mmm r imi i i m i iiiMifii m ii ii Največji slovenski dnevnik I v Združenih orzavah | Ve|ja za vse leto - • . $6.00 lil Za pol leta.....$3.00 D Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 IMrsIovenskihideiaTcerir Ameriki TELEFON: C0ETLAKDT 2876 NO. 186. — ŠTEV. 186. ■ The largest Slovenian Dtuly in 1 the United States. 1 - Isaned every day except Sundays I and legal Hobdays. g 75,000 Readers. i Entered as Second Class Matter, September 21,1903, at the Post Office st Hew Turk, V. Y., ondtr Act of Oangna of March 3,1879. TEUTON: OOBTLAHDT 387«. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 10, 1987. — SREDA, 10. AVGUSTA 1927. ▼OLtJME XXXV. — LETNIK XXXV. Am. Del. Federacija zahteva nov proces. KLJUB VSEM NAPOROM NE BO MOGOČE REŠITI RADIKALCEV Državna sodišča so zavrnila prošnjo za nov proces za Sacca in Vanzettija. — Sklicanje velike stavke. — Uveljavili so že vse načrte za eksekucijo. Poklicane so bile priče in postavljen je bil policijski kordon. — Stavka v coloradskih rovih. BOSTON, Mass., 9. avgusta. — Obramba Sacca in Vanzettija je zmagala v toliko, da je pričel ZR AK0PL0VNA SLUŽBA MED NEMČIJO IN ZDRUŽ. DRŽAVAMI Hamburg-Amerika črta namerava ustanoviti med kontinentoma zračno službo«, k o j e aeroplani bedo nosili po 170 ljudi. — Vsa teža se bo nahajala v krilih. — Rumplerjeve zračne križarke bodo baje vozile z naglico dvestotih milj. BERLIN, Nemčija, 9. avgusta. — Redna trans-atlantiška zračna služba z velikanskimi aeroplani, sodnik Thayer pozno včeraj zvečer razmišljati o; ki bodo zmožni nositi 170 oseb, bo otvorjena med predlogu, naj se prekliče obsodbo ter odgodi ekse-j Hamburgom in New Yorkom tekom prihodnje kucijo. | spomladi. To se je izvedelo včeraj iz zanesljivega V drugih ozirih pa se je izjalovil boj v državnih vira. Glasi se, da podpira ta načrt newyorska bančna tvrdka Warburg & Co. Za to .službo bo0 vsa teža v krilih- Potniki bodo zločinom. imeli Prostorne sobe v sprednjem Kot razvidno iz neke oficijelne ob_ ✓s , . i . i . i ii v krilu, ločene od motornih prosto- ,, ...... . - Ce b, vsa dejstva, ki so bila predložena, po- r(lv ^i,,^,,,. V širini kril,-,. 1 J .rocena včeraj časopisju. je naslo- TTT PROIZVAJANJE ELEKTRIKE jZ^ ZRAKA Elektrika, pridobljena iz zraka, žene avtomobil z RUSIJA NAPOVEDUJE _DOBRO LETINO V tekočem letu se obeta v Rusiji dobra letina. — Nedostatek na severo-zapadu bodo izenačili z dobički na jugu. — Obdolžitve, da gremadijo kmetje žito, niso utemeljene. MOSKVA, Rusija, 9. avgusta. — Izgledi glede letine na Ruskem so približno slični onim preteklega leta, kajti primanjkljaj v gotovih ozemljih se- naglico 40 milj na uro.! vero-zapada vsled težkih nalivov bo izenačen vsled Iznajdba j e vzbudila splošno pozornost. Dunaj mora socijalistično katero j e ustanovila mestna uprava. — Kan-celar Seipel se skriva za zavezniško komisijo. KANSAS CITY. Mo.. 9. avg. — Splošno so govorili včeraj tukaj o avtomobilu, o katerem se glasi, da pa žene z naglico štirideset milj na uro elektrika, pridobljena iz zraka. Pripravo je razkazal po letih smešenj in izjalovljenj neki Harry Perrigo. v nazočnosti polkovnika Paula Hendersona iz Chica-pa, podpredsednika National Air j Transportation, Inc., ki prevaža I zračno pošto. | — To je največja iznajdba izza kamenite dobe. — se je glasil ko-Jmentar polkovnika Hendersona. razpustiti ^ou Holland, predsednik trgov-ij •• ske zbornice, ki je bil tudi navzoč, * je rekel, da bo imela po njegovem mnenju iznajdba velik učinek na javne utilitete, če jo bo mogoče spraviti v splošno porabo. Prepri-ičan je, da je iznajdba pristna. DUNAJ, Avstrija, 9. avgusta. — steno vpoštevali in če bi spravili pred sodišče vse j ho znašala malo več kot sto jar-j nove dokaze, ki so se pojavili, bi napravili velik dov> bo P™>stora za 135 potnikov korak k uveljavljenju nedolžnosti teh mož, — je' rekel. in posadko pet in tridesetih, polej? prostora za tovor in poŠto do setl- vila dne 21). julija, to je na dan, ,ko je dunajska občinska uprava sprejela meščansko stražo kot redno in stalno napravo, med za vezni- i i i r i •• ij. i Aeroplans svojo -maksi- gka komisija na j^j -a Sd — Ameriška delavska federacija zasleduje hla- malno obtezitvijo, bo tehtal kakih , ]K>slanIeo_ v kateri zahteve od_ den, umstven tek, katerega bi moral zasledovati ^ pravljenje te občinske policije, ameriški narod, vendar pa trdimo, da je treba nu- NderUl ™ Tal'° ^l'1!1"0,-!0. f nie ustanovitev baje v na- diti obtoženim prednost dvoma, kjerkoli obstaja!^^^^^ kak resen dvom. ^ j »t«™ jih je ohranil tajne do pred, * ot)jave je 'nadalje razvidno, Green je ugotovil, da ni Ameriška delavska te-|npkako dvema letoma, ko je raz-ida SOcijalno-dcmokratični žu- deracija soudeležena pri terorizmu, ki se je poja- prometa nuda naro';pan Seitz v neki konferenci s kan- •1 . ■ . • i K • * 1 J JI v..J |du V1Z1J°" da ra2llnle n^0V n cela r jem Seipelom slednjega ob-vil ter je pretil tej deželi m svetu vsled odločitve r nam kažejo ^ jelne statistike povsem drugačno sliko. Predvojna produkcija pšenice je znašala 25.500.000. Eksport i so inčne kvadratne plošče, ki ima vse polno cevi in zavojev, kateri baje vlečejo elektriko iz zraka. Električni tok, ujet na ta način, gre skozi generator in nato v reden motor, ki je spojen s transmi-sijo avtomobila. „ Mr. Perrilo in njegova žena stalleUl L«2™8* ^odukcja 22 milijo, sedla v avtomobil, v katerega iep0V oOOOOO ton in eksperti malo v-i • v. . m i :Jvec k(>t l,2o0,000, vsled eesar zna- bila instalirana priprava. Odprl je ' ' stroj ter se odpeljal. znašali pet milijonov in notranja poraba 19,500.000 ton. V tekočem , .. , . . stroške vodne sile in nadležno te- i skih poslopij, da pa ne bodo sme-;„ li izvajati ti stražniki nikakih po-(z° b r _ lieijskih funkcij in da tudi ne bodo imeli nobene policijske avtoritete. V zvezi z vladno "izjavo je obelodanil dunajski občinski časnikar-karski urad. da je poslal župan Seitz kancelarju governerja Fullerja. Green je dospel v Ashville predvčerajšnjim, da (la-i ler Jc r0keI' da na",skih nosi oni i da nn ne bodo sme-i ration or Labor V Hendersonville. pačno obešati krila na težo in da DENVER, Colo., 9. avgusta. — Število premo-mctoda postaviti težo v garjev, ki stavkajo v južnem Coloradu je cenil vče-j ^drega iznajditelja je obstaja-raj na štiri tisoč A. Embree, zastopnik I. W. W., ki la v tem. da ni mogel dobiti Iju-je organiziral gibanje. Idi. ki bi financirali načrt in šele Rekel je, da predstavlja ta številka osemdeset Jfem: ]f. 80 ^ i . i -i ' .Clia-mberhna m Bvrda dokazali odstotkov normalne sile. ^ (možnost in izvedljivost transatlan- Gibanje je označil v večji meri kot "demonstra-Siških poletov, so pričele kazati ve-eijo" in ne stavko, kajti edini namen gibanja je pro- like transportacijske kompanije in testirati proti eksekuciji Sacca in Vanzettija. [)0,.fmmu'nlkl lko zanimanje za na" stavii je, da bo nadaljevala demonstracija le tri dni, ne pa štiri, kot se je prvotno sporočilo. Člani državne industrijalne komisije in zastopnic ki premogarskih družb so cenili, da je bilo včeraj ^noL^ na delu 58 odstotkov normalne sile premogarjev. Trije člani državne industrijalne komisije so bi' li včeraj v Walsenburgu ter skušali preprečiti na-rastek stavkarskega gibanja. Pridružila sta se jim dva člana urada generalnega pravdnika. Poročilo, da bosta skušala izposlovati injunkcije proti premogarjem, je zanikal generalni pravdnik Boat-right. Stavka je bila dosedaj brez demonstracij. Kom- w 1 * i 'i • . .J , i brata. Tretji moz je bil pridržan uradn1^1 so lzJavi]l' da ne bodo poslu- kot prir,. dokler „ ne izkažef ka. ziii mkakin stavkokazov in delavci so izjavili, da ne ko bo izpadla poškodba. Ranjen je bil Edvard Lyons. Njegov brat John pa je zaprt. Ime-I na deklice, radi katere sta se dvo- Skupna teža motorja, generator ja in kontrol znaša približno 86 funtov. Razventega so v ozadju kare redukcijski zavoji, ker je naprava petkrat tako močna kot jo je treba za tak avtomobil. Perrigo je rekel, da se lahko rabi njegovo pripravo za kot proizvajalko sile vsepovsod, na farmi, v tvornici ali v uradu. Ž njo se bo baje odpravilo plinski premog, črt. Glasi se. da se bo takoj pričelo z delom konstrukcije in da bo še pred koncem leta vprizorjen po-s prvim takim aero- Dvoboj med bratoma radi deklice. Dva brata sta izvojevala danes 11a Main St. v Rockaway, N. J., rlvoboj radi neke deklice in posledica tega je bila, da je eden njiju v Dover General bolnici v kritičnem stanju, dočim sedi drugi v ječi. ker je nevarno oklal svojega Bomba eksplodirala v Londonu. LONDON, Anglija, 9. avgusta. Nepoznani atentatorji so eksplodirali danes zjutraj ob desetih Seipelu noto; v,bombo na Aldwieh postaji podze-kateri je protestiral proti stališču, meljske železnice. Nikdo ni bil ra-kancelarja, ker je dovolil medza-|njen in nikaka škoda ni bila pov-vezniški komisiji vmešavati se v zročena. Par listov je namignilo, notranje zadeve Avstrije. Opozoril je pri tem na dejstvo, da so dovolili Avstriji gotovo kvoto vojaške policije, brez posebnih določb, kako naj se to silo razdeli med državo in mesta. sa notranja poraba 21,350,000 ton. Petrolejski proizvodi pred vojno so znašali skupaj 9,500,000 ton z eksperti 900,000 ton. Tekoča produkcija pa znaša 11,000.000 in eksport i znašajo 1,500,000, vsled česar je domača poraba za en milijon ton večja kot pa je bila leta 1913. Skupna produkcija rži je nekoliko večja kot je znašal predvojni eksport in za približno eno tretir.o manjša kot je bila predvojna domača uporaba, ki je sedaj za en milijon ton večja. Produkcija surovega masla se je povečala za 150 tisoč ton v primeri s številkami pred vojno. Eksporti so padli za polovico in notranja poraba se je dvignila za skoro četrt milijona ton. Isto je resnično glede jabolk, kož, jajc in soli, ki kažejo nekoliko manjšo produkcijo v primeri da je bil atentat najbrž v zvezi s's predvojnim časom, a manjši ek-slučajem Sacca in Vanzettija, ki sport ter večjo domačo porabo, ki razburja celi svet. znaša v slučaju kož 45 odstotkov. WALKER 80 ODPOTOVAL V EVROPO Zupan Walker je obrazložil svoje načrte glede potovanja po Evropi. Obiskal bo angleškega kralja, Mussolini ja i n druge vladarje. — Dublin že čaka nanj. Župan Wolkcr iz New Yorka je objavil svoje načrte, v kolikor jih je izgotovil glede svojega potovanja po Evropi s parnikom Beren-garia. Rekel je. da se upa sestati z angleškim kraljem in kraljico, z Mussolinijem in papežem in z nekaterimi newyorskimi uradniki, ki se mude sedaj v Evropi. V nasprotju s prvotnimi poročili je rekel župan, da ne bo obiskal Španske in tla se ne bo sestal s kraljem Alfonzom. On upa biti predstavljen kraju Juriju in kraljici Mariji