—    418   —
Ozir po svetu.
Muzej britanski.
Velicanska misel o enoti cele narave in o nikodar pretergani zvezi, ki od začetka do konca sveta kraljuje nad stvarmi nebesa in zemlje, vtelesnjena je v muzeja britanskem, da nikjer tako.
Kdor stopi v to veličansko shrambo in pregleduje zapopadek njeni, zdi se mu, da, kakor pesnik pravi, potuje izpod neba skoz svet v globočine, ktere zakriva vedna noč.
Začemsi z nebesom se ustavijo oči učenih ogle-dovavcov pred vsem na sila veličin meteornih kamnih, kteri izpod neba na zemljo padajo, kot posebno prikazni, kterih nihče tajiti ne more, kterih izvirek in začetek pa je se zmiraj zastavica neu^anjena. Prav je, da to nebesno kamnje začenja rudninsko zbirko muzeja«
—   419   —
Prosto ljudstvo, sosebno ženstvo, pa se ne mudi dolgo pri teh kamnih, in se raji berž oberne tje, kjer se lesketa en kos čistega zlata iz Kalifornie v velikosti gosjega jajca, — veliko srebra in biserov, med kterimi diamant wRegentu velik kot golobje jajce, in pa podoba (model) se večjega Koh-i-nura, ki po vsi pravici se imenuje »gora svetlobe".
Učenega rudninoslovca pa veseli se bolj ogledovanje krasnih kristalov, ki so nakupičeni v lepo zverstenemredu. Rastline pa se ne shranujeje v muzeju, ker bo-taniški vert v Regent-Parku je zanje namenjen; vendar je tisto rastlinstvo in živalstvo, ki se v svojih per-vinah celo celo malo loči od rudninstva in je tako rekoč prestopek od enega v druzega, obilo nadomesto-vano v lepi zbirki fosilk, ki so na ogled postavljene blizo rudnin. Od morskih alg pride ogledovavec počasi k 5 čevljev dolgi čelusti nososaura; kmalo vidi i h t i o-saura, velikana 30 čevljev dolzega, za tem kostnjak irskega orjaškega jelena, čigar rogova merita 13 čevljev, potem zver megaterium, 40 čevljev dolgo in 12 visoko, v drugi izbi velikana m a sto do na, čigar jekla (velika zoba) sta 12 čevljev dolga: vse te zveri opominjajo človeka na čudeže potopljenega sveta. Tako je ogledovavec dospel do zbirke živalstva. Tu vidimo nezbrojno število prečudnih morskih stvari: polipe, morske zvezde, gobe, ki so tako rekoč polovičarce med živalstvom in rastlinstvom, školjke (mušeljne) in čudovite ribe, dokler z morskim psom, morskim konjem in morskim somom pridemo do doji v k, med kterimi ne pogrešamo nobene in nikakoršnega raz-pola od male miške do velikanskega slona.
Smo se ločili od zemlje in se podali na ogled tistih krilatih stvari, ki se zibljejo po zraku, — oj kolikšen svet se nam spet tu odpre od milionov različnih mergolincov noter do orla, ki leta po nezmirnem nebu.
Zapustivši te sobe, v kterih se dosto prečuditi ne moremo nad vsegamogočoostjo božjo, ki je vstvarila toliko različnih stvari na svetu, pridemo v tako imenovano narodopisno (etnografiško) zbirko. Tu vidimo revne in okorne izdelke pervotnih stanovnikov Australie, ktere breber (Biber) veliko prekosi v svojih delih, noter do naj umetnejšega blaga. Tu vidimo tudi v podobah vse človeške plemena: od obraza Eskimov v kožuhe zavitih in Novootočanov oboroženih s pšicami, sekirami in fračami, ki so bolj opicam (merkvicam) podobni kot ljudem, noter do ljudi naj lepše postave.
Tu vidimo v podobah navade in šege mnogoterih ljudstev, od kralja, ki na vozu napeljuje vojsko in terd-njave napada s požari in kozli, noter do iger prostega ljudstva. Vse to in še veliko druzih reči vidimo v tako imenovani Nimrodovi sobi, v sobi Figališki inEI-ginski.
In vendar z vsim tim še ni konec britanskega muzeja. Sedaj še le se začne, kar je več vredno kot vse stvari, ki smo jih ogledovali s toliko radovednostjo, s tolikšnim zavzetjem; — pridejo namreč sedaj na ver-sto rokopisi in knjige, ki iz naj starejih časov do današnjega dne so nakupičeni tu v tisuč in tisuč izti-sih. Od Pali-rokopisov, na 241 listih talipotjega drevesa v Cingaleških značajih pisanih, noter do pisem, ki so jih z lastno roko pisali angležki kralji in kraljice in druge imenitne osebe, kakor Vilhelm L, Henrik IV., V. in VIII., Rihard III., Ane Boulenove in Katarine, Elizabete in Marie Stuartove, Dragotina I, in KromwelIa, Friderika velicega, Wašingtona, Napoleona, \Vellingtona itd., se najdejo tu. Tudi tako imenovano Mazarinovo sveto pismo, natisnjeno leta 1455 v tiskarnici Gutenberga in Fausta, je shranjeno v tem muzeju z vsimi ustavnimi pismi, po kterih je bila od starodavnih časov osnovana vlada britanskega kraljestva.
Ni nam treba omeniti,   kako  sila veliko  mora poslopje biti, ki shranuje tolikšne zaklade.