Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz bojišča na Laškem. Zadnjikrat piše danes „No-vičar" prigodbe iz Laškega pod tem napisom; zakaj potihnil je vojske hrup in sklenjen je mir, kakor smo že zadnjič povedali, da sta 11. dan t. m. cesar Franc Jožef in Napoleon se snidla v Villafranki in podpisala mirno spravo. Mnogo se ugibuje: zakaj je cesar Napoleon ponudil našemu cesarju mir ravno ob času, ko se je imel najhuji boj uncti. Ta pravi to, uni to; iz vsega se pa more povzeti, da je več uziokov bilo, ki so napotili Napoleona našemu cesarju roko podati v mirno spravo: vidii je fran-cozki cesar, kakor sam pravi, da revolucija na Laškem, ktero je sicer sam podpihal, se čedalje bolj širi, da so Toskanci, Parmanezi in Modenezi zapodili svoje vladarje, in da ne bo dolgo moč tudi papeževega ljudstva berzdati, ktero že po večjem delu rimskih mest hrepeni se udeležiti prekucij; kralj sardinski je po nasvetu svojega ministra Cavour-a prerad sprejemal prejšnih vladarjev oprostene ljudstva pod krilo svoje diktature in jim obetal svobodno vlado, kar ni bilo Napoleonu celo nič po godi, boječ se, da bi ga utegnila revolucija nazadnje se prekositi; »sedaj mi glavo venca lavor zmagovavca" — si je gotovo tudi dalje mislil Napoleon — ,;pri Peschieri, Veroni, Mantovi itd. me čaka še težko delo; kaj potem, ako bi me utegnila sreča tukaj zapustiti?" — vidil je, koliko kervi je bilo že prelite, koliko vojakov mu je požerla že bolezen in mu jih žuga še požreti: vse to — pravijo — in morebiti še druzih uzrokov več je zbudilo v glavi Napoleonovi misel, v sredi zmage ponuditi našemu cesarju mirno spravo. Zakaj naš cesar niso odbili ponudbe, nam sami pravijo v razglasih do armade in do svojih ljudstev, ktere bomo spodej omenili. In tako se je zgodilo, da sta se oba cesarja — brez kralja sardinskega — snidila 11. dan v Villafranki. 228 Sprejela sta se cesarja, ki se pred še nikoli nista vidila, kaj prijazno; več ur sta se pogovarjala sama brez vseh drugih prič, ki so še ž njima bile v Villafranki. Kako sta mir sklenila, se je berž iz Vero ne, pa tudi iz Pariza na znanje dalo, in sicer iz Ver one tako-le: nOba cesarja bota podpirala napravo laške zveze (konfederacije); av-strijanska vlada odstopi Lombardijo do reke Minčio, obderži pa zraven beneške dežele Peschiero, Man-tovo in Borgofortc, in stopi v laško zvezo. Veliki vojvoda toškanski in vojvoda modeneški se verneta v svoje dežele nazaj. Vsem deležnikom zadnjih laških prekucij je vse prizanese no". Ravno to pa nekako drugače se je naznanilo iz Pariza in sicer tako-le: „Osnovo mirne sprave sta cesar avstiijanski in cesar francozki podpisala. Zveza laških dežel pod pred sed niš tvoru sv. Očeta papeža se bo napravila. Cesar avstiijanski odstopi svoje pravice do Lom ba rdi je cesarju francoz-kemu, ta pa jih izroči kralju sardinskemu. Avstrija obderži Beneško, ktero bo obstojen del laške zveze. Vsem deležnikom te prekucije je vse prizanešeno". — Berž drugi dan (12. julija) smo brali iz Vero ne sledeči oklic našega cesarja do svoje armade: „Opert na Svoje dobro pravo sem šel v vojsko za svetost starih pogodb, zanašaje se na nadušenost Svojih narodov, na junaštvo Svoje armade in na pripomoč postvaruih Svojih zveznikov. Ljudstva Svoje sem najdel radodarne za vsako reč; kervavi boji so svetu pokazali junaštvo Moje armade in da se smerti ne boji; čeravno se je v manjšem številu bojevala in je tavžent in tavžent oficirjev in prostakov padlo, vendar v nepoterti moči in serčnosti veselo pričakuje novih bojev. Zapušen od zaveznikov se umaknem le neugodnim političnim razmeram, ktere mi pred vsem dolžnost nakladajo, ne zastonj žertovati kervi Svojih vojakov in radodarnosti Svojih narodov. Sklenil sem tedaj mir, kteremu za podlago postavim Minčiovo mejo. Iz polnega serca se zahvalujem Svoji armadi; sopet mi je pokazala, da se morem v vseh rečeh zanašati na-njo v prihodnjih bojih". — Cesar Napoleon pa govori v svojem razglasu k armadi tako-le: ^Poglavitni cilj in konec vojske smo dosegli. Lahi bojo pervikrat narod. Zveza jih bo vse zedinila v eno družino. Beneško ostane pod vlado avstri-jansko, bo pa vendar obstojen del Laškega. Zedinjenje Lom-bardije s Sardinijo nam je ustvarilo močnega zveznika, ki se ima nam zahvaliti za neodvisnost svojo. Tiste laške dežele, ki niso bile zapletene v poslednje homatije, bojo spoznale potrebo dobrih prenaredb v svojih deželah. Vi vojaki pa se bote kmali vernili na Francozko domu. Domovina bo hvaležno sprejela armado, ki je v dveh mescih Sardinijo in Lombardijo osvobodila, in se zdaj le zato ne vojskuje dalje, ker se je začel boj tako zlo razširjati, da bi ne bil več v prid francozkemu cesarstvu v tej strašni vojski. Vojaki! ponašajte se s tem kar ste opravili in doveršiii, pa tudi s tem, da ste otroci tistega Francozkega, ktero bo zmiraj velik narod ostalo, dokler bo serce imelo zapopasti plemenite zadeve, in dokler ga bojo branili možaki taki kakor ste vi!" — Po gori natisnjenem razglasu, kterega so pre-svitli naš cesar podali armadi, so še poseben manifest „do S voj i h na rodo v" 15. dan t. m. iz Laksenburga oklicati dali. V tem obširnem razglasu pravijo cesar, kako jih je le velika sila primorala vojsko na Laškem začeti za pravično reč, in od svojih ljudstev terjati novih in velikih davšin; vse se jim je rado dalo, in to jih je njim sercu še bolj prikupilo. Zalibog! — pravijo dalje — da nam vojska ni srečna bila, čeravno se je armada vojskovala s tako serčnostjo, da se je vse čudilo nad njo. Sovražniki naši so napeli vso svojo moč, pa pri vsem tem so si le nektere dobičke privojskovali ne pa določivne zmage. Premagati jih bi morebiti ne bilo nemogoče bilo, al to bi se bilo dalo le z novim in silnim prelivanjem kervi zgoditi. V takih okolšinah Mi je bila dolžnoht ponujeno mirno spravo v prevdark vzeti in to toliko bolj, ker se bi bil mogel sam 229 vojskovati za pravično reč; zakaj najstariši in najnaravniši zavezniki avstrijanske vlade nikakor niso hotli spoznati, da gre v tej vojski za več kakor le za Avstrijo; terdovratno so ostali v tem svojem nepoznanji. Po vsem tem je najbolj kazalo, za dosego miru tudi kaj v dar prinesti, in brez vtikanja kterega druzega naravnost s cesarjem fran-cozkim samim mir skleniti, ker sem bil prepričan, da se bova midva sama bolje poravnala kakor če se mešajo v to pogajanje tiste tri vlade, ki se niso udeležile vojske. Sedaj ko je mir sklenjen — obetajo cesar v svojem razglasu — da bo njih skerb vsa se obernila v to, da se ves blagor miru nakloni zvestim narodom in da se bode po potrebah časa popravilo marsikaj v p osta vo-daj a vst vu in d er za vnem gospodarstvu. H koncu se cesar še enkrat zahvaljujejo armadi in se milo spominjajo veeh, kterih ne bo več iz vojske nazaj. Pervo in najimenitniše delo je zdaj sklenjeno, — al dosti dela še ostane mirno spravo povsod na Laškem do konca dognati. Sliši se, da ob ravnanje mirii bo za avstrijansko stran pervi minister grof Kechberg sam prevzel; kdo bo namestoval pri tem obravnanji francozko, kdo sardinsko vlado, še ni znano; Bruseljski časniki pravijo, da bo to obravnovanje v Zurich-u v Švajci. Ravno ti časniki pravijo, da ostane 50,000 Francozov na Laškem, dokler ne bo vseh prenaredb konec. — Ce prebiramo časnike angležke in francozke, kaj oni mislijo o vsem tem, najdemo zlo nasprotne misli. Eni pričakujejo vse dobro, drugi nič; eni hvalijo Napoleona, da je končal vojsko, drugi ga grajajo, da ni spolnil obljube in .^Laškega ni osvobodil do Adrijeu; večjemu delu pa se čudno zdi,* da je Napoleon vse to brez kralja sardinskega počel.-ali da saj od njega ni nikjer ne duha ne sluha; lord Derby je te dni v .zgornji angležki zbornici očitno rekel, da bi rad zvedil: „ali steavstrijanska in sardinska vlada mir sklenile, ker francozka Klada je bila, kajior je sama rekla, le pomočnica sardinske, zdaj pa Ve obnaša kot samolastnica?" Gotovo je, da valovi prekucij, ki so na Laškem poslednji čas tako visoko prikipeli, se ne bojo tako kmalo ulegli kakor je želeti, in da novi red bo napravil še mnogo novih h o mati j, ker ne bo lahko toliko različnih glav spraviti pod en klobuk — ??zveza talijanska" imenovan. Bog daj, da bi se saj nova kri ne prelivala, zakaj dosti je bilo že prelite; naša armada šteje po naznanilu „Wien. Ztg.a v vsem skupaj čez 36,000 mertvih in ranjenih, — francozka in sardinska po oznanilu „Moniteur-a" čez 34,000 — tako, da čez 70,000 vojakov je v vsem skupaj v tej vojski kervavilo laško zemljo, in berž ko ne še morebiti več, ker se „Moniteur" rad moti. Iz Dunaja. Presvitli cesar so se s cesarico 15. dau t. m. zvečer na svoj grad v Laksenburg blizo Dunaja vernili. — Po ukazu cesarskem je druga letošnja re kruti renga, ki seje imela ravno začeti, po vseh deželah našega cesarstva ustavljena. — Cesarski ukaz dovoljuje, da za izterjevanje davki nih dolgov (eksekucijo) v službo vzeti vojaki smejo če je treba čez 14 dni v tej službi ostati, vendar imajo dotieni komandanti, glede na vojaške potrebe, svojo posebno oblast določiti, kako dolgo čez 14 dni, nikoli pa čez 4 tedne, more kak vojak v imenovani eksekucijni službi biti. — 16 dan t. m. se je začelo spet iz Dunaja v Terst po železnici tisto blago voziti, ki se odda pod imenom „Eilguta; vožnja vsega druzega blaga po železnici se bo berž ko ne tudi kmali začela. Iz Tersta piše „Triester Zeitung", da gosp. Janez Boscarolli, tergovec v Inšpruku, tergovcom po vsem cesarstvu dobro znan, ker je bil eden izmed tistih mož, ki so leta 1854 nasvetovali narodno posojilo, je spisal spet bukvice, v kterih svoj svet razodeva, kako bi se moglo naše cesarstvo dnarne zadrege rešiti, ktera je zdaj tolikanj huja, ker je še vojska na Laškem požerla velika dnarja. Boscarolli priporoča: naj se na Dunaj pokliče iz vsake dežele več v dnarstvenih rečeh zvedenih, domoljubnih mož, s kterimi naj bi se ministerstvo dnarstva in notranjih oprav posvetovalo, koliko srebra naj bi der-žava dala dunajski banki, da bi se ta popolnoma oprostila deržave in bi mogla za bankovce spet s reber ni duar plačati. Po mislih Boscrollovih je edina pomoč, v našem cesarstvu dnarstvo hitro in popolnoma v dober stan pripraviti, ako bi se saj en del tiste zlatnine in srebernine v pomoč deržavi obernii, kteri sedaj mertev leži; to naj bi se zgodilo po domoljubnem posojilu v srebru; vlada si more popolnoma svesta biti, da ji bojo višja duhovšina in pa bogati kloštri našega cesarstva posebno na pomoč prišli. Kdor bode veliko posodil, takemu naj se podeli kako posebno posla v I j enj e. Nazadnje pravi Boscarolli: Ko bojo na Dunaj poklicani možje svoje posvetovanje sklenili, naj izmed teh odbor peterih mož ondi tako dolgo ostane, dokler bo ta reč popolnoma poravnana. — Reči moremo — pravi „Triest. Zeitg." — da Boscarolli je domoljuben mož in da spozna, da tem v peti našemu cesarstvu je pomanjkanje srebra, al nekako čuden je njegov svet, naj bi ženske svoje srebemo in zlato robo, gospodarji svoje sreberne žlice, škofje in kloštri svojo zlatnino in srebernino na oltar domovine položili , čeravno je res, da bi taki darovi dobro došli deržavi. Če Boscarolli misli, da bojo tudi cele soseske in posamni ljudje svoje obligacije, ki jih morebiti še imajo, prodali in si z zgubo srebernega dnarja kupili, da bi ga potem posodili deržavi, je mož pozabil, da že pri zadnjem posojilu leta 1854 je veliko ljudi čez svojo moč dalo in dosti darovalo, in da po tem takem ni misliti, da bi posojilo po ti poti kaj dosti izdalo. Kaj takega tudi vlada gotovo terjala ne bode. Iz Verone. Železna krona lombardiških kraljev, ktero so v vojski iz Monce v Verono prenesli, se bo berž ko ne v cesarsko zakladnico (Schatzkammer) na Dunaj hraniti dala. Iz Milana. Novi deželni poglavar lombardskega kraljestva je oklicati dal, da odsihmal velja po vsem kraljestvu nova sardinska mera in vaga. — Duhovšina v Milanu je sardinskemu guvernerja Com. Viglianu podala pismo udanosti, v kterem 300 duhovnov s živo besedo zvesto serce odkriva vladi Viktor Emanuelovi. Škof v Kremoni in Lodi kakor tudi general-vikar v Milanu so razposlali po deželi pastirske liste, kteri pričujejo iskreno udanost sardinski vladi. Iz Turi na 15. julija se piše „Moniteur-ju", da sta cesar Napoleon in kralj Viktor Emanuel v Turin prišla iu da jih je ljudstvo s preserčnim veseljem sprejelo. — Grof A rese je tudi tukaj in že je prevzel opravilstvo pervega ministra. Iz Napolitanskega 9. julija. Dva regimenta napo-litanske švicarske armade sta se spuntala , pa punt je bil kmali zadušen; 90 puntarjev je bilo pobitih in ranjenih. Blizo 1800 vojakov, iz kterih sta obstala omenjena dva regimenta, so tirali berž v S vaje o domu. Iz Rusije. Iz Petrograda 7. julija. Danes je bilo slovesno blagoslovljenje spominka, ki se je postavil čaru Nikolaju; stroški dosežejo skor 800,000 rubljev. — Strašni potres 11. junija ni samo razrušil mesta Erzerum-a, temuč tudi poglavno mesto Se mah o; hipoma je ležalo veliko hiš v razvalinah, veliko pa jih je zlo poškodovanih; s potresom je razsajal tako silen vihar, da je drevesa iz zemlje ruval in njih korenine proti nebu obračal; več 100 ljudi je grozno smert storilo. Iz Serbije. Iz Beligrada 12. julija. — 10. dau t. m. so zaperli 5 starešin (senatorjev), včeraj pa spet več drugih oseb; starešine so peljali v Topčider v oster zapor. Pravijo, da so v Beligradu pa tudi drugod po deželi zasledili zakletev zoper kneza Miloša. — V mnogih časnikih se bere, da se v Serbii čedalje večje priprave za vojsko delajo ne le s tem, da se vlivajo nove katione in kugle in napravlja streliva obilo, temuč tudi novi vojaki se naberajo; Scrbija, ki je dosihmal štela le 2000 rednih pešcov, en švadron ulanov in eno baterijo topništva v djanski službi, je poklicala vse urlavbarje k armadi in šteje potem sedaj že 4500 vojakov. Iz Nemškega. Iz Bero lina 13. julija. Vladni časnik naznanuje, da zavoljo sklenjenega miru je vsem kerdelom pruske armade, ki je že na poti bila, ukaz došel, naj ostanejo kjer so in ne potujejo dalje. Iz Francozkega. Iz Pariza. Ko je prišla novica v Pariz, da je mir sklenjen, so začeli kanoni pokati z gradu invalidov, zvečer je bilo mesto razsvitljeno in med brezštevilnimi francozkimi banderi so se vidile tudi nektere černo-rumene avstrijanske. — Cesar Napoleon je imel na dan cesaričnega godu natihoma v Pariz ali prav za prav na grad svoj v St. Cloud priti9 kjer bo ostal, dokler se njegova armada ne verne iz Laškega; s to še le bo obhajal slovesni vhod v Pariz. — Časnik „H. N." piše: „Ker je cesar Napoleon mir sklenil s cesarjem avstrijanskim brez kralja sardinskega, je podoba, da cesarju Napoleonu ni več mar za laško reč. Sedaj je ponižal Avs(rijo kakor pred Rusijo; pervi, kterem bo sedaj na pete stopil, bojo Prusi in Nemci, pa le enega za drugem bo stresel; Angleži bojo s svojo neutraluostjo samci ostali, in kadar bojo francozke ladije kos angležkim, bo Napoleon sam ali združen z manjšimi vladami napadel Angleže in to nezvesto vlado — pokončali Prodam kakor sem kupil, piše dopisnik. — Moti se, kdor misli, da je vlada ustavila priprave za vojsko; zlasti pomorskih priprav ni konca ne kraja; ravno sedaj delajo 8 veličin vojnih ladij, izmed kterih bojo 3 ime Magenta, Marignan in Solferino dobile. — Neki berolinsk časnik terdi, da so na Laškem zasledili skrivno družbo, ki se je zaklela cesarja Napoleona umoriti; sum leti tudi na neko posebno imen i t no osebo, ki je bila deležna te zarote. Ministra Valcvski in Troplong sta se dolgo posvetovala, kaj jima je storiti v tej zadregi; na zadnje sta sklenila zamolčan celo prigodbo in v zarolbo zapletenemu imenitnemu rnožu pri za nest i. Kdo je ta — ne pove noben časnik. — Našemu kmetijstvu žugajo velike nadloge; silno deževje in druge vremenske uime so tega krive. Od kresa sem se je po več krajih našega cesarstva začel krompir sušiti, tedaj že en mesec pred kakor leta 1848 in 1856; najlepši krompirjcvec je čez noč vel in čern. Svile (žide) ne bo skor osmi del tega kar druge leta; beli kokoni so se v obče bolji obnesli kakor rumeni, pa so vendar sila lahki. Kmetovavci pobešajo glave in ne vejo, kaj bo. — V prcdmestih parižkih nabirajo delavci doneske za napravo pozlačen ega voza, kterega mu hočejo v znamenje slavne zmage na Laškem v dar pokloniti. — Sliši se, da je cesar Franc Jožef cesarju Napoleonu obljubil, da se bojo kosti že pred več leti na Dunaji umerlega in ondi pokopanega sina casarja Napoleona I. v Pariz prenesle. Temu Napoleoncu so na Dunaji dali ime „Hcrzog von Reichstadt", Napoleon oče mu je dal priimek „kralj rimski", sedanji cesar Napoleon III. pa mu je dal ime Napoleona II. Iz Turškega. Iz Carigrada. Dolgo ni sultan vedil, ali naj bi šel ali ne; sedaj je vendar sklenil se na pot podati v Smirno, Sirijo, Egipt in Malto; spremljala ga bota razun ministra unanjih oprav Fuad paša tudi sina njegova Murad in Abdul-Agis. 230