1« Iil.'l933 pravnišlvo ..Domovine" v Ljubljani. Knatlov« ulica 5 IsHalS V$8k fefrtek ""-»''Si tSSL' fršFS^tt&Ft £ rednistvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon3122 do 3126 * Amerik, itu« i dolar. -R»i»« poštne hranilni«. podrejale« rLtrtijui, m. 10.711 To šini na plačana f» gotovini* Stev. 9. -——mm V L'ubl?ani. dne 2. marca 1933. PetiMtiii« Rtv. Din V— Leto XVI. Sencurski dogodki pred državnim sodiščem v Beogradu Obtoženci taje očitana jim dejanja — Izpovedbe prič so skoro ■ splošno obremenilne — Razprava traja dalje Predzadnji ponedeljek 20. februarja se je pričela pred sodiščem za zaščito države v Beogradu razprava proti bivšemu poslancu Janezu B r o d a r j u in tovarišem, o čemer smo že po- demonstrirati in so se culi medtem tudi protl-državni, protidinastični in protivladavinski vzkliki. Demonstranti so razen tega metali na orožnike kamenje in polena. Šele, ko so orožniki nastopili odločno, se je množica razšla. Do podobnih izgredov je prišlo istega dne popoldne pred cerkvijo v Mengšu. Demonstranti so se obnašali, kakor da bi podivjali. Sličen je bil položaj tudi 16. maja v Komendi na prepovedani proslavi dr. Koroščeve Dogodki v Šenčurju, Hrastju, Domžalah, Komendi, Mengšu, Dolu, Primskovem in Sv. Trojici jasno dokazujejo, da se je vršila ta gonja z veliko naglico in da so gotovi ljudje, ki so ostali vl601etnice kakor tudi istega dne v Hrastju, ročali v zadnji številki. V torek je prečital državni splošnem nepoznani, opisovali ljudstvu položaj v kjer je sklical bivši narodni poslanec župnik go- tcžilec dr. Čadrov i državi, kakor da bi se vračali v leto 1918. Raz- spod Janko Bar le svoj javen shod Demon- obtožnico, širjale so se govorice o samostojni slovenski re- stranti pod vodstvom Janeza Brodarja so ' publiki, hujskalo se je proti državnim oblastvom uprizorili takoj proti njemu viharne demonstra- ki se obširno bavi z izgredi, ki so se odigrali ob in podobno. Vse gibanje je kazalo, da so hoteli cije, na cerkvenem zvoniku je bila razobešena priliki proslave dr.Koroščeve 601etnice lani agitatorji ubiti v narodu vero v solidnost in slovenska zastava in zvonili so z zvonovi v zvo- 15. maja v Domžalah in Mengšu, 16. maja v Ko- trajnost naše države. Na raznih javnih in tainih nikih, da preprečijo Barletu shod. Enake demon- mendi in Hrastju in 22. maja v Dolu pod Ljub- sestankih so bile določene točne smernice celotne stracije so se vršile 22. maja v Dolu in pri liano, pri Sv. Trojici, posebno pa v Primskovem akcije. Na zborovanjih so sodelovali pristaši SLS Sveti Trojici. in Šenčurju na shodih bivšega poslanca, župnika v neobičajno velikem številu. Prihajali so peš ali Za dan 22. maja je sklicala nova vsedrždvna g. Janka B a r 1 e t a in poslanca g. Milana Mrav- na kolesih s slovenskimi zastavicami ali zelenimi stranka več shodov v okolici Kranja, in sicer v ljeta, na katerih so se čuli tudi vzkliki proti vejicami, nosili zelene kravate, ki so bile nekak Primskovem, Šenčurju, Križah in kralju. Navodila za vse te obžalovanja vredne znak demonstrativnega značaja proti odredbam prj s v. Ani. V Križah in pri Sv. Ani se shoda dogodke so vsekakor prihajala iz Ljubljane. Na- oblastev. Iste osebe so enega in istega dne pri- njSta mogla vršiti, zato pa je prišlo do tem več- hujskana množica, obstoječa iz pristašev bivše sostvovale raznim proslavam in na raznih slio- jih in silno nevarnih izgredov v Primskovem in razpuščene SLS, je ogražala tudi orožnike, ki dih Vsa gonja v navedenih krajih je bila pod v .Šenčurju. V Primskovem je imel v Gasilskem so b;li poslani tja za vzdrževanje reda. Ljudje vodstvom bivših narodnih poslancev SLS Ja- domu shod narodni poslanec g. Milan M r a v l j e. so jih psovali, metali nanje kamenje in polena, neza B r o d a r j a in Ivana Š t r c i n a in bivšega Na zboru je bilo tudi okrog 200 pristašev bivše padli so celo streli, tako da so moralf ponekod oblastnega poslanca Antona U m n i k a , ki so sls pod vodstvom župnika Matije Š k r b c a iz orožniki razgnati izgrednike s silo. Vodje do- vodili množice v posameznih krajih in jih huj- Kranja. Čim je pričel poslanec Mravlje govoriti, godkov v omenjenih krajih so bili bivši noslanec skali k nasilju proti državnim oblastvom. Ljudje je nastal v dvorani strašen hrup. Zaman je po- Janez B r o d a r, bivši poslanec Ivan Štrcin so jih slepo poslušali in se pokoravali njihovim sianec miril množico, ki je vzklikala: »Dol z in bivši oblastni poslanec Anton Umnik. i navodilom. ! njim! Ubijte ga! Živela svoboda! Živel Korošec!. Obtožnica obtožuje Janeza Brodarja,! Med temi sodelavci sta bila izven vsakega Na Mravljetov poziv je bil nato shod zaključen, Franca Grilca, Vinka Kosa in Josipa L o - dvoma tudi lazarista iz samostana v Grobljah pri navzočni orožnik pa je pozval zborovalce, naj se bodo razžaljenja Veličanstva in zločina po za- Domžalah Josip G o d i n a in Martin O c e p e k, razidejo. Ko je odšel Škrbec iz dvorane, je konu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki pa je pobegnil v tujino. Zaplenjeni materijal v vzkliknil proti množici: «Živela samostojna Slo- Franceta Gregorina zaradi razžaljenja Veli- samostanu je najboljši dokaz za to. Iz Godinovih Venija!» Poslanec Mravlje je bil dejanski napa- čanstva, vsq ostale, in sicer Jerneja V o m b e r - zapiskov je jasno razvidno njegovo sodelovanje den. En demonstrant je vrgel proti njemu velik g e r j a, Tomaža O g r i n a, Petra C e r a r j a, pri pripravah demonstracij. Misijonar Martin kamen, ki pa ga k sreči ni zadel. Med demon- Alojza 11 i j o in župnika Š k r b c a pa zločina O c e p e k je privedel 30 kolesarjev v Komendo. stranti se je posebno odlikoval Alojzij 11 i j a. ki po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v Samostan v Grobljah je dal tudi na razpolago je ponovno vzkliknil: »Živela samostojna Slove- državi. | svoja prevozna sredstva. V Godinovi beležmei, nija! 2ivela svoboda!« Vse politične stranke v državi, ki so nosile v kateri je bil sestavljen program za Koroščevo, Za ^ maia je bii najavljen tudi shod narod- versko ali plemensko oboležje, so bile prepove- Proslavo, je med drugim tudi zapisano: «Ne se nega poslanca Janka B a r 1 e t a v Š e n č u r j u. dane in razpuščene po zakonu o zaščiti javne oziratl na T °P°zicija je hotela 23 vsako cen0 njeK0V shod varnosti in reda med niimi tudi Slovenska ljud- *sa,keiH S!Uca3V- .Maše{ "am 1 .e T >? prepo.v!" preprečiti in je zato razvila silno agitacijo med varnosti n reaa mea njuni tuai siovensKa ljua d t, Qodina e tudi fotografiral nastop orožni- £ . hiv5f, c. s v senčuriu ie zbralo tega ska stranka. Voditelji te stranke so kljub temu . „ „ n_mx-i„i, in nr!nr3vn nato dnnicnir? ki pnstaM D1Vbe v ;>en,cunu ** ZDra,° «f** snreieli novo stanie v državi ki ie nastalo 7 ma- °VuT Doi?Žalah 10 P"Pravi1 nat0 d°pisn ce, ki d ok oseb in bližnje ,„ daljne okolice. sprejeli novo stanje v državi, ki je nastalo z ma- s0 b e nedvomno namenjene za razširjanje. iprktaši hivSe SI S so nrihaiali v organiziranih nifestom Nj. Vel. kra ja, in so v tem duhu sodelo-j n «Saj ni treba», je grenko rekla Angela. «Oče, šla bi, kaj? Samo v napoto bova.» «Le še ostanita*, je prosil Kosmač. «Angela pobrigaj se malo zanj. Spretne roke imaš.» Angelo so te besede zabolele v srce. Tiho je stopila k postelji in se z roko dotaknila Janezovega čela cVročina se ga je lotila>, je dejala. šla je v kuhinjo in se vrnila s skledo vode in brisačo. Namočila jo je v vodi, ožela in mu jo oprezno položila čez glavo. Kosmač jo je gledal. Videl je, kako je njena roka ljubeče zdrsnila po njegovi levici, ki je ležala brez moči na postelji. cRada ga ima», si je rekel. «Dolgo ni zdravtiika>, je dejal Špan, hoteč pretrgati mučni molk, ki je vse dušil. «Ce pa je Jernej doma dobil, mora kmalu priti.» In res se je prav tedaj začulo drdranje voza po cesti. Malo nato je stopil v sobo resen starec z veliko torbo pod pazduho. «Kje imate bolnika?* Kosmač je z glavo pokazal na posteljo. cPojdite malo ven, da ga pregledam.* Drug za drugim so pobešenih glav odšli. Angela poslednja. Ne se mogla ločiti od postelje. Počakali so v kuhinji. Nihče ni izgovoril besede. Mračna tesnoba jih je prevzela. Bali so se. Počasi so tekle minute... Strmeli so v vrata, ki se niso hotela odpreti. Potem je stopil zdravnik na prag. Resno je pogledal po zbranih in tiho rekel: je kriknila Angela in planila s stola. Doktor je naglo odprl vrata. Ko je zagledal prestrašeno Angelo, ki se je vsa tresla, in Janeza, ki je strmel vanjo, ji je naglo zaklical: Stopil je k postelji. je prestrašeno vprašala. Angela ji ni odgovorila. Kakor v sanjah je krenila k hišnim vratom in jih z drhtečo roko odklenila. Na pragu je zaihtela in zbežala v noč. * Strašna je bila tista noč na Goljavi. Zdravnik je Janeza komaj pomiril, šele proti jutru je pokojno zaspal. Drugi večer je jela vročica pojemati. «Najhujše je minilo>, je rekel zdravnik, ko je odšel. In res se je jelo Janezu obračati na bolje. JZdrava narava in prirodna moč sta zmagali, i Tisti večr je bil že toliko pri zavesti, da je vprašal Meto, ali ljudje že kaj vedo o Anici. sko himno, potem pa pričeli vzklikati: »Dol i vlado! Živela republika! Dol s sokolskimi hlapci! Dol s sokolskim učiteljstvom!« Štrcin se je postavil kakih 20 do 30 korakov daleč od okna priče in opazoval ves potek demonstracij. Oziral se je na njegovo okno ter klical Korošcu. Ljudje so se zbirali v sprevod, iz katerega so padali tudi vzkliki proti kralju. Klicali so tudi: »Živela revolucija! Dol z vlado! Živela samostojna Slovenija!« Med demonstranti je dobro videl obtoženca Cerarja in Gregorina. Razprava se je nadaljevala v soboto. Prvi je bil zaslišan narodni poslanec Milan M r a v 1 j e o dogodkih v Primskovem. V svoji izpovedi je zelo obremenjeval kranjskega župnika Matijo Škrbca, o katerem je trdil, da je organiziral ves napad na razbitje njegovega shoda. Čul je tudi, kako je klical župnik Škrbec: »Živel Korošec! Živela samostojna Slovenija! Živela republika!« Kot naslednja priča je. bil zaslišan orožnik Ivan S r e b o t iz Šenčurja o tamošnjih dogodkih 22. maja. V svoji izpovedi je vse potrdil, kar navaja obtožnica proti bivšemu poslancu Janezu Brodarju. Nadalje je bil zaslišan kot priča poslanec dr. Stane Rape, ki je med drugim izpovedal: Mojo pozornost je vzbudila predvsem skupina ljudi pred cerkvijo. Tam je stal Brodar in se pogovarjal z ljudmi. Stalno so prihajali k tej skupini kolesarji, se razgovarjali z Brodarjem, nato pa zopet odšli v smer, iz katere so prišli. Sicer zaradi oddaljenosti nisem mogel čuti, kaj je Brodar govoril, dejstvo pa, da so se okrog njega zbirali ljudje in da so se novodošli nanj obračali in od njega prejemali odgovore, je moralo v vsakomer utrditi prepričanje, da vse vodi Brodar. Ko sem pri svojem obhodu po vasi zopet prešel skozi kordon, ki je stal na poti, ki drži iz Šenčurja proti kamniškemu srezu, sem naenkrat čul močno kričanje na desni od mene, to je na poti, ki vodi proti Velesovu, in videl, kako velika skupina ljudi pritiska na kordon, pri čemer so spredaj stoječi možje razgalili svoja prsa in izjavljali: »Nič nam ne morete, pa zabodite, če se upate!« V tem trenutku se je odločila od skupine ljudi pred cerkvijo gruča 15 do 20 ljudi in hitela orožnikom za hrbet v zklikanjem: »Vi jih napa-dite spredaj, mi pa jih bomo zadaj! Razorožimo jih!« Stopil sem tej drugi skupini nasproti in z vzklikom: «Kaj niste imeli dovolj krvi v svetovni vojni? Pomislite na žene in otroke!« vse zadržal. Med prerekanjem, ki je pri tem nastalo, so Starka je žalostno odkimala: clzginila je, kakor bi se bila vdrla v tla. Sam Bog ve, kam je šla.» Meta je vedela, kaj je menil s temi besedami. , je odvrnil Janez. <še nekaj dni in na delo pojdem.> Janez ga je hladno pogledal, t Vsaj zdaj naj me pusti pri m i rut Kaj sili za mano?» , je suho odvrnil. cCe hoče, naj pride>, je potem odločil. «Če ne bom preveč prijazen z njo... naj si sama pripiše.. .> Zvečer je res prišla. Oče se je umaknil, da sta ostala sama. Ko sta stopila na prag in ga videla v soju luči, je prebledela. Noga ji je zastala, ni zmogla več koraka dalje. cJanez.. .> «Da», je mrtvo odvrnil. (Dalje). pa se je vedno znova zbirala. Gregorin se je zapletel v prepir z nekim orožnikom in mu hotel vzeti tudi puško. Na pomoč mu je prišel še njegov brat Tomaž Gregorin, ki si je razgalil prsa in zakričal: Prebodi me, hudič, če se upaš.* Za Belišakom je bil zaslišan orožniški pod-narednik Jernej V a d n j a 1 iz Kranja, ki je med drugim izpovedal: »Jaz sem bil v Primskovem in nikjer drugod. Cim je poslanec Mravlje pričel govoriti na shodu v Gasilskem domu, je takoj nastal velik hrup. Slišali so se klici: Dol ž njimi. Med demonstranti sta bila obtoženca Alojzij llija in župnik Matija Škrbec. Demonstranti so imeli zelene kravate. Zaradi silnega hrupa ni bilo mogoče govoriti in je množica zato šla iz Gasilnega doma. Ena skupina je nato odšla s kolesi proti Preddvoru, ena skupina pod vodstvom Alojzija Ilije pa je klicala: Živela svobodna Slovenija! Živel dr. Korošec! Živela samostojna Slovenija!* Priča orožnik Peter Adamič je izpovedal med drugim: «Mi smo prišli iz Domžal. Tam je bilo polno ljudi, ki so silno vpili: Živel dr. Korošec! Živela samostojna Slovenija! Jaz jih nisem poznal, ker sem tedaj šele prišel iz orožniške šole. Demonstranti so metali tudi kamenje.« S tem je bilo zaključeno zasliševanje povabljenih prič. Branilci so nato stavili svoje predloge. Državni tožilec dr.Cadrov se je izrekel proti predlogom branilca dr. Pegana in je zahteval, naj se izpovedbe prič, ki jih navaja dr. Pegan, samo prečita. Glede zahteve branitelja dr. Adlešiča, naj se pozove v Beograd priča Pravst, je izjavil, da je bil Rekar vedno dosleden v svojih izpovedih. Ustrašil se ni niti tedaj, ko je pričel dobivati nepodpisana pisma, v katerih se mu grozi s smrtjo, ako bi vzrajal pri svojih izpovedih. Čitank Izpovedb prič, ki so bile zaslišane med pa so kričali: Živel Korošec! Dol Barle! Živela preiskavo. I svoboda! Dol kralj! Živela republika! Živel Mus- | solini! Zbralo se je mnogo ljudi, tako da jih j« Na razpravi ta ponedeljek so se čitali sodnij bilo do 4000. Brodarja in Umnika sem videl, da spisi in zapisniki o izpovedbi onih prič, ki niso sta imela med množico vodilno vlogo. Vide! sem bile povabljene h glavni razpravi, marveč so bile zaslišane v teku preiskave. Iz teh izpovedb povzemamo le najvažnejše. Prva je bila prečitana izpoved priče Marije tudi kranjskega župnika Škrbca. Ko je po zborovanju župnik Barle odšel proti župnišču. je bil vik najhujši. Kričalo se je: Dol Barle! Sem ga dajte, da ga razrežemo! Kričali so tudi: Živel Zupančeve, ki je izpovedala: .Gledala sem,!Korošec! Dol Barle! Živela republikal Prašič ko so se začeli ljudje zbirati pred Gašperlinovo Barle!» hišo. Bilo pa je ljudi tudi na Umnikovem dvorišču, odkoder so pozneje začeli leteti kamni in polena in je počil tudi prvi strel. Videla sem na oknu hiše Marico Umnikovo, ki je vzklikala: Živel dr. Korošec! Zaklicala pa je tudi: Živela republika!« Katarina Gašperlinova, gostilničarka in trgovka v Šenčurju, je izpovedala med drugim: •Videla sem Brodarja in po vsem njegovem vedenju se je videlo, da on vodi množico. Kričal je: Dol z Barletom! Žive! Korošec! Živela republika! Martin S u š n i k pravi v svoji izpovedi: «Bil sem na shodu in mi o dogodkih na cesti med shodom ni nič znanega. Po shodu pa sem videl župnika Škrbca pri cerkvi, kjer je na nekem vzvišenem prostoru nekaj govoril, pa ne vem kaj. Nisem dobro slišal, ker so se ljudje okrog njega drli na vso moč. Videl sem tudi Umnika in Brodarja. da sta vodila množico » Anton R opre t, Edvard Jeraj, Stanko Oblak, Franc Murnik, Dana Kiisslova, Milana M i 1 i č e v a, orožniški kaplar Mato S a -v a r in Alojz Kastigarso izjavili v glavnem Dol s kraljem! živel Mussolini! Umnika sem tudi J^^r<^ge priče! videla, ko je stal pred svojo hišo s prekrižanimi rokami. Vzpodbujal je množico in dajal navodila z rokami. Na oknu Umnikove hiše pa sem videla Marico Umnikovo in pa poštno pripravnico, toda ta je stala nekoliko zadaj. Marica je vzklikala: Dol z Barletom! Živela svoboda! Živela republika!« | Ivan G a š p e r 1 i n, gostilničar in trgovec v j Šenčurju, je v preiskovalnem postopku izpove-i dal: «Videl sem, kako je prihajala od Preddvora dol gruča kolesarjev, ki je kričala: Živel Koro- Župnik Barle: «Prišel sem v Hrastje, kjer so mi povedali, kako je delal in govoril Brodar. _ Stari ljudje so se zgražali. Zaradi tegg sem jih pozval, naj gredo k Staretovim. Starejši lj«dje so odšli na Staretovo dvorišče. Ko sem pričel' govoriti, so pričeli v stolpu pritrkavati z zvonovi, da ni bilo mogoče ničesar slišati. Ko fcem nehal, so tudi nehali zvoniti. Videl sem zunaj-pied dvoriščem Brodarja sredi množice. Vzklikal je: .Živel dr. Korošec!' Shod sem zaključil kakor ponavadi z vzklikom: ,Živel kralj! Živel šec! Dol z Barletom! Imeli so zelene kravate in1 kraljevski dom!' Zborovalcem sem pa priporočil, pa zelene vejice. Množica se je zbrala pred našo naj se lepo razidejo, množica pa je klicala: ,Zi-'hišo, pa so jo potem orožniki porinili nazaj. Po-'vel dr. Korošec!' Za Šenčur sem zvedel že prej/ I zneie sem bil zaposlen na dvorišču, kjer se je da se nekaj pripravlja. Prišel sem tja okrog pol-: vršil shod, kateremu sem jaz predsedoval. Zunaj' dneva in se oglasil pri župniku Pibru, ki pa mi je SoteŠčan: 5 Mejnik (Povest.) III. Na Poljani je odzvonilo k večernicam kakor vsako nedeljo. Toda v cerkev so lezle le stare ženice i otroki. Drugi so se zbirali zunaj vasi in čakali, kdaj bo prišel župan s svetovalcema, ki obravnavata sporne zadeve. Prispeli so željno pričakovani občinski očetje s tajnikom, ki je nosil mapo in merilo. Lipnik in Klemene sta stopala med njimi. Menili so se o navadnih gospodarskih zadevah. Napetost med sosedoma je bila tolika, da drug z drugim nista govorila. Kadar je govoril Lipnik, tedaj je Klemene molčal. Ako se je oglasil Klemene, pa je Lipnik hrkal in kašljai, da bi ne slišal, kaj je povedal. Zadaj za možmi je žgolela mladina. Fantje so se šalili z dekleti, ki so odgovarjala z zvonkim hihitanjem. Zgovorne vaščanke pa so stikale glave in obirale Poljance. Ivan, Lipnikov dijak, je nalašč zaostal za va-ščani. Šepetanje opravljivih babnic mu je presedalo, zakaj mnogo opazk je veljalo njegovemu očetu. Rajši je hodil sam, kot bi jih bil poslušal. Tam, kjer je pot zavila v šumo, ga je dohitela Klemenčeva Francka. cPrecej nas jej Ivan*, ga je nagovorila skoro plaho. «Vec kakor v cerkvi pri večernicah», ji je odvrnil bolj hladno ko prijazno. Francko je zabolelo. Povesila je glavo in rekla: sGlej ga nol Ali se bova midva tudi pisano gledala zaradi mejnika?* cZato pa stopiva v zatišje. Skrivajva, kar je med nama .. .* «Zaradi očeta, meniš?* Dekle ga je umelo. Strinjalo se je z njegovim načrtom Tudi Klemene ni potrdil nove meje. Resno se Je postavil pred župana in prepovedal: «Nihče ne bo postavil semkaj mejnika!* Zupan je razlagal mirno in potrpežljivo: «Lre-dili smo tako, kakor kažejo mape. Nekaj pedi zemlje gor ali dol. Razlika je prav neznatna. Pravde še niso nikogar odebelile.* , so pritrjevali vaščani. Tudi Klemene je ostal trdovraten. Zupan si je resno prizadeval, da bi se soseda mirno poravnala. Njegove modre besede pa so utirale pot k novemu prepiru. Zato je zaključil: «Sodišče naj izreče poslednjo besedo.> sta izrekla soseda skoro istočasno. — Zupan je hotel na vsak način preprečiti pravdo. cNaj le 8tane!> se je oglasil Lipnik. cKdor bo izgubil, bo plačal. > Zupan ju je pogledal pomilujoče in rekel: Kar so zamudili moški, to so nadomestile ženske s svojimi gibčnimi jeziki. Posebno Lipnica in Klemenka; zlasti poslednja, ki je bila silno jezična in zamerljiva. Kadar je začela migati z jezikom, tedaj je ni bilo lahko ugnati. Izvedela je vse, kaj govorijo o nji pri Lipniku. Strbunc jo je marljivo obveščal. Prav tako je postregel tudi Lipnici z vsem, kar je skuhala Klemenka. (Dalje prihodnjič.) In je predsedništvo Zveze slovanskega Sokolstva sklenilo izjavo, v kateri odločno odbila neosno-vane napade In klevete na čast In svetlo ime Sokola kraljevine Jugoslavije, pa naj prihajajo nimali predvsem ta dobro krzno, zlasti za kune| zlatice, kune belice, lisice in dehorje. Na dražbi so se dosegle naslednje cene za prvovrstno blago: lisice gorske 204 do 270 Din, lisice gorske (izredni od katerekoli strani. Obenem izraža našemu SO' kolstvu popolno vzajemnost in sokolsko bratsko ljubezen. V Nemčiji so izgredi na dnevnem redu. V nedeljo je prišlo na neštetih krajih do obračunavanja hltlerjevcev s političnimi nasprotniki. V Berlinu In ostali državi so spopadi v nedeljo zahtevali osem smrtnih žrtev, med katerimi sta bila dva hitlerjevca (narodna socialista) Ranjenih pa je bilo 15 oseb hudo in 100 lahko. Nemška volilna borba je torej zelo krvava. Še hujši izgredi se obetajo na dan volitev 5. marca. Vse kaže, da se narodni socialisti ne bodo strašili tudi najhujšega nasilja, samo da uničijo ob volitvah svoje nasprotnike. Hitlerjevska nasilja že rodijo odpor in so v ponedeljek zvečer komunisti zažgali nemški parlament v Berlinu. Ogenj je nastal po 22. uri. Gasilci so kmalu prispeli in začeli gasiti, kar pa ni mnogo zaleglo, zaradi česar je nastal sum, da je bilo poslopje polito s kako hitro gorljivo snovjo In zažgano. Policija, ki je takoj začela preiskavo, je ugotovila, da je zažig parlamenta delo komunistov. Ene?a požigalcev. van der Liibbeja, so aretirali. Aretiranec je priznal, da so komunisti pripravljali v Nemčiji revolucijo. V dunajski «Arbeiter-Zeitungi» piše madžarski socialist Ladislav Fenyes o oboroževanju Madžarske, ki da pripravlja nov svetovni požar. Po trianon-ski pogodbi sme imeti Madžarska samo naiem-n'ško vojsko 35.000 mož. Res pa je. da madžarska vojska že deset let nima nobenega najemnika. ker se vrši njeno izpopolnjevanje z rednimi nabori doraščajoče mladine, ki se pošlje po dveh letih na dopust, da napravi prostor mlajšim letnikom. Na MadŽarcVom «r» voiaš«W f>HtO polne. Mala antanta je objavila tale komunike: Glede na vesti o zadevi tihotapstva orožja za Madžarsko v Hlrtenbergu, ki so se razširile po razpravah v spodnji zbornici in v zunanjem odboru avstrijske poslanske zbornice, po katerih bi se dalo misliti, da je ta zadeva že zaključena, ugotavlja tajništvo stalnega sveta Male antante v Ženevi, da hirtenberška zadeva še ni zaključena, čeprav se nahaja na potu zadovoljive ureditve. Vlade držav Male antante pričakujejo uradnega obvestila francoske in angleške vlade glede sklepnih predlogov za ureditev te zadeve'. Šele tedaj se bodo države Male antante odločile, ali bodo stvar izročile svetu Društva narodov ali ne. kosi) do 310, lisce poljske 160 do 180, kune zlatice 600 do 700, kune zlatice (izredno lepi kosi) do 950, kune belice 560 do 650, kune belice (izbrani kosi) do 700, dehorji 75 do 95, veverice 4-30, veverice (škarta) 0-50, divje mačke 75 do 90, divji zajci 4-80, jazbeci 75, vidre 300 do 400, bele podlasice 30 do 35, gamzi 20 Din. Za domače mačke in domače zajce, rjave podlasice, srne, krte, polhe, merjasce in volkove ni bilo pravega zanimanja, sicer pa tudi ni bilo večjih količin na razpolago. HMELJ. Splošno je ostal položaj na vseh hmeljskih tržiščih neizpremenjeno miren. Zanimanja in prometa je prav malo. Pri nas za starejše letnike ni zanimanja, pač pa je še vedno povpraševanje za letnik 1933. v prodaji v naprej po 20 do 25 Din za kilogram. — Na Češkoslovaškem se trguje pridelek leta 1932., žateško blago, še vedno po 30 do 52 Din za kilogram, vendar so cene precej oslabele, zlasti za slabše blago. Prodano je bilo zadnji čas le nekaj manjših partij srednjevrstnega blaga po 32 do 37 Din za kilogram. — V Nemčiji se je pri prav pičlem prometu plačevalo v zadnjem času za hallertauski hmelj 65 do 72 Din, spaltski 73 do 79 Din, gorski (Hersbruck) 49 do 61 Din, tettnauški 72 do 75 Din in za wiirttemberški 56 Din za kilogram. — V Franciji je v hmeljski kupčiji popolno zatišje; alzacijsko blago notira do 50 Din za kilogram. — Tudi v Angliji je kupčija prav klavrna, ker je premalo povpraševanja. Cene se še precej držijo in letnik 1932. notira 43 do 60 Din za kilogram. — V Belgiji je bilo zadnji čas nekaj manjših zaključkov za letnik 1933. v prodaji v naprej po 27 Din. — V Ameriki je tržišče brez vsakega zanimanja in cene postopno nazadujejo. Sejmi 6. marca: Mengeš, Vrhnika, Murska Sobota (ži vinski in kramarski sejem), Ormož, Sv. Peter pod Svetimi gorami. 7. marca: Št. Janž (srez Krško). 8. marca: Velika Loka, Pilštanj. 9. marca: Sodražica, Škoci;»n (srez Krško), Ko-toriba. 10 marca: Kapela pri Brežicah, Sv. Jurij ob Taboru, Raka, Dol pri Laškem, Spodnja Pol-skava, Hodoš, Smuk, Vuhred, Kostrivnica. 11. marca: Gradac, Čušperk, Slovenska Bistrica (živinski in kramarju p°jem). Tedenski tržni pregled KRZNO. Dne 20. in 21. februarja se je vršila v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba krzna. Zaradi letošnje mile zime in pozno zapadlega enega kakovost krzna ni bila najboljša, zato je bil sejem skromneje založen kakor druga leta. Za izredno lepe kože so bile dosežene visoke cene, ki žnatno presegajo one na tujih tržiščih. Po izvoru se je izdražilo 70 % krzna iz dravske banovine, ostanek iz ostalih krajev države in nekaj kun zlatic iz Tirolske. Znatno je bilo število kupcev. Došli so iz naše države, pa tudi iz tujine, tako iz Italije, Avstrije, Nemčije, češkoslovaške in Švedske. Posebno uvaževan kupec je bila Priveligi-rana družba za izvoz iz Beograda, ki je kupila inatno množino krzna in s tem vplivala, da so dosegli prodajalci visoke cene. Kupci so se za- v** v roV V«* oi L nejša pomladna dela (saditev sadnega drevja^ obrezovanje, precepljevanje, pomlajevanje ia škropljenje sadnega drevja). Tečaj se prične ob 8. zjutraj. Priporočamo kmetovalcem, gostilničarjem in drugim zanimancem, da se obeh teča* jev udeležijo v čim večjem številu. i Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 58 Din; v devizah: 1 holandski goldinar za 23,20 do 23,32 Din; 100 avstrijskih šilingov za 922,50 do 932,50 Din; 100 nemških mark za 1360,14 do 1370,94 Din; 100 italijanskih lir za 291,01 do 293,41 Din; 1 ameriški dolar za 56,73 do 57,01 Din; 100 francoskih frankov za 224,60 do 225,72 Din; 100 češkoslovaških kron za 169,01 do 169,87 Din; Vojna škoda se je trgovala po okrog 200 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 45 Din. Kratke vesti t= Kletarski in sadjarski tečaj. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se bo vršil v četrtek 9. marca enodnevni k 1 et a r s k i tečaj. Tečaj se bo pričel ob 8. zjutraj. Dopoldne bodo v veliki učilnici teoretična predavanja o pretakanju in žvepljanju vina in o vinskih boleznih in napakah. Popoldne pa bo teoretičen pouk, praktično ponazorjen z deli v šolski kleti. Na istem zavodu bo v četrtek 16. marca sadjarski tečaj, na katerem se bodo obravnavala najvaž- CVETKOVCT. Po 221etni odsotnosti se je te dni vrnil iz Amerike naš rojak g. Anton Janže-kovič. Značilno je, da so bili vsi štirje bratje v Ameriki. Blaž se je pred dvema letoma vrnil, a je odšel zaradi nekih denarnih zadev ponovno v Ameriko. Kakor čujemo, se v najkrajšem času povrne za stalno. Medtem ko si je Anton pridobil ameriško državljanstvo, so ostali trije obdržali naše. MALA NEDELJA. Dramski odsek soltolske čete ponovi v nedeljo 5. marca točno ob 3. popoldne v Društvenem domu «Legijonarje>, narodno igro s petjem. Ne zamudite si ogledati vsi od blizu in daleč te lepe igre! PREDGRAD OB KOLPI. V Predgradu smo> imeli vsako leto v zimskem času igre. Letos pa ni prireditev, ker ni denarja. Vas Predgrad šteje 500 duš in je najmočnejše naselje v fari in občini* V Predgradu stoji lep občinski dom občine Starega trga in zato se je izreklo vseh pet tukajšnjih občin (Čepljane, Dolnja Podgora, Dol, Stari trg in Radenci) ob primeru združitve v veliko občino za sedež v Predgradu. Vse te občine mislijo gospodarsko in jim gre vsa čast, da so spoznavne. REČICA OB SAVINJI. Minili torek se je pri« nas delila koruza po znižani ceni. Marsikomu bo v tem hudem času prav prišla. Umestno bi bilo, da bi se pri takih delitvah sestavil nekak odbor, v katerem bi bil iz vsake vasi po en mož, ki bi poznal ljudi v svojem okolišu, da bi molitev lahko izvršila točno po potrebah f SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Za nedeljo 26. februarja napovedani shod se je zaradi zadržanosti poslanca gosp. Petovarja preložil na 12. marca po rani maši. Na shodu bosta govorila senator g. dr. Ploj in poslanec g. Petovar. — Pričeta dela na cesti Osluševci—Stonjci eo se zaradi zapadlega snega morala odložiti. — Zanimanje za «Domovino> je pri nas povsod veliko. Zadnje Čase se je prijavilo več novih naročnikov. Poskrbeli bomo tudi, da pride pogosteje kako poročilo od nas. — V Moškanjcih je umrl bivši dolgoletni župan, častni občan in častui načelnik gasilnega društva g. Vid Donaj. Po kratkem presledku 14 dni je sledil svoji ženi v večnost. Blagemu možu večni miri SV. RUPERT V SLOVENSKIH GORICAH. Po dolgi mučni bolezni je v gospodu zaspala ga. Terezija Č u č k o v a v Sovjaku. Pokojnica se je rodila leta 1854. pri Sv. Antonu. Zapušča dva žalujoča sina. Naj ji bo žemljica lahkal — Pridno se pripravljamo na sveto birmo, ki jo bomo letos imeli 21. junija. Sprednji del cerkve so prenovili. Zdaj se pripravljajo nove orgle. Župniku g. Jožefu Kodriču lepa hvala za njegov trud. VOJNIK. Sokol je uprizoril 19. februarja igro članice Romanove «Prisego ob polnoči*. Vloge so |bile srečno izbrane in od Anke do Albinčka prav dobro naštudirane. Posebno sta se odlikovala «tari brodar Koritnik (br. Ivan Gorečan) in Lo-■vrinka (s. Zalika Goričanova). Po igri je bil v Kolarjevi gostilni venček sokolske plesne šole pod vodstvom spretnega br. Jožeta Oblišarja iz Celja. Venček je nepričakovano dobro uspel. Na pustno nedeljo je priredil Snkol lep zabavni jvečer. Mnogo dopisov smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo številko. * Dopisnikom! V zadnjem času dobivamo razne nujne dopise redno prepozno. Prosimo torej gg. dopisnike, da pošiljajo nujne dopise tako, da jih prejmemo najkesneje vsak ponedeljek. * Banovinski svet je odobril nori proračun. Pretekli teden je bano"inski svet po daljši razpravi končal svoje delo in odobril novi proračun. Nekaj podrobnosti o banovinskih davščinah objavimo prihodnjič. * Druga redna seja banovinskega odbora IRKD za dravsko banovino bo v nedeljo 5. marca ob pol 11. v Novem mestu v mali dvorani Sokol-pkega doma. Dnevni red bo obsegal otvoritev in imenovanje overovateljev zapisnika, poročilo banovinskega tajnika dr. Zajca, poročilo ministrov dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja, referat senatorja dr. Rožiča o univerzi kralja Aleksandra I. V Ljubljani, debato o teh poročilih in slučajnosti. Vsi člani banovinskega odbora bodo prejeli v prihodnjih dneh podrobnejša pismena navodila Od banovinskega tajništva. * Proslava 251etnice Narodne strokovne zveze 'Se bo vršila 13. in 14. maja v Ljubljani. Več posebnih odsekov je na delu in skrbi za vse priprave. Na proslavo bo prišlo na tisoče narodno iavednih delavcev. Proslave se ne bodo udeležili samo Slovenci, ampak se jim pridružijo tovariši Iz vseh krajev naše države. Posebno živo se zanimajo za to proslavo srbski delavci, ki se pripravljajo, da v čim večjem številu obiščejo svoje slovenske tovariše ob njihovem jubileju. Udeležbo pa so prijavili doslej tudi zastopniki češko-jSlovaških narodnih delavcev in se pričakuje še .prijava poljskih narodnih delavcev. V vrstah na-irodnega delavstva v naši banovini je zavladalo veliko veselje, ko se je zaznalo, da je tudi Nj. Veličanstvo kralj daroval večjo vsoto za osrednji prapor NSZ. j * Velike skrbi zagorskih rudarjev. O obstoju kotredeškega obrata še vedno ni znano nič določnega. še vedno se ne ve, ali bo izvršena večja odpustitev delavstva, ali pa bo ^brat ustavljen. Pri rudniku se dnevuo ?braniy jo večje zaloge premoga. * Položaj v hrastniški steklarni se izboljšuje. Na pepelnično sredo so začeli steklarji delati na srednji banji. Upati je, da bodo vsi steklarji za> posleni vsaj šest dni v 14 dneh. Sicer bo zaslužek zelo majhen, vendar nekaj je le. * Denar iz Amerike. John Vidmar, ki je odpotoval sredi lanskega leta iz Zedinjenih držav v domovino, naj se oglasi osebne ali pismeno pri izseljenskem nadzorniku v Ljubljani, kjer dobi nekaj tisočakov, katere je bil sam založil pred odhodom iz Amerike. * Nova ljubljanska carinarnica je bila otvor-jena predzadnjo nedeljo in se je urad vanjo že preselil. Poslopje je prav lepo in je v okras Ljubljani. * Primarij dr. Ferdo Kunej t V Slovenjgradcu je umrl bivši dolgoletni primarij tamošnje bolnice dr. Ferdo Kunej. Pokojnik se je rodil leta 1877. v Oplotnici pri Konjicah. Pokojnik je bil izvrsten zdravnik in je bi! vsestransko priljubljen in spoštovan. Uglednemu zdrayniku bo ohranjen časten spomin. Zalijočim izrekamo iskreno 30žalje. * Smrt vrlega vzgojitelja. Te dni je izdihnil blago dušo upravitelj semiške ljudske šole g. Ivan R i g 1 a r. Semič je izgubil z njim vzornega vzgojitelja in velikega rodoljuba in prosvetnega delavca. G. Ivan Riglar se je rodil 8. decembra 1878. na Veliki Poljani pri Ribnici, učiteljsko službo v Semiču pa je nastopil leta 1910. Ob začetku svetovne vojne je bil poklican v vojaško službo in je bil že leta 1914. ujet na ruski fronti. Med vojno je mnogo pretrpel in v Sibiriji si je nakopal bolezen, ki ji je sedaj podlegel. Bela krajina bo zglednega vzgojitelja in vrlega narodnjaka ohranila v častnem spominu * Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru raz-pusčcni. Oblastva so razpustila prosvetni zvezi v Mariboru in Ljubljani kakor tudi vsa v obeh prosvetnih zvezah včlanjena društva. * Potres na Dolenjskem. Ljubljanski potreso-merski zavod je prejel več poročil z dežele, zlasti iz dolenjskih krajev o potresu 20. t. m. Poročilo z Dvora pri Žužemberku javlja, da je nastal prvi sunek okoti 0-15 ponoči. Sunek je bil tako močan, da so se ljudje prebudili in so poskakali iz postelj. Drugi, še močnejši sunek so zaznamovali okoli 7. zjutraj. Takrat se je čulo močno podzemsko bobnenje in ropotanje. Slični poročili sta poslali Kopanj na Dolenjskem in postaja Verd nad Vrhniko: * Obsodba zaradi hujskanja proti Sokolstvu. Pred sodnikom poedincem dr. Kotnikom se je pred mariborskim okrožnim sodiščem zagovarjal 571etni kaplan pri Sv. Rupertu Jože Krajnc, ker je bil obdolžen, da se je pregrešil proti členu 4. zakona o zaščiti države. Obtožnica mu je očitala, da je izkušal na različne načine ovirati delovanje Sokola in da je ob vsaki priložnosti nastopal proti Sokolstvu. Dne 1. maja lanskega leta je imela svojo prireditev sokolska četa pri Sv. Rupertu. Na njej bi morali sodelovati tudi šentruprtski tamburaši. Obtoženec pa je tamburaše odvračal od udeležbe, češ, da se na sokolskih prireditvah trga vera. Šolski mladini je prepovedal rabiti pozdrav czdravo*, češ, da se tako pozdravljajo hlapci. Meseca junija lani je pozval učence, ki so stali v šoli v vrsti, naj stopijo iz vrste vsi oni, ki so Sokoli. Ko so dotični izstopili, jim je ukazal sesti v zadnje klopi, nato pa jih je poslal domov. Enemu izmed njih je celo dejal, naj ne hodi k norcem. Obtoženec je pred sodnikom zanikal vse obdolžitve. Mnogo prič pa je navedbe obtožnice v celoti potrdilo. Pri razpravi je sodnik tako ugotovil, da je bil obtoženec že 16krat kaznovan, in sicer v letih 1919. do 1928. zaradi razžaljenja časti. Obsojen je bil na mesec dni zapora in 500 dinarjev denarne kazni. * Zima je draga. Ni dovolj, da ima človek pozimi mnogo veg izdatkov nego poleti, kakor za kurjavo, toplejšo obleko, obutev itd., temveč ima pozimi često tudi nepredvidene izdatke za svoje zdravje. Na videz nedolžni prehladi se mnogokrat izpremene v nevarne in z velikimi stroški združene bolezni. Najboljši svet, ki ga je mogoče dati, je: da se pri vseh pojavih prehlada vzame takoj aspirin «Beyer>, o katerem lahko a polno pravico rečemo: majhna tableta, a velik učinek; majhen izdatek, a velika korist * Samomor Slovenca v Zagrebu. Te dni so našli v maksimirskem gozdu v Zagrebu obešenega 721etnega zidarskega pomočnika Rudolfa Lesjaka. Starec je stanoval pri svojem zetu peku. V smrt ga je pognala najbrž bolezen. * Požar na Jesenicah. Prejšnji četrtek zjutraj so pričele tovarniške sirene na Jesenicah opozarjati, da nekje gori. Gorela je pralnica in nekaj drugih malih poslopij okrog nje, last zdravnika bratovske skladnice g. dr. Schvaba. Tovarniški gasilci so kmalu prispeli in rešili, kar se je rešti dalo. Škode je nekaj tisoč dinarjev. * Utonil je v plitkem potoku. Lani je bil obsojen pred malim senatom mariborskega sodišča Miha Kiselak iz Ziberc na šest mesecev strogega zapora. Obtoženec je udaril v Žibercih Alojza Sturzerja s kolom po glavi, in sicer na brvi, ki drži preko plitkega žiberskega potoka. StGrzer je zaradi udarca omahnil nezavesten v vodo ter utonil. Kiselak pa sodbe ni sprejel, ampak je vložil priziv. Te dni je mali senat ponovno razpravljal o tem primeru in je bil Kiselak obsojen na tri leta robije in tri leta izgube častnih pravic. * Avtomobilska smrtna nesreča pred sodiščem. Pred sodnikom poedincem se je na mariborskem okrožnem sodišču moral zagovarjati 25Jetni šofer Maks Krnic s Poljane, ki je bil obtožen, da je po neprevidnosti povzročil avtomobilsko nesrečo, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi posestnika Andreja Ferka. Obtoženec se je zagovarjal, da je po nesreči zavozil v kup gramoza, zaslišane priče pa so izpovedale, da se je dogodek pripetil drugače. Šofer Krulc je bil obsojen na štiri mesece zapora, pogojno na tri leta, in pa na plačevanje dosmrtne rente po 400 Din na mesec vdovi ponesrečenega posestnika Ferka. * Preiskava zaradi odpiranja pisem. Prva povojna leta je v Ljubljani vzbudila velikansko razburjenje afera tako imenovanih dolarskih prin-cev. Na pošti so namreč nekateri mladi uradniki skrivaj jemali iz Amerike došla pisma, v katerih je bilo običajno po nekaj dolarjev. Pred poroto so slednjič bili dolarski princi po zaslugi nagrajeni. Ta afera je imela za posledico, da je bil potem dolgo vrsto let na poštah mir. Zadnji čas pa so se ponovno čule pritožbe, da so izginila pisma, v katerih so bili manjši in tudi večji zneski, ker so pač nekateri ljudje še vedno tako neprevidni, da pošiljajo denar v pismih. Ljubljanska poštna direkcija je začela opazovati nekatere sumljive manipulante, ki so najrajši v ambulanč-nih vozovih jemali pisma, jih odpirali in si denar prilastili. Da bi mogla nepoštene manipulante zasačiti, so bila iz Ljubljane na progah Rakek in Kamnik pred dnevi odposlana pisma, v katera so bili vloženi bankovei, in sicer v vsako pismo po dva točno zaznamertovana desetaka. In res sta se ujela dva tatiča. Pri enem so med hišno preiskavo na domu našli deset neodprtih pisem. Poštna direkcija je podala proti obema ambnlančnima uslužbencema kazensko prijavo na ljubljansko deželno sodišče. * Jeseniški Tom Mix pod ključem. Mnogim so še v spominu pustolovščine 20letnega Jeseničana Jožeta, ki so ga tako prevzeli detektivski in pustolovski filmi, da je začel tudi dejansko posnemati predrznega Toma Mixa in druge filmske junake ter zašel pri tem v hude spore z zakonom. Pred kakimi štirimi tedni so ga prijeli orožniki, ko je nesel skozi Jesenice poln nahrbtnik žeb-ljev, ki jih je vzel iz tovarniškega skladišča na Jesenicah. Ko je pod težo dokazov priznal tatvino, so ga orožniki odvedli pred tovarno, da bi pokazal, na kak način je mogel priti v skladišče. Jože je spretno splezal po zunanji steni in ko je bil na vrhu poslopja, se je spustil skozi stekleno streho v notranjost obširne delavnice in utekel po drugi strani na prosto. Od tega časa so ga orožniki zasledovali z vso vnemo, Jože pa je s svojo drzuostjo in hitrostjo ušel iz še tako velikih zagat. Preživljal se je ves čas s tem, kar je zaslužil s tihotapstvom iu kar ro mu dali prebivalci samotnih naselbin. Ves čas so mu bili orož- niki za petami, prebivalci okoliških naselij pa jim niso mogli pomagati, ker so se bali predrznega fanta. V zadnjem časa so orožniki z Jesenic in iz Koroške Bele poostrili zasledovanje predrznega begunca, ki se jim je rogal. Fant se je umikal pred njimi više v hribe. Predzadnjo nedeljo ga je ustavil vrhu Karavank neki graničar in se je vnela med njima huda borba, med katero je močnejši in urnejši Jože graničarju iztrgal puško, ga nevarno obstrelil in zbežal. Ranjenega graničarja so našli njegovi tovariši in ga v budein snežnem metežu prenesli v dolino, odkoder so ga z vlakom odpeljali v Ljubljano v bolnišnico. Zaradi gladu in hudega mraza se je Jože po tem boju zatekel v dolino in se utaboril v neki hiši na gornjem koncu Koroške Bele. Tja se je najbrž že prej večkrat zatekel in izjavil je, da se bo s puško branil do zadnjega. Orožniki z Jesenic in iz Koroške Bele pa so te dni tako spretno obkolili njegovo zavetje, da se jim je begunec moral vdati. * Hudiča so izganjali. Za vodenico boleha v Zelimljali že delj časa neka posestnica. Zdravila se je na vse načine, pa ji ni pomagalo. Ze je skoro obupala, tedaj pa so ji priskočili na pomoč neki ljudje, ki so pogruntali, da je čarana. Bolnica je tudi o tem prepričana in trdi, da ji je zavdal oče njenega moža pred 30 leti na dan poroke. Hudiča je pa treba izgnati. Z blagoslovljeno vodo so že poizkušali, pa ni nič pomagalo. Pa so poklicali slavnega moža iz Žalne vasi pri Višnji gori, ki ima baje v sebi čudodelno moč. Mož počenja čudovite reči, z raznimi kretnjami in nerazumljivimi besedami se sklanja nad bolnico. Stare ženske že pripovedujejo, da bo kmalu hudič odšel tja, odkoder je prišel. Baje so že videle njegovo glavo in kosmati rep, s katerim je nemirno opletal okoli sebe. Vse to je znak, da se hudič v telesu posestnice France ne počuti dobro in da je mož iz Žalne res mogočen čudodelnik. Zaenkrat zadeva še ni končana, kajti hudiča je treba odenati enkrat za vselej, kar pa ni tako lahko. * Umor ? Bukovcu. Te dni so pokopali žrtev zagonetnega zločina, ki se je dogodil na Bukovcu pri Zgornji Polskavi. Na hribčku Bukovcu je lepo posestvo z obširnim zemljiščem. To je bilo nekdaj last ge. Sekuličeve, ki pa je, ko je postala stara in bolehna, vse prodala posestniku Lunežniku. Pred leti je umrla ga. Sekuličeva in je ostala na prevžitku njena hči Marija s svojim 6iuom Tončkom. Življenje na Bukovcu je potekalo mirno in je bilo sosedom le to znano, da je novi posestnik v težavah zaradi velikega prevžitka. Prevžitka-rica Marija je samotno živela s svojim lSletnim sinom, ki je hodil v šolo na Zgornjo Polskavo. Ko se je Tonček predzadnjo soboto popoldne vrnil iz šole domov, ni našel ključa na običajnem mestu; ko je gledal skozi okno, je zapazil mater ležečo na tleh. Na njegovo vpitje so prihiteli 90-sedje, vlomili vrata In ugotovili, da je nesrečna žrtev mrtva. Pozvani preglednik mrličev je opazil na njenem vratu sumljive črne podplutbe in je to takoj nazuanil pragerskim orožnikom. Ti so uvedli preiskavo ter zaslišali tudi posestnika Lu-nežnika. Orožnikom se je mož videl v toliko sumljiv, ker ni znal točno povedati, kaj je vse delal v soboto, in ker so opazili na njegovih rokah krvave madeže. O teh je Lunežnik trdil, da so mu ostali od kolin pred nekaj dnevi. Ker je raz-telesenje ugotovilo, da je bila nesrečna prevžit-karica zadavljena in da se je z napadalcem tudi borila, kar pričajo praske po obrazu in rana na boku, so orožniki posestnika Lunežnika do nadaljnjih ugotovitev oddali v preiskovalni zapor. * S puško ga je ustrelil. Pred kazenskim senatom trojice novomeškega okrožnega sodišča se je vršila razprava proti 211etnemu Jožetu Novaku, posestnikovemu sinu iz Otoka pri Podzemlju, zaradi zločina uboja, ker je decembra lani z vojaško puško ustrelil Jožeta Zupaniča iz Krasinca v desno stran prsi in mu prestrelil pljučno žilo, tako da je ta umrl. Sodišče je obtožencu, ki je dejanje priznal in obžaloval, prisodilo dve leti strogega zapora. * Zaradi zemlje in dediščine. V mariborsko bolnišnico je bil pripeljan v zelo nevarnem sta- nju 28Ietni posestnik Ludovik Toš iz Brengove v Slovenskih goricah, ki ga je v prepiru zaradi posestva in dediščine udaril njegov svak s sekiro štirikrat po glavi. * Usodni žebclj. Letos 15. januarja je bila v Povšnerjevi gostilni v lepi kokrski dolini zbrana večja pevska družba, v njej tudi mladi posestnik Janez P. in Janez Koder. Med njima se je sprva razvil šaljiv razgovor, ki pa se je pozneje izpre-menil v resen prepir. Koder, je zahteval od Janeza, naj mu plača četrtinko vina. Janez P. je to odklonil, nato pa je Koder zbadljivo pripomnil: S-M>; Nedj Dienst; Luksemburg: št. 5%7, Luxembotrrg. — Nq zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaz. postopanja. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne , okolnosti, saj drugače določa ta točka kot najvišjo kazen za tak zločin 12 let robije. SMRT PREKMURSKEGA GOSPODARSKEGA DELAVCA. Murska Sobota, februarja. Vse tukajšnje okoliško ljudstvo je razžalostila vest, da je preminil g. Štefan B e n k o, posestnik in trgovec, oče našega narodnega poslanca. Z mnogih poslopij so zavihrale črne zastave. Spoštovanje do pokojnika je dobilo posebno viden izraz na dan pogreba, saj tako velike množice so redke v Murski Soboti. Da spremijo pokojnika na zadnji poti, so se zbrali predstavniki oblastev, narodni poslanci iz sosednih srezov in zastopniki najrazličnejših društev. Zalostinke pevskih zborov in govori ob odprtem grobu so bili zadnja počastitev možu, ki mu življenje ni bilo praznik, temveč samo delo. Pokojnik se je rodil leta 1863. v Tešanovcih na Benkovem domu, kjer še sedaj gospodarijo njegovi nečaki. Ko sta si z bratom, ki je kot starejši ostal doma, razdelila domačijo, je začel pokojnik na dokupljenem posestvu sam gospodariti. Bil je vzoren posestnik in živinorejec. Ze pred vojno je bil zaradi najlepših konj ponovno odlikovan. Med prvimi pa je začel v Prekmurju tržiti z živino, ki jo je izvažal v Gradec in druga mesta. Prav tukajšnja vzorno urejena trgovina z živino, do katere je pokojnik največ pripomogel, je pomagala, da je živinoreja v Prekmurju na tako visoki stopnji. Leta 1913. se je preselil v Mursko Soboto k svojemu sinu, sedanjemu poslancu in veleindustrijcu, ter je tukaj sezidal hotel «Slon*. Zaradi živinoreje je dosezal nova priznanja. Ko je sezidal sin industrijsko klavnico, največjo v Prekmurju, je oče s svojo sposobnostjo mnogo pripomogel, da se je podjetje dvignilo do tako visoke stopnje, kar je v lepi meri vplivalo na razvoj splošnega gospodarskega stanja v Prekmurju. Narodni poslanec g. Benko je z očetovo smrtjo izgubil nenadomestljivo oporo pri gospodarstvu in v tovarni in težje se mu bo udejstvovati v javnem življenju kakor doslej. Naj bo pokojnemu lahka domača žemljica, ki jo je kot zaveden Slovenec vedno ljubil. Ugledni družini naše sožalje! IZ POPOTNIKOVE TORBE KMETIJSKO-^^PODINJSKI TEČAJI V BELI KRAJINI. Črnomelj, februarja Nedavno ]e bu v Semiču zaključen trimesečn kmetijsko-gospodinjski tečaj z res zadovoljivin uspehom. Na splošno željo se je moral prav tan pričeti še nov enak tečaj, ker v prvi tečaj nis< mogle biti vse mladenke sprejete. Tudi ta teča obiskuje mnogo deklet, kar je dokaz spoznavnost dobrega belokrajinskega prebivalstva, ki iskreni želi izobraziti svojo mladino, kolikor je to paej sedanjih hudih gospodarskih razmerah mogož^ Vso pohvalo zaslužijo pametni starši, ki teko lep< žele vzgojiti svojo deco. Vsi so prisrčno hvaleži banski upravi, županstvu občine Semiča in vse ki so omogočili za vesela belokrajinska dekl tako koristna gospodinjska tečaja. Samo po sebi je umevno, da vrli čmomeljčan ne bodo pustili šivalnih strojev in kuhinjskege orodja iz svojega sreza, pa so sklenili priredit enak tečaj v Črnomlju takoj po zaključku semi-škega. Kolikor smo poučeni, je županstvo mestno občine črnomeljske dalo v ta namen primerna podporo, kar je dokaz, da imajo gospodje pri ob| čini dovolj smisla za napredek in izobrazbo na* roda. Upamo, da bo tudi banska uprava priskočila na pomoč ter tako omogočila črnomeljskim okoliškim dekletom izobrazbo v gospodinjst Prav bi bilo tako in stari slovenski pregovor, d: dobra gospodinja hiši tri ogle podpira, ne sm priti ob veljavo. Vendar tudi tečaj v Črnomlju ne bo zadnji te stroke v Beli krajini. Kakor smo doznali, želj! tudi najprostranejša belokrajinska občina Vinica, prirediti enak tečaj, za katerega že vrši priprave. Tudi Adlešičani se potegujejo za tak tečaj, čeprav; imajo prav sedaj zelo številno obiskan zimski; kmetijski tečaj, o katerem smo svoječ3sno že po-j ročali. Prijavila se je s prošnjo tudi občina Pla« nina. Pod takimi okoliščinami res ni potrebno ta tečaje še posebej priporočati, ker Jih ljudje sami NajuspeSnejSe sredstvo za rejo domkih živali ie brezdvomno MASTIN Lekarna Trnk6czy (zraven rotovZa) Ljubljana 66 z obilno udeležbo najbolje hvalijo in priporočajo. V Črnomlju se bo ta tečaj pričel 20. marca in bo trajal tri mesece. Organizacija je poverjena sre-skemu kmetijskemu referentu g. Emeranu Stok-lasu, ki sprejema prijave in daje vsa potrebna navodila. Upamo, da bo banska uprava tudi nadalje posvečala vso pažnjo Beli krajini, še posebno glede na to, ker so dosedanji tečaji pokazali, da je trud bauske uprave padel na rodna in hvaležna tla. RAČUN DELA »BELOKRAJINSKE KLETI*. Ljubljana, februarja. Pred letom dni, ko je bilo pomanjkanje v Beli krajini največje, so ji priskočili na pomoč njeni ljubljanski rojaki. Za društvom «Belo krajino* je bila ustanovljena še »Belokrajinska klet«, vinarska in sadjarska zadruga z o. z., ker je uspel poizkus društva na velesejmu, da uveljavi na ljubljanskem tržišču "belokrajinska vina. Nedavno je bil prvi zadružni občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr. Riko Fux in podal pomočilo o dosedanjem delu. Zadruga se je morala boriti z velikimi težavami zaradi pomanjkanja denarja, pa bi ji bil obstoj ogrožen, ako ji ne bi bila priskočila na pomoč rojaka odvetnik dr. Adle-šič in veletrgovec Hrehorič. Iz Ljubljane se je javilo 28 članov zadružnikov, a iz vse Bele kra-1 jine le Prva dolenjska posojilnica v Metliki. Belo-krajincev zaradi tega ne smemo obsoditi, ker so pač postali zaradi bridkih izkušenj nezaupljivi, Četudi zadruga dela nesebično, ker se zadružnikom ne deli dobiček in se niti ne izplačujejo obre-istl na vloženo glavnico, nego se ves dobiček Uporabi za pomoč Beli krajini. i Načelstvo zadruge je v tem letu priredilo več predavanj, in sicer v Metliki, Črnomlju, Semiču $n Starem trgu. Najslabše razumevanje je pokazal Semič, kar pa se bo, ko bodo ljudje spoznali velike koristi zadružnega dela, gotovo izboljšalo, zlasti glede na to. ker bo zadruga svoje do sedaj skoro le na metl;ški srez omejeno delovanje razširila še na semiškl in črnomeljski okraj. Zadruga bo odslej posvetila svoje delo tudi vsem Ostalim gospodarskim panogam. Upamo, da bosta tudi banovina in država priskočili na pomoč. Blagajniško poročilo je podal dr. Miha Kam-b i č. nato pa sta člana nadzornega odbora Evgen Lovšin in dr. Jure Koče predlagala razrešnico, ki je bila sprejeta. Načelstvo ostane za bodoče leto neizpremenjeno. Predsednik dr. Fux je izrazil še toplo zahvalo pašemu časopisju, ki je belokrajinsko akcijo ved-po podpiralo z največjim razumevanjem, nato pa Je zaključil občni zbor. strugo do zaloške ceste in od tam izkopati osuševalni jarek do Gorice. Tako bodo razmočvirjene tudi Moravče same, ker bodo kanali pravilno odtekali. Vse delo je v rokah zadružnikov ter želimo, da bi se složno sporazumeli. Kadar bodo opravili svoje dolžnosti, tedaj šele lahko računajo na nadaljnjo podporo odločilnih oblastev; Organizacija JRKD v moravški dolini dobro napreduje. V njej je združeno vse, kar misli in čuti jugoslovensko. Odbor, izbran iz vseh večjih krajev moravške doline, se sestane skoro vsak mesec in izraža svoje želje. Napadi na našo mlado organizacijo so ponehali, ker je nasprotnikom pošlo strelivo. Raznim njihovim akcijam smo postavili nasproti državno akcijo, ob kateri se bo razbilo vsako zahrbtno delovanje. Predpust je potekel v znamenju gospodarske krize. Porok je bilo razmerno malo in svatbe so bile kratke in dostojne. Slovesno prevažanje cskrinje> je skoro izginilo. Za nevesto ne zahtevajo fantje več denarja, marveč so zadovoljni tudi z odkupnino v pijači. Kakor živini, tako je padla cena tudi «kamelam», kakršne prodajajo fantje na svatovanjih. Za lepo mlado živalco so jim nekje ponujali celih 18 par, ki so jih seveda moško odklonili. «Kameloj pa so shranili v nekem hlevu do prihodnjega predpusta. Po naših hribih se v zadnjem času potikajo razni postopači, ki nadlegujejo ljudi za podporo. Tako se je nedavno pojavil v štebaliji potepin in prosil za prenočišče. Sprejeli so ga ter mu postregli s pijačo. Dovolili so mu celo, da je spal pri peči. Tako je v svojo veliko radost ostal sam v hiši. Ponoči pa jo je nenadno popihal. S seboj je vzel kar sedem britev, dvoje škarij, stroj za striženje las in nekaj druge drobnarije. Stopinje v snegu so kazale proti bližnjemu gozdu, kjer so se pa izgubile. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE. Delovanje gospodarskih organizacij. — Razvoj državne stranke. — Predpust v znamenju stiske. — Pozor na postopače. Moravče, v februarju. . Za gospodarsko politiko se Moravčani vedno 'bolj zanimamo. To je pokazal zadnji občni zbor IMlekarske zadruge, ki šteje že 150 članov in se jprav lepo razvija. Uvedlo se je plačevanje mleka po maščobi. Dobili smo tudi strokovno izobraženega mlekarja. Pod okriljem Mlekarske zadruge napreduje tudi naša Živinorejska selekcijska zadruga. Zadružna posojilnica je v ugodnem skladu c letnim računom. G. tajnik se je celo pohvalil, da pretežna večina večjih vlagateljev ni bila zbegana zaradi svojih prihrankov, ter je izrazil pre-jpričanje, da bo posojilnica sedanjo stisko srečno prebolela. Naša Vodna zadruga, katere namen je osuševanje močvirnih delov moravške doline in ki šteje 120 članov, bo, kakor upamo, nadaljevala letos svoje delo. Načelstvo deluje namreč krepko fta to, da bi zadružniki odslužili svoj delež z M®buini delom. Najprej bo treba izdelati glavno 17 letnica strahotnih borb pred Verdunom Težka nemška granata, ki se je razletela nad verdunsko knezoškofijsko palačo meglenega jutra 21. februarja leta 1916., je dala znak za pričetek krvave bitke. Nemško vrhovno poveljstvo si je izbralo Verdun za cilj strahovitega navala. Ta del bojišča, oddaljen od Pariza 250 km, ni bil baš primeren za tak preboj, kakršen se je bil posrečil Nemcem leta 1915. na ruskem bojišču, kajti gorski hrbet Argon, ki zapira verdunsko kotlino na jugozapadu, je omogočal armadi za primer, da bi morala izprazniti Verdun, ustaviti se na pobočjih in preprečiti preboj francoske fronte. Nemci so hoteli s tem napadom pritegniti jedro in rezerve francoske armade pod Verduu, da bi tam počasi izčrpali moč francoskih divizij, tega edinega resnega sovražnika Nemčije, kajti Rusija je bila takrat že oslabljena, Anglija pa še ni bila dobro pripravljena. Nemški glavni stan je vedel, da je obramba Verduna vprašanje francoske narodne časti in zato je zastavil tu, v srcu francoskega bojišča, vso svojo ogromno vojaško silo. 2000 težkih topov so bili nagrmadili Nemci na bojišču, ki je merilo komaj deset kilometrov. Čisto drugačen je bil položaj na francoski strani. Poveljnik vzhodne verdunske skupine general Dubail je na vsak svarilni glas odgovarjal, da je napad na Verdun nesmisel. Zvest svoji domnevi je dal razorožiti skoraj vse verdunske utrdbe in njihove težke topove so dobile armade na drugih bojiščih. Vojaški guverner Verduna general Contanceau se je temu upiral, pa so ga odslovili in na njegovo mesto je prišel popustlji-vejši general Herre. Se enkrat je svarila usoda Francoze, skoro na večer pred strahovitim navalom Nemcev. Polkovnik Driant, ki je poveljeval polku strelcev pod Verdunom, je izkušal opozoriti gospode v francoskem glavnem stanu na grozeče nedostatke trdnjave. Šele v zadnjem trenutku je general de Castelnau odredil, naj se obramba trdnjave izboljša. To je pa bilo že na večer pred bitko. Udarec nemške pesti je bil strahoten. Grozna ploha železa in ognja je preplavila francoske postojanke. Med prvimi je padel junaški poveljnik Driant na čelu svojih lovcev, Nemci so zmagovali. Na bojišče je bil poslan odli čni general de Castelnau, da bi ukrenil vse potrebno. Francoske postojanke so padale druga za drugo. Planino VVoevre so morali Francozi hitro izprazniti. Vprašanje izpraznitve Verduna je viselo na niti. V usodnem trenutku je pa našla Francija pravega moža v bivšem topniškem oficirju generalu Petainu. Postal je poveljnik II. francoske armade, ki jo je vrhovno poveljstvo hitro poslalo na pomoč napadeni trdnjavi. Med potjo proti Barle-Ducu je novi poveljnik brzojavil: «Držati postojanke za vsako ceno, d( kler ne prispe pomoč.* In res so se Francozi pri Verdunu držali, čeprav so imeli strahovite izgube. General Petain je prinesel v armado mir, red in organizacijo. Zgraditi je dal vvojaški zgodovini edinstveno avtomobilsko zvezo po cesti iz Barle-Duca do Verduna. ki so jo na-zivali francoski vojaki sveto cesto. Verdunske utrdbe so v največji naglici popravili. Delati so morali med strahovitim ognjem iz sovražnih topov. Kruto so se maščevale Francozom vse napake. Vojaki so dobivali strelivo in hrano samo enkrat na teden s poveljem, držati postojanke za vsako ceno. In cena je bila pošteno plačana. 66 divizij so morali privesti Francozi v verdunsko žrelo. Naposled je bil glavni nemški naval ustavljen. Potem so Nemci vedno bolj popuščali, dokler se ni v juniju položaj obrnil in je spretni vojskovodja Mangin v nekaj dneh dobil nazaj vse, kar so si priborili Nemci s strašnimi žrtvami v treh mesecih. Trdnjava Verdun je bila rešena. Toda račun francoske zmage je bil strahoten. Francozi so tako rekoč z golimi prsi zadrževali besne nemške napade. Nad 460.000 mrtvih, ranjenih in pohabljenih je moralo plačati s krvjo to zmago. X Kruh vpliva na značaj. V Budimpešti so začeli znanstveniki poizkuse, kakšen vpliv bo imela prehrana s pšenico in ječmenom na živali. Kemična sestavina obeh žitnih vrst je precej enaka, v praksi pa delujeta odločno različno na telo. Ne smemo namreč pozabiti, da vsebuje vsaka vrsta imenovanih žit svojstvene vitamine, ki seveda svojevrstno vplivajo ni. telesni razvoj slehernega živega bitja. Poizkusi so se vršili s kozami, kokošmi in svinjami. S kozami in kokošmi je šlo dokaj hudo, ker te živali potrebujejo razen pšenice in ječmena tudi drugačne hrane. Pri svinjah pa so se poizkusi povsem posrečili. Šest prascev enake starosti je bilo na razpolago; dva so hranili s pšenico, dva z ječmenom, dva pa z obojim. Po tričetrtletnem poizkusu so dognali: Prašiča, ki sta bila krmljena s pšenico, sta tehtala po 150 kg. Bila pa sta lena, a kot klavna živina sta bila prvovrstna. Onadva, ki sta uživala ječmen, sta tehtala le po 75 kg; bila sta nizke rasti, vendar z močnimi kostmi in zelo živahna. Prašiča pa, ki sta uživala ječmen in pšenico, sta bila nekako v sredini prvega in drugega para. Tudi pri kokoših in kozah se je delno opazilo opisano delovanje, vendar ne v tako odločni obliki. Dr. VVeiser, ki vodi te poizkuse, misli, da deluje uživanje imenovanih žit tudi'na ljudi svojevrstno. Tako so ljudje, ki uživajo pšenični kruh (Madžari), manj živahni in nagibajo k debeljenju. Narodi, ki uživajo ječmenov kruh, pa so podjetni in navdušeni za napredek. v-.r V-V- Jrrtb.ž?! X živali, ki so živele pred 200.C00 leti. V Južni Kaliforniji so našli takšno množino pred-potopnih živali, da obsega ta zbirka, ki so jo razstavili v muzeju za zgodovino, znanost in umetnost v Los Angelesu, petdesetkrat toliko materiala kakor vsi drugi muzeji na svetu skupaj. Zbirka obsega najvažnejše živali, ki so živele pred 2C0.0C0 do 1 milijona let v Ameriki. Ozemlje, kjer so našli to množino živali, meri sicer le nekoliko tisoč kvadratnih metrov, a je polno ležišč zemske smole. V teh jamah so dobili ostanke do 20C0 velikih volkov in tigrov s sablastimi zobmi, 20 mamutov in mastodontov, 75 konj, 60 vel-blodov, 150 bivolov, 60 velikih lenivcev, 20 levov in nešteto manjših živali in ptic. Kako so prišle vse te živali v ležišča zemske smole, je lahko uganiti. Stopile so na zasledovanju, begu, pri pitju ali ponoči na smolišča, ki jih je tedaj pokrivala še varljiva tenka skorja posušene smole, in so se pogreznile. Njih obupni kriki so privabili cele črede lačnih volkov in drugih roparjev, ki so se po svoji strani vdrli v varljivo dno, od koder ni bilo več rešitve. Zato je umljivo, da je med najdenimi živalmi mnogo več mesojednih ((91 %) kakor rastlinojednih (9 %). Ostanki živali so v svojem smolnatem hranivu seveda čudovito dobro ohranjeni. Po teh ostankih si lahko napravimo čudovito točno sliko o tem, kakšne so bile te živali. Predvsem nas presenečajo njih ogromni obsegi, ki jim današnje živali iste vrste ne vzdrže primere. Mamuti in mastodonti so poldrug meter večji od največjih današnjih afriških slonov, ti Morilec: «Oprostite, gospod sodnik, glas jo bil tako slab, da nisem dobro slišal, kaj je govoril...»: Začetek prepirov. Sodnik: «Ali ste bili prisotni, ko so se začeli prepiri med zakoncema, ki se hočeta ločiti?> Priča: Seveda sem bil, gospod sodnik, saj sem bil na njuni svatbo Vrsta 2605-51 Eleganten čeveljček iz rjavega telečjega boksa z usnjenim podplatom. Zelo prikladen za športni kostum. Vrsta 9605-07 Ta čeveljček i/ finega laka bo dal Vaši nožici lepo linijo in posebno eleganco. Neizogibno po-trebeu za ples in družbo. Visoki čevlji iz finega, črnega telečjega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Odlični za vse one, ki zahtevajo predvsem trajnost obutve. Vrsta 9891-60 Neprcmočl jivi otroški škorenjčki iz lakiranega gumija, v katerih oirok lahko hodi tudi po največjem de/ju in blatu. Velikost 19 do 26 59 Din, velikost 27 do 54 79 Din, velikost 35 do 31 99 Din, moški ea štrapac 129 Din, laknsti 149 Din. OTROŠKE NOG \ V I C E s fine iz sukanca, velikost 2 do 4 S Din. velikost 5 do 8 10 Din, velikost 9 do 12 12 Din. NOGAVICE: . . 9 Din inoene maco .... debele volnene .... 12 „ fini flor.......15 „ najfinejši flor .... 19 „ svilene......25 „ tople volnene .... 29 „ MOŠKE NOGAVICE: bombažaste gladke 5 Din, 7 Din fine svilene.....10 ,, tople volnene .... 15 „ bombažaste z vzorcem . 7 „ Tako je. A: «Vi torej hočete pristopiti k naši posojilnici in hranilnici?* B: Po zobeh. Učitelj: