Hst»«!dragfi cftatelj* Je-našofNoVl C«s«, ki ga izdaja »iKatoliSko tiskovno-druStvo*. <— Tako \k i- pastirsko, pismo nadškofa Secteja je prav fino zavrgla oba Gregorčičeva lista.; Katoliški list na Goriškem je samo »Novi Čas«! Ta je; katoliški, dika katoliških listov! Tega priporoča nadškof in knez dovolj očitno. r%i*brJškem mja^tratur Sldvenec potrka na okence urada. Odpre še. Slovenec: Bi rad plačal to in to. Laški uradnik jezho:'Va te far . .zaloputne. Čez čas %e Odpre: - Sei ¦ obrbne!' Slovdflec plača. Okence še zaloputne in notri se Se pri-merho zrepertci uradnik had »ščavomV. -— Lepa sličica z magistrata. Vša čast žnpa--nii: Sotrjbigu, kaierega sedržif dvati^-letna kultura. — Na magistratu so s Slovenci še toliko siirbveJšiV ker pomagata" Bomfelgem, Venicrjem; pokoneu Gregor^ čičin ŠustefŠičV . *• - V Kobaridu so igrali v nedeljo v prb-storHt Hotela Devetak igro »Sin*. Igra je prav dobro všpela: Občinstva je bilo fldl-no: Igralci so igrali prav izvrstno. Nov vojaški zakon in pelagra". — V -dežefnoobfatiHbrfem ininisterstvu s*e je vršilo posvetovanje o olajšavah; ki najs^e dovolijo mladeničem iz onih krajev, kjer je pefagra. Novi vojaški zakon se bo oziral na ,4kfepe tega posvetovanja. i9. pešpolk pride prihodnji mesec z Dunaja v našo deželo ter se nastani po bataljonih v Sežani, Tolminu in Kobaridu. P/odpust v »Novem Času«. — Slovesno je hote! končati urednik »Novega Časa« letošnji predpust Ker je že priznan velikan na. polju' najrazličnejših ugank, je dobil od odbora'»Kat. tiskovnega drušiva* izrecrfo milostno dovoljenje, da se še enkrat splašh In res! Na prOdpustni četrtek je sezidal kaprol za sveto stvar stolp, po-stavilod vznožja* d6 vrha 2SS stopnic (25 :žato,ker cikav da jih toliko večkrat ža-fslttžr s palico)'in izjavil; da treba dobiti miesta stopnic toliko črk, ki naj zhačifo, pravilno postavljene', zeljo' vsakega re§e-| valča kaprolovfh ugank. Da ne bi reiija »Soča5« tako' hrfro te uganke^ ni navedel »novočašni* ugankar nt>oene črlče, češ, ugariuj brez vsake podpore. Potrudili smo še in' evo nase rešitve. Ak:o greš po stop-ničaifo gof, bereš'željor »Da ol! kaprol ga loinil naprej Še«, in ako greš po istih stopnicah haViZdbl, bereš r »da bi jih kuhar gor-ke ^gorkejše«. Povsod je 23 črk. Nismo mislili, da- zna1 bitf uniformiran časnikar z dvema zvezdama pri tem postu tudi.poetičen, saj mu je celo rnnii »ratala«. Želja z gimnazije. • — Ena miza za prodajo kruha dijakom v medčasu.u^r^h ur rib- zadBštujb. frebalo bi vsaj/2 mszi. Želijo tudi, da bi se prodajalo šad?e in drugo ne ie krub; — Kdor je poklicah; da to uredi, naj stori, kar se mu zdi prav, • Na žrebanju v četftek državne dobrodelne loterije je glavni" dobitek 200.000 K zadela š"t*. 12782, "50.000 K št. 503, 30.000 K št, 467.395. ,' Češka Beseda, Dalmatinski Skup, Slovanska Čitalnica iti Hrvatsko društvo »Strosiniayer« v TVstii priredijo veliki slovanski ples, ki se vrši dne 2A. februaija 1912. v vseh prdstoriifi" »Narodnega Dama« v Trstu. Začetek ob & zveer. Nemška klerikalna predavanja v Gorici. Neko društvo fe poslalo svojega človeka v Gorico, da predava tu. Sedaj so predavanja »pri treh kronan«. Predavanje se j0 vrtelo tudi o »Posaunaši^ Sedma »pMattflS« prirneni »#eltgericht, 0as Neue Jerusalem«. Ni dosti, ali nekaj ljudi. tlehodi poslušaj klerikalnega predavatelja^ ^|)ru^0> icPga?;je ^talo, mora, kleti dosti denarja. Kar dobi na koncu vsakega predavanja^je včasih'še za zajutrek premalo. ... f: Bp%li^^lepl^l^e ^iMT-oBš'iaj^ter pošiljajo pisma v na§e mesto in na deželo, v? kk^erih; pd^crvedilfejo. znane »Šforjj^P; 's^Htfem zakladu. Nlc veči:itf;nič'^a'ni:icpt * li2Otf.O0O 'frankov ima' siJravl^h^iV ubbgi . Španski jetnik v Madrid^ nrnelci postaji mt:Francoskem.'- Napn^tt; prid^-n&miljeria -n« tiSfianja v želodon. ndknv rabimo Pellerjeve odvnjnlnn rabaH^va-Urotrllne *. znamko i,^za-kroglioe*. Po McnSnjM |,jo prebavo. C Skatel fronko 4 krono, l!tcleJoya,telj samo lekarnar F. V. Fetler, v Stubicf, Elsartrg St. 364 (Hrvatsko). duša 4 Qer»keKa'.-aA »pafooč.: Navajala-¦ • stav, pa sa n& 3ine tudi ppnočna; služba, v času od'18. do 2$. t. m. ' = Svojim čitateljen* podajemo pismo, ki je pisal Nj. S. princ Roban rz SchotH wema: »Elsa fluid učinkuje prav dobro. ^Pooblaščam Vas, da lahko objavite, da je. meni in mojim prijateljem pomagal Elza fluid in Elza krogljice proti glavobolu, zo-bobolu, zbodljajiih, trganju, 'bolečinah v hrbtu, nahodu in 'bolečinah v želodcu. Posebno dobro se je sponeslo to sredstvo pri opešanju vida. Kdor hoče poskusiti, dobi Fellerjev Elza fluid za K 5 franko,; ako piše direktno na dvorno lekarno E. V. Feller v Stubici Elza trg št. 264 (Hrvatsko). ...:-.- Ljubezen moža. — Kako se more ljubezen do moža pridobiti in ohraniti, to je že mnogim dekliškim -in ženskim srcem povzročilo preglavice in otožne ure. 2e pred stoletji je nežni spol mislil o tem irr je tedaj česlokrat poskušal, pridobiti si ljubimca s čarobno pijačo in prikupljivi-mi pomočki. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj, pove se jim nezmotljivo siguren 'recept, ki je tisočkrat preizkušen. »Uči se dobro kuhati, dete moje, zakaj ljubezen moža gre skoz želodec,« jim svetujejo izkušene matere, »in vpoštevaj tudi to, 4a se samo s pristno Kathreinerjevo Kneippovo sla-cmo kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna »Kathreinerjeva« je v svoji nedosežni izoornosti vedno enaka,-in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke.« Ž utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gospodinjske lastnosti: Drago goveje meso, s katerim ste do sedaj kuhala juho, porabite rajši »za pečenko, za gulaš in k omakam; kajti dandanes napravite lahko dobro govejo juiho brez mesa — laže in ceneje — iz Maggi-jevih kock za govejo juho po 5 v. Pripravljene so iz najboljšega mesnegt ek-strakta in najfinejših" zelenjav za juttio; tudi vsebujejo že potrebno sol in dišave. Treba jih je samo z_y4 litra vrele vode politi in v trenutku je gotova delikatna goveja juha. Kadar kupujete, pazite vednd na ime »Maggi« in na varstveno znamko »zvezdo s križcem«. za pomladansko sedijo došlo v veliki množim krasno blago za moške in ženske cbfeke in perilo. Vsakdo naj si ogleda zalogo in cene manufakturne trgovine HEOŽET S KCRiTNIK v EoeJck stavb, ivrdka e fiorlci, lila malliol«. , Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfa!.>strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221, Izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. • Rudeča Reduta. — Zvest tradiciji, priredi tucji' letos Qori'§ki Sokol na pustni torek maskerado. Vsako leto je občinstvo z veseljem pozdravilo ta dan, vedno so biti prostori v Trgovskem Domu polni in so odmevali iskrenega smeba in pustnega hrupa. Saj je Sokol ljubljenec goriških Slovencev in. tudi zasluži to Uufreze;; v polni meri. Bratska zabava, in lepa prireditev sama na sebi mora privabili vsakega meščana na maskerado. Saj se poti ve-seličhi odsek že cel mesec s pisanjem in pošiljanjem vabil, dolgih in prepričevalnih "besed; s katerimi-"so se dali že mnogi omamiti. Naznaniti moramo, da se je odzvala toliko udeležencev iz vielh koncev sveta, da smo iih morali polovico posoditi za neko'drugo prireditev. Iz Španske pridejo bikoborci, lepi in ponosni, gotovo nekaj novega za Gpričane. Bika dobimo brzojavnim potom iz Netnfeije, dežele lepih ¦manir in plemenite pasme bikov. Čeravno je ta boj bikoborcev še precej nevaren, vendar se slavnemu občinstvu ni treba bati, za varnost bo skrbela varietetna družba s svojimi atleti in clovmcm iBrunotom iz Pariza. Različnih drugib skupin ne moremo niti našteti, ker bi to zavzelo preveč prostora, le to naj omenimo, da bo sviral slavnoznani amerikanski kvartet. Veselja in razpoloženja niti ni treba prinesti seboj, vse to se dobi na maškeradi v prepolni meri. Kot pribežališče »ta scaganih« bo pripravljen buffet. To bo veselja na koše. Ko bo dvorana spremenjena v vrt in bo ta vrt poln razposajenega občinstva, ko bo godba igrala in bo človek z debelimi očmi iskal znancev med maskami, odkod dolgčas in kisel obraz.- Ej. rudeča reduta, dvorana v rude čili rožah, ej, ve mask,- rudeče, brhke in vesele! Sokol se zabava in občinstvo z njim. Saj mu je prijazno in ga zna ceniti in ve, da je vreden podpore, moralne in gmotne. Na svidenje, samo krmežljave, kilave obraze naj bi se blagovolilo pustiti doma. Naj živi rudeča reduta! »Soča« Gorica. Tripolifl, 1~>. II. 19 !n, Odzivaje se povabilu Goriškega Sokola pridemo v torek ob 9. uri zvečer z ekspresnim vlakom v »Trgovski dom« na maskerado. . 4 Arabci in 1 Turek. Prvaški »Sokol« priredi dne 20. II. ti I. v Sokolskem domu svoj običajni ples. Na zc-.r! Trgovsko-obrtne !n gospodarsKe vesti. Otvoritev nove inštalacijske delavnice za električno vpeljavo, plin in vodo. Dne 1. marca t. t. otvori tako delavnico v Gorici g. Rudolf Grion na Korsu Frana Josipa št. 20. Zgoraj omenjeni je bil več let uslužben pri svetovnih tvrdkah in si je pridobil vse sposobnosti. Mimogrede naj omenimo, da je g. Grion lansko leto' in7 štaliral na črnogorskem dvoru vse električne vpeljave in bil za to.tudi odlikovan. — Glej inserat! Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danka« v Gorici opozarja one gg. člane, kateri še niso* da naj prineso podpisat iegitimatije k predsedniku za prosti prehod čez italijansko mejo za tekoče leto. Obenem se naproša vse g> eiane, kateri Še niso poravnali . mesečnine za. 1. 1912., da to čim prej poravnajo^ Politični pregled Kranjski deželni zbor. — Posl. Dem-; šar je interpeliral radi živinozdravniške« ga tečaja na Vrhniki. Odbornik Barbo je ; odgovarjal, da se ni mogel otvoriti, ker je i vodstvo tečaja odpovedal živinozdraviiik Turk vsled groženj od veterinarskih društev. Sprejeli so predlog, da se imajo te-» Čaji takoj odpreti. — Dr, Pegan je pri-, povedoval v zbornici, da je radi svojega .' govora proti orožnikom dobil iz Gorice grozilno pismo orožnikov, da ga Čaka ob-i račun! ,; Ljubljanski občinski svet se je izrekel proti toniti, da bi plačeval vladi 130.000 K za vzdrževanje državne polici- je. Pripravljen je plačati do 40.000 K. Občinski svet protestira proti nameravani premembi volihrika za mesto po nameri klerikalcev, da bi volili tudi zunanji ljudje. Pogajanja v Istri za sporazum med Laihi in Slovenci se bodo nadaljevala. Za sedaj so prekinjena v namen, da ena. in druga stranka zasliši mnenje ljudstva, formulira predloge in jih predloži prihodnji konferenci v razpravo. Sestanek treh cesarjev? — Peter-burški informirani krogi .zagotavljajo, da se diplomati pečajo z načrtom sestanka carja Nikolaja ruskega,, nemškega cesarja Viljema in cesarja Franca Jožefa T. Baje se bo to zgodilo na gradu Friedbergu v rfessnu. Predsednik kitajske republike je Juanšikaj. Vojna mea TnrCiio in Itaiilo Razno. V Tripolitaniji je sedaj 115.000 mož. Ukrcava se sedaj na nove 40.000 mož. Pa baje hočejo poslati še več vojaštva v Tri-polis. ^aneva je odpotoval v Tripolis, kamor dospe v kratkem. Razne vesti. Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. — Vršile so se" te volitve. Bile so jako burne. Klerikalci in Nemci so postopali, skupno. V veliki obrti je dobil nemški kandidat A. Gassner 47, nemški kandidat T. Korn 41 glasov, narodno-na-predni kandidat Ivan Bonač 38. V tej kategoriji imajo Nemci člana zbornice Oas-nerja in s klerikalno pomočjo še namestnika. V II. obrtni kategoriji (srednja obrt) je zmagala narodno-napredna stranka. 703 glasove so dobili napredni kandidatje; klerikalni kandidatje z Nemci 343 glasov. V III. kategoriji (mala obrt) so zmagali najbrže klerikalci, seveda zopet s pomočjo Nemcev. Ponarejevalce denarja so aretirali v Trstu. Aretirali so nekaj Francozov, ki so kovali avstrijske cekine in francoske franke. Cekini so jako dobro ponarejeni. Zračno brodovje.— Francija bo imela najbrže v kratkem času že silno zračno brodovje. O koristi aviatike je predavpi na pariški Sorboni častnik, ki je poziva! Francoze, naj prispevajo za zračno brodovje. Nekaj tisoč ljudi je hi!o navzočih. Hrupno so odobravali njegove besede: nabrali so hit;o 3000 frankov, fabrikant Mi-chelin pa Je podpisal 100.000 frankov za zračno brodovje. — Tudi Nemčija hoče imeti kar največ ueroplanov in vodljivih zrakoplovov. V Nemčiji že fantazirajo, kako polete s temi zračnimi Iadijami nad Pariz ter ga uničijo. Železniška nesreča v Ameriki. — V Pensilvaniji je skočil iz tira vlak. Štiri osebe s^ ^ 4*) jeleA^ln l^ihko ranjenih, poit^flSll j0 ilvjatllc sc|ttn,idt pri Be-roltflU.' l^^l le' ^' pdlkOMlbafi,''" ' ' ' Zfl^j^^VoM^ tfvlaflko >i darovala ^^taHe^kel v B^blimt 100.00*-» murk. 1^ ^k\ ce?3tir se jirna: je pipeti" zahvalil ;' ' -1" ' .' Iv^ Kravos -ska dtlavilea - iifinilk konjski*1 • vpreg :za lubfco •ftli. ^atpžlfO vožnj«;; dalj« .ima, v.žaio^i " razliftne' bc^~ -~^2*+*'»r.^jp^' sfee -^>otre k>-še i ne, ^r^"1^- potrfeine kakor: "iov ftege, ^i,.^' ^»»^»ke, H*.tuite. itd, ""^vr*^ i» ii>rejc*aiR"r j popravo nj$to% feoleseij^ ip ' Ml tetzk)! i lici j Nnioiiii^ lW*«l*^t> aln^ri^. In dnhneQg n i\^0H, kattm -ip pspoliijte Nejbosj,^ H>v»%ike «« toojft&s in Y•«//«# /V ¦-.¦' ^e^-'**no 8*','''' ? p«v»i-, pw«»b»,||,.ln ciaHliiih i slikami ^" 4« i,t Fnmlw po dopisnici L [ ^^n^.-dvoi-MNcabavittlj ' j ^an Kor^4Dn,flS9i m Z%$ (Češko), 1 ZAOBLJUBA Svojo ženo je hotef zastrupiti. Tfagl-konjem dogotlek, ~~ V neki vasi bližti Maribora se Je bila razširila vest, da Je hotel neki, posestnik zastrupiti svojo ženo i/ ljubosumnosti.' Vest se je širila, varstvena oblast jo je slišala in poklican Je bil pred ' preiskovalnega sodnika mož, osumljen, da je natrosil strupa v vino ter' ga dal piti svoji ženi. Osumljenec je. indi-gniran zavrnil-SUtiola- h^m^tQl^mi^.... piti svojo ženo. Povedal p*a je 'td^le!*Off* ima kravo, kateri je dal »ljubavne pijače«, da bi ne bila tako hladna kakor.doslej nasproti biku-plemenjaku. Vinsko steklenico je napolnil z .vodo.-in nasul vanjo JainLa rimskega praška. Mislil je, da bo to poiniagalo kravi. Malo te'pijače je ostalo v steklenici; žena je poslala svojega otroka s to steklenico ,po vino, Krčmar je nalil vino- in tako je dobila ;žena vino z Ijubavnim praš-škpm vred, ki je bil že poprej v 'stekleni-' ci, Zaslišane so bile priče-in'izvedenci so povedali,' da se- daje taka »tjubavna. pijača«,ilegmatičnim kravam. Sodnija^ je, ustavila, postopanje radi pešKušenega za-strupljenja, preganjala pa je moža radi prestopka proti telesni varnosti in ubogi mož. je. bil kaznovan na 5 dni zapora. Veliki vojaški manevri na Tirolskem bodo letos koncem avgusta, in sicer ob meji južni in zapadni. Vse vojaštvo Tirolske dežele se.udeleži' teh manevrov. Kanoni in aviatika. — Od l. marca dalje se bodo na Francoskem na ukaz voj-riega.ministra vršile artilerijske vaje s sodelovanjem aeroplanov. 'Oficirji V'aert>4 planiih bodo naznanjali shier, kam .treba streljati. Po teli vajah se ustanovijo za ar-tilerijo posebni aviatični oddelki. • Med" češkimi in nemškihii socialisti, na Dunaju. —r Pri bližnjih volitvah v-du-; niijski mestni" zastop postavijo češki so-i cialisti svoje kandidate ter. nočejo podpirati nemških socialistov. Izseljevanje in ojačenje Slovanstva. — Zadnja leta se izseljuje največ ljudi iz Italije in AVstro-Ogrske. Po uradnih zapiskih se jev izselilo leta 1909 čez 625.000 Italijanov in čez 260.000 Avstrijcev in Ogrov. Izseljenci pošiljajo navadno svoje prihranke v staro domovino svojcem, ker p,ačy Ameriki ni varno imeti pri sebi večje svote denarja. V Italiji se ceni svota tega denarja na leto 650 milijonov. Razmeroma visoka je tudi svata, ki jo pošiljajo vsako leto avstrijski izseljenci v domovino; posebno veliki so n. pr. prihranki poljskih in rusinskili delavcev iz iNemčije. Končno se vrnejo izseljenci s prihranki sami nazaj v staro domovino. V prvih desetih mes. lanskega leta se je izselilo preko obmejne postaje Tešin cb češko-saški meji 13.000 ljudi, vrnib pa se jih je 18.000. Že več let se opazuje, • da je vračajoči^. izseljencev več, kot onih, ki se izselijo. Pri izseljencih se opaža glede narodnosti sledeče: Slovani se vrnejo v staro domovino, kakor hit'0 so si kaj več prihranili. S tem se tudi kaže slovansko domoljubje. Drugače je pri Nemcih in Madžarih.' Ti vprašajo le redkokdaj po stari domovini; če se jim le količkaj dobro godi, izvalbijo še celo svojce in prijatelje preko luže v Ameriko. S kakimi poklici se peča avstrijsko prebivalstvo. — Od 26 milijonov prebivalcev v naši državni polovici se peča 137 milijonov ljudi s poljedelstvom, 7 milijonov z industrijo, 2'6 milijonov je pri trgovini in prometu, 0'8 milijonov je .pen-zijonistov, 264.000 jih služi aktivno pri vojakih in 873.440 prebivalcev ima svobodne poklice ali pa je brez njih. -v ogrsf i polovici, katera ima 19 milijonov prebivalcev, se jih peča s poljedelstvom 13*2 milij., 2'6 milij. jih je pri industriji, 1 milijon pri trgovini in prometu, 572,309 jih je v javni službi, 26S.437 jih živi od vlog in Pokojnine in 151.296 jiih služi pri vojakih. V Bosni in Hercegovini pa se peča "88% vsega prebivalstva .s poljedestvom.. 42 milijonov v zraku. — »Fremden-blatt« poroča, da je povišanje, cen za sntodke in smodčice dalo naši državi lansko leto 12 miljoTiov več dohodkov nego je bilo preračunjentfi; preračunjenih je bilo , 30 milijonov. 66119 oflcijantk je v poštno-brzojavni službi. Možiti se ne smejo. Radi-tega so . Poslale deputacijo k članom parlamentarne komisije za državne nastavljence s Prošnjo, da se uniči prepoved, po kateri se doslej niso smele omožiti. Poslanci so obljubili, da liti bodo podpirali v tej želji. Književnost j Napredovanje naroda se mora vršiti * na vseili poljih, tako v praktičnem gospo* t UarsVu, politiki in v socialnem gibanju, '' kolikor ria šolskem, umetniškem' in književnem polju. Narodovo življenje nam po- ' daja v rešitev toliko težavnih in komplici-'' ranih vprašanj, da jih he moremo' rešiti jjto^gj; kaS&r 'tfa, se skušamo vanja po- • imtiit. lif *T*azbTati1^{venonrntrajno od postranskega.in začasnega. To se pravi: ¦Znanstveno-moramo proučevati n. pr. pomen izseljevanja, otroškega dela, gospo- j dar-stva, prirodriih prikazni, pravnih obi Lajev, socioloških dejstev, pomen lepe ; književnosti, šolstva itd. V vsa ta vpra- ; sanja nas uvaja »Veda«, dvomesečna re- ) vija za znanost in kulturo, ki izhaja sedaj ¦ že v II, letniku pod uredništvom naših naj- ' boljših znanstvenikov, in ki si je priborila j takoj v prvem- letu mnogo ugleda. Žalibog.' moramo; zopet konstatitati, da-se šloven- : sko^razmriiništvo^e^zaveda svoje dolžni-' 'sti napram taki. rev;iji, t,- j. da se ne za- . veda pomena izobražene inteligence. Ve- } likp število oseb, ki igrajo v javnosti vo- ' dilne inštrumente, mnogo mlajših vseuči-liških absolventov, mnogo učiteljstva, uradništva in dr. pogrešamo med naroč-,niki. Jako slabo n. pr. je zastopano tr-' j žaško občinstvo, pa tudi Ljubljana je jako zaostala. To bi se mloralo iizboljšati. Znan-stvenost »Vede« nima nič šolskega na sebi, ona je vseskozi poljudna, in je v ozkem stiku z Vsemi problemi Slovanstva in Ju gosjovanstva. 1. štev. II. letnika je prinesla naslednjo vsebino: B. V.: Zimski dnevi v Peter- ° burgu.Ferd. Seidl: Mehanika duševnega delovanja. (Dalje priti.). Dragotin Lončar dr.: -Adolf Fischtof. Milko Brezigar dr.: ' Konjunktura, kriza in .depresija. + Josip Vošnjak dr.:-J.užn'oslovanski spomini. The Slave Scholar: Angleška knjiga o južnih , Slovanih. Gradivo. Ivan Prijatelj dr.: I>: življenja kranjskega literata. Pregledi in referati: Država in družba. — Pravo. — R. V.: Radič: Savremena ustavnost. -"• — B. V.: Kelsen: Hauptproibleme der Staatsreclitslehre. — Narodno gospodarstvo. --- V. K:: Sccialnopolitični pregled. — Zgodovina. — V. K.: Kos, Gradivo k zgodovini Slovencev. — Politična zgodovina. — B. V.: Češka politika. —- A. O.: Miehcls, Russland als Vormacht. —Dokumenti. — B. V.: Iz dnevnika Crispija.- — V. K.: Spomini sbcialistinje. — Preglji revij. — B. V.: Revue des sciences poli-tioue. — Kultura. — J. A. Glonar: Slovensko slovstvo. — I. H. Z.: VII. razstava. — Kidrič: Časopis pro moderni filozofi!. — Prirodoslovje. Slovstvo. — Ferd. Seidl: B. Baebler. Kemija. Hinterlcchner: Herl-e, Kemija. - - Publicistika in polemika, — Bdgumal vošnjak: Odgovori I. Vsak zvezek obsega najmanj 6 tis- , kovnih pel velike osmerke, v lepi tiskarski opremi (nashvni list je narisal Saša Šantcl) in stane l K 7 vin., na leto 8 K, za dijake 5 K. Naroča se pri upravi »Vede« v Gorici, Gosposka ulica št.' 7 in, izvzemši Trst, pri vseh knjigarnah. Pripomoček za sledenje so praktične vMAGG! k ke ¦ pRH * 5 h l!!!IH!lil!l!llll Hy [Qiii;iiiii!jy za \ litra najboljše goveje juhe. Ime iMAGGl jamči za skrbno pripravo in izvrstno kakovost. V« M - y:; Mali oglasi. Ra]m»ft]l.\ viSstojMna stane 60 fin. Ako Je eglaB obsetb^JSl ge raCuna i& vsako besedo 3 vin. Hajpttyravnejfte iaseriraoje ta trgovce in obrtnike Belilo }e roanjžih trgovcev in obrtnikov v Gorioi, katolh rta diitoli (in celo v meBtu) nihfto no pozno, ker a.V-Jtt a« ltt*»riraio. Škoda ni majhna. se priporoča za masiranje IZUeŽfrafttl m^Se?kaf ki ima že mnogo spričeval od najrazličnejših oseb. katere je masirala z izvrstnim vspehom. Popraša se lahko g. Jožefa Berlot, iz Šl. Petra pri Gorici št. 120 in g. Justino Rusjan, iz Renč šL 2 0. Fani Jelinek, Kanal §1. 45. Naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam slav. občinstvu, da otvorim dne f. 11101X3 t I. o Gorici na Corsn Franca Josipa SI. 20 jakgb soligoj, urar j instalacijsko delavnico orici, Gosposka ulica štev. 25 ¦«w*»mwvjj»»iiw UUIUVIIIUU v Gorici, Gosposka ulica Štev. 25 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih preciznih ur ter razne srebrno in zlate predmete kakor: verižice, obeske, prstane, uhane itd. J2a vsako popravilo se jamči. Mihael« fark,brivec "šŽra&LRŠ za lmiogobrojni obisk. Za točno postrežbo in snažuost se jamči Slovenska šivilja' s^TJjjaK*"- Izdeluje obleka in kostume po najnovejši modi Josipina Bregentič, ulica Caserma št. h, III. nad za električne naprave, plii) vodo j ter zalogo različnih lustrov, žarnic, I mrežic za plinove luči ter v.se v U» j stroko spadajoče potrebščine. Slav. občinstvu se udano priporočani Rudolf Grion, mehaniker ia elekirotehniker. lovezmca v ..Goriški tiskarni" ose priporoča si. občinstvu za vezavo knjig, registrov, brošur itd. zagotavlja lično delo in "dobro postrežbo po zmerni — ceni. -—¦ Varstvena znamka: „Sidro' Mš iMment. Captici comp. mp.|K Anker fain-Expelter je povsod pripoznano ko! najboljše sredstvo proti prehlajenfn itd. Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko „8i-t'\ ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. EICBTERJEVA LEKARNA pri „ri&tžm l8vn"2jyagt fflj&S isabethgasse Štev. 5 nova. LT"i| Poslano*). Oosp. M A CA R O.L.U učitelju-vodiielju Tomaže vici. V »Soči« z dne 10. t. m. štev. 17. ste ! priobčili dopis' »Iz Gabrovice«. Ker sodi občinstvo, da je žaljiva vse-: bina posebno začetkoma dopisa naperjena na mojo osebo, se smatram opravičeno , žaljenim. j Poživljam Vas tedaj, da v eni prihodnjih dveh .številkah, t. j. v štev. 21. ali 22. \ tega lista podate hsrezno izjavo, če ste mislil v omenjenem članku mojo osebo, sicer bodem prisiljen" smatrati, da velja j žalitev meni, ter storiti primerne korake. Milan Vovk, nadučitelj. •) Za vsebino pod t«m naslovom je od- J Sovorno urodniStvo le toliko, bolfkor /ahtova »kovni zakon. i/ Aksid. telili, društvo »Triglav" v Ora