v Londonu ter predsedniku Hindenburgu v Berlinu. Župan bo potoval s svojo skupino iz Southamptona v London. Pričakuje, da bo dospel tjakaj v sredo prihodnjega tedna, da bo preživel tam dva dni in da bo odpotoval v petek v Dublin, kjer je bil rojen njegov oče. Iz Irske bo odpotoval v Nemčijo, kjer pa njegov program se ni določen. Najbrž se bo odpeljal v Hamburg in od tam v Baden-Baden, Monakovo in Berlin. Iz Berlina in po sprejemu pri Hindenburgu, se bo odpeljal v Benetke in Lido in od tam v Rim. Glasi se, da se že priredilo sprejem pri papežu in Mussoliniju. Iz Rima bo odšel župan v Pariz, kjer bo ostal dalj časa. Prisostvoval bo otvorjenju konvencije Ameriške legije, nakar bo odpotoval proti domu. nameravajo prirejati nikakih demonstracij. W1LKESBARRE, Pa., 9. avgusta. — Rinaldo Cappellini, predsednik okraja št. I, United Mine bojevala, se ni objavilo. Workers, je posvaril včeraj premogarje svojega o-kraja, da ni dal ekfeekutivni svet nobenega do volje-nja za danes določeno, en dan trajajočo protestno Dve eksploziji ^ stresli stavko proti eksekuciji Sacca m Vanzettija, v , (dva ločena kraja utic* Dv$ eksploziji v Utici. ITTICA, N. Y., 8. avgusta. , — Delavska federacija bo zgradila radijsko postajo. CHICAGO, 111., 9. avgusta. — Kot je včeraj objavila Chicago Federation of Labor namerava zgraditi novo radijsko pošiljalno postajo, močno 50.000 wattov, v bližini Elgin, III., kot razširjenje svoje postaje v Chicagu. Nova postaja o otvorjena na Delavski dan prihodnje leto. * kih dvajset oseb ter povzročili škodo, katero se ceni na $300,000 Policija pravi, da se je rabilo pri obeh eksplozijah neko novo kemično snov. Ob eksploziji sta se pripetili v italijanskem mestnem delu. v gosto obljndenem okraju. Obe eksploziji sta se za vršili v te- giaysssasasasssssa Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriikcf& sli kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Po* datki so veljavni do prekliea, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire j Din. .... 600 .. .. $ 9.40 Lir ...... 100 .. .... $ 6.10 Din. ____ 1,000 .. .. $ 19.60 Ur ...... 900 .. .... $11.90 Din. .... 8,606 .. .. « 46.26 Lir ...... 300 .. .... $17.66 Din. .... 6,000 .. .. $»oo Lir Din. .... 19,000 .. .. $182.00 Idr ...... 1000 .. .... $66.60 Za poilljatvfc U v resegajo Dm ttlsoB DlascJsr ali pa Dvmttsol m doroUaJSM po—hwi sd IfakSBfla ps bnth mm ptamn s)ms t hM niMNM Posebni podatki. FRANK SAKSER STATE BANK 92 Cprtlfodt Straat, Mtf MaunvM , N«sXor&&& GLAS NARODA, 10. AV0. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8akser, president. Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado —.......................$6.00 Za pol leta ..............................$3.00 /a čftrt Irla ............................$130 Za New l urk ta celo leto....$7.00 Za pol leta ................................*?.5;> iSi mm hV- m m m KONEC KOMEDIJE ' Število mednarodnih razoroževalnih konferenc, ki so bile torpedi rane, se je povečalo za eno. Torpediranje je bilo izvršeno iz takozvanili političnih nagibov. Mornariški izvedenci so se prepirali glede tonaže in števila ladij, državniki so jih nekaj časa poslušali, nakar so jili enostavno pozvali domov, vedoč, da je vse prerekanje in barantanje le bob v steno. Razorozenje, glede katerega so se bili sporazumeli pred leti v VVashingtonu, se torej ne bo završilo. K izjalovljen ju je največ prispevalo geslo, ki se proti vi vsakemu razoroženju na morju ali na suhem, in temu se pravi,".varnost". V interesu "varnosti" zahteva Anglija majhne kri-'žarke, obrožene s šestinčnimi topovi, Amerika pa zahteva v inferesn iste "varnosti" večje bojne ladje z osem i učnimi topovi. Z ozirom na te zahteve, je bil vsak sporazum nemogoč, Obroževanje se bo nadaljevalo, in narodi bodo mo rn 1 i s krvjo in denarjem plačevati zanj. Za slovo so si delegati, izvedenci in državniki, povedali par laskavih fraz, hinavsko so si stisnili roke ter o l šli proti domu. Najbolj značilen pogrebni govor je imel načelnik a-lueriške delegacije, Mr. Gibson. (iovoril je o prisrčnem prijateljstvu, ki vlada že desetletja in desetletja med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko. Vojna med temi tremi silami je po njegovem zatrdilu baje nemogoča. O, prijateljstvo pa, prijateljstvo, da se ga Bogu smili. In navzlic temu se še dobe ljudje, ki takim frazam verujejo ter jih sprejmejo za čisto zlato. Enkrat bo prišlo razočaranje, toda takrat bo pr pozno. Priprave za mir niso bile še nikdar tako plehke kot so po strašni vojni, ki bi vendar morala človeštvo nekoli ko izučiti, pa ga ni, kot kaže, čisto nič izučila. Prad kratkim se j? poročil mladi James A. Stillman, sin večkratnega milijonarja s preprosto deklico, ki je bi!? svoječasno služkinja v hiši njegovega očeta. Zanimivosti iz Jugoslavije. Morska' bolezen. _i Peter Zgaga Nemški mornariški generalštab- :n vodoravni hrbtni ptffožaj; to ni zdravnik dr. Ilarrv Ko^nig je se pravi, vzame naj podolžui ležni'^« opisal kratko razpravo o tej nad- stol. postavi naj ga povprek pol ležni bolezni. Pravi: Si ga zdra-.hrdji. kolikoc .mogrire v. sredini' Otroci govore resnico, in zato vilnrjja sredstva, ki bi pri gotovih ladje, uleže se naj nanj in zavije Prav,rao« da otroci ne vedo, kaj bolestih in izmuč-enostih tako do naj M? v toplo odejo. Kmalu bo Kovore- bro vplivalo kot morsko potova- opazil, da mu indjanje ladje ne' Otroka Je treba opozarjati, na nje. A, če zdravn k odloči, da gre- škoduje več posebno. Predpogoj za nJe?0Ve napake, toda previdno in mo na morje,, ga takoj vp^šairfoMo je pa. da ne pridemo na ladjo sPravilno opozarjati, sicer je jo j, ... m* loti mors ska IjoTe-! prazn'm želodcem, a tudi ne s pre.!škandaI in bJama?L. "In če se nas »■n." * polnim. Prvo jed, ki nam jo'na' Rcvna družina J'c imela b°Kate" Kaj je to, morska bolezen.' j ladji ponudijo, moramo ali odkio- fa strlca' stnc je t)a iniel tako ve~ Več terorij *o že postavili o njej. "iti ali pa jo moramo na krovu Jlk nos> da Je bi,° I** Več na zdravnik >v je mnenja, da je potižiti. Močni ljudje krepke v<^e,lbI°k°! °alei'- A ** nm lahko ladjah pri bolj ali manj nemirnem ki znajo svoje misli. ph*lstave in jVek , sko,M,!it in bo?a!ity° to mimoidoča nervoza, nastaia na:čutila brzdati, bodo mogli že na to'T". m nosu Kdor mu je morju. Vseh ljudi ta bolezen ne način preprečiti izbruh obolelosti. bilnT " ^^ napade. Velko jih je, ki je na ob Če to ne gre in če izbruhne bolezen J° ' njCfro% naJxec*JI so" fcežnih morskih potovanjih ni^o z močjo, z bljuvanjem, potenjem' nikdar imeli, in zdi se mi. da se omotico in' .s splošnim obutkonj (Ve ln mati sta že ^irinaj.st dni število teh trdnih ljudi množi, nerazpoloženja, z glavobolom. "Z }.>rccl stri^Vlm Plodom učila Morda je močen jez proti morski bolečinami v hrbtu in z drugimi paglavca, naj se ne iz- b-jlezni brezdvomno .plošno okrep- znaki morske bolezni, tedaj poma I nad njegovim nosom, ljenje v zadnjih letih, povzročeno ga samo še potrpljenje. V kabino11 ^ Pnkimil. In ker je 10 športu in telesnih vajah. Mo-,moraš iti. v pastelji moraši astati,'™f.1^ d°: goče tudi, da nas je vojno in po- prvi napad moraš prestati in ča-" ro AeiCt 1,0 -SP°< 0 1 m kaj vojno trpljenje napravilo bolj od- kati moraš, kako se bo naprej raz- porne proti takim slabostim. Go-'vijalo. Tolažbo imaš v tem. da bo- Da> ceI° tako Je bil Pleten tovo je, da pri marsikom povzro-U ni treba n česar bati. Na moraki,m razumen< da Je strica takoj po- da zdravil z besedami Oh, stric, čijo morsko bolezen duševni vžro- ltzen absolutno ni nevarna in ki; strah in bojazen pred neVar-We še nihče ni umrl in tudi še kako maJ*k*n nos^k imate... no-itjo, tresenje parirka. gibanje nisem nikogar videl, pri katerem bi vijakov, vse to pomore do izbruha novega izbruha bolezni ne b'lo mo-bolezni pri takih ljudeh tudi ob f goče preprečiti, razmeroma mirnem morju. Za te Se ena o otrocih. "M Živola je huda mati. Imela je 'nikdar več prijela. K sreči pa ni treba takih nasilnih sredstev, da morsko bolezen preženemo. V večni slučajev .se kavnostjo. ki ji ni primere. Vsekakor je pa bolje, če se nam posteči, da z gotovimi varnostnimi na-redbami izbruh bolezni preprečimo. Na tem je seveda največ ležeče Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte za Slepskf Dom v Ljubljani I v Zopet gozdni požari v Bosni. Skočil je v precej globok stude-Te dni je železniška postaja v nec- K sreči pa v studencu ni bilo Sarajevu alarmirala gasilce, da je votle in tako je ostal pri življenju izbruhni Ipožnr v Sredinah, odda- Težko ranjeno ženo so prepeljali ljenih dve uri od Sarajeva. Na v bolnico, kjer bo okrevala kraj požara so odšli orožniki, gasilci in mestna policija. Gorela je Zverstva kačakov v prizrenskem Corovieeva žaga in skladišče. Do okrugu. šestih zvečer je bil po£ar v enem' Kljub vsemu prizadevanju obla-delti šume lokaliziran, ogroženi pa sti še vedno ni bilo mogoče popol-so se drugi deli šume. Žaga je po- noma zatrdi v nekaterih južnih po gorela. krajinah roparskih tolp. Bližnja meja jim nudi priliko, da se preti Dva in pol metra visok človek, zasledovanjem umaknejo v sosed- V Višnujevieah v Bosni so od- nj'> državo ali v nedostopne plani-k>opaIi te dni okostnjak pračlove- nc- ^ groznem dejanju, ki so ga ka. Okostnjak je baje dolg dva in tc fl»i zvršili kačaki, izročajo iz pol metra. Podgorice. Tam so napadli skupi* no romarjev, dva trgovca, ženo in Samomor v steklosti. 3 otroke. Vse so povezali, nato pa Pred tedni je v hercegovinskem po vrsti pobili. Ko je obupana ma-selu Dračevu stekla mačka ogrizla fi svoje najmlajše dete skušala Ilijo Dragoviča. Ilija se ni dosti ubraniti pred razbojniki, so ji ga zmenil za rano. V zadnjih dneh pa okrutneži iztrgali iz naročja, dete so se pojavili na njem znaki si okli- pred njenimi očmi mučili in še le ne in kmalu je izbruhnila ta stra.š- na to umorili. Nesrečna mati je na bolezen. Začel je napadati do- morada gledati smrt svojega mo- trudijo, da dajo ladji kolikor mo-mače, tako da so ga morali z vezat i, ža in vseh treh svojih otrok. Konč-ker bi sicer ne bili varni življenja. j«1 str<*l i z puške napravil ko-Nepričakovano je napel vse moči nec njenemu trpljenju. Oblasti so in raztrgal vrv, s katero je bil zve- odredile zasledovanje zverskih zan. Divjal po selu in priletel zločincev, ki pa so pobegnili pre-na rob nekega 20 metrov ploboke- ko meje v Albanijo, ga prepada. V besnosti je skočil v J prepad, kjer je padel na ostro ka-1 Tobak med grahom, kamenje ter ostal na mestu mrtev.; Pred par dnevi je sarajevska tvrdka Altarac prejela iz Mostar-Krvava tragedija zakonskega para ja tri košare, dve košari graha in se je odigrala na Kanalu pri Za- košara kumare. Namesto Tