Slike iz narodne vzgoje. Sestavil lvo Trošt. III. Naša narodna vzgoja je tedaj silno pomanjkljiva. Morda mi kdo tu seže v besedo rekoč: Motiš se! Ker pa drevo ne pade na prvi mahljaj, upam se tej kategorični trditvi nekoliko ugovarjati. Marsikedo se še spominja, da je slišal tožiti (če ne tudi učiniti) rekoč: nKadar nisem jezen, ne morem otroka kaznjevati. Zadosti ga .okrcam, ako se razgnjevim". Poznal sem svoje dni očeta, ki je trdil, da je palica potrebna, da brez nje ni lehko vzgajati dece. Toda ko ni bil jezen, smel je otrok počenjati, kar je hotel. Seveda je mož tudi kmalu bridko čutil posledice take jednostranske vzgoje. — Nekdo ni svojih otrok celo nikdar tepel, nikdar svaril, le če mu je kdo napravil kako škodo, obdeloval ga je — joj! Ne vem, od kod to, da ti otroci svoje rednike še spoznavajo in spoštujejo (če jih!) kot roditelje. Bržkone je to le — navada. Ako kdo kaj pripoinore k tetuu, to je pač le narava jedina . . . Kam pridemo, ako bode narava glavnim faktorjem roditeljske sreče? Ali poglej, dragi kolega, čitaj vsakdanje novice v časnikih, osobito v onih, ki sezajo preko periferije naše tesne domačije in čital bodeš najgroznejše čine, ki nikako ne kažejo, da je tak otrok dobival po svojih roditeljih blagovonjajoči miris dobre vzgoje. Kam pridemo — moram zopet vprašati — ako bode le narava sama gospodarila z deco! nLe malo nani je prirojeno, mnogo pa piigojeno". Ne mislim tukaj naše inteligeucije, ker tu store (nekoji) barem kolikor morejo in kolikor dopuščajo v to moderne učilnice naše. Rccinio: dečke pošljejo v niesto v šolo. če je deček nesel z doma v svojem srci dobro seme, rodilo bode dober sad. človek  bode s časom, kakoršnih želi družba človeška. Če ni vzprejel od roditeljev svojih prave podloge, enakomerne naobrazbe svojega spoznavanja, osobito pa čutenja in teženja, likal se bode in rastel liki saraonikla mladika iz tal matere zemlje — kakor bo hotela usoda in nebrzdane strasti njegove. Naša inteligencija pošilja tudi deklice v šole. Vender nisino tako, kakor nekdanji Spartanci. Slovenske deklice se nauče v višjih šolah in izobraževališčih mnogo potrebnega, a še več nepotrebnega. Uče se celo francozkemu jeziku, da neiuščine še ne omenjam, ker ta je uže tako povsod; le slovensko pišejo te naše Amazonke — salamenski. Bodi uže, kakor hoče. I pri njih je malone isti rezultat, kakor pri dečkih: če ni bilo srce doma prav obdelano, moderni nauki je bodo težko. In take deklice postanejo gospodinje — matere, o Bog nas varuj! Znajo _e v salonu lepo vesti se svojimi častilci, znajo koketovati tu in tam, samo ne s kuhalnico in pozneje z deco. Ali da pustim to stran za sedaj v svoji časti, ker bi utegnila biti kaka -slovenska deklica" huda na me. Lehko bi se prav hudo opekel. Ali še enkrat prej ko pomočiui pero v drugo, pravim: Krasotica, raila hčerka slovenska! — ue jemljem -pars pro toto". Da se pa ozremo v nižjo plast našega naroda! To Ijudstvo ne pozna skoro nikake vzgoje. Šola storf kar more, ali pri razmerah, omenjenih pod II. še tega ne. Sicer pa priprosto Ijudstvo ve prav malo, kako treba ravnati v tej ali v tej dobi z otroci, ali pa v vseh skupaj — nič. Ne bodem tajil, da sem čital E. De Amicis- ovo: -Cuore", ali to je le ideal. Takih rodit eljev ne dobiš pod solncem, ali -Enrico1* je po drugi strani zopet človek. Tedaj le človek in lehko se mu približujemo. Duhovniki sicer uče našo maso ljudstva, trudijo se v propovedih ia kerščanskem nauku, da vcepijo deci nekaj uiorale. Ali to se vse razkadi pred 15. ali 16. letora, ker ni nikogar, da bi skrbno gojil vsajeno cvetico. Roditelji doma ne vedo nič. Dostikrat se celo posmehujejo otroku, ko hoče storiti nekaj, kar mu veleva srce, a brani hišna nenavada. V cerkvi morda še kdo sliši, da ne smemo deci kratiti zaslužene kazni — tudi s šibo, toda, kako se ta uporablja, povedal sem prej. Naša sl. družba sv. Mohora izdala je uže mnogo knjig, a še malo, ali da prostodušno povem, nič te stroke. Morda je tu in tam kaka verskega obsega, ki objema nekoliko i vzgojno stran, ali tega naš ljud mnogokrat ne razume in ne zna ter ne more uvajati v življenje, ker je nsveto". Ali ne bi bilo potrebno, poraagati narodu v njegovih koreninah. Ljudstvo treba je poučiti, kako naj ravna z največjiin zakladom svojim — z otroci. Mnogo je kriva temu žalostnemu stanju nesloga mej učiteljstvom, roditelji in duhovščino. To so vender faktorji, kojih vkupnega dela produkt je prava vzgoja. In žalibože, baš ti, po krivdi enega ali druzega so včasih tako nasp rotni! (Dalje prih.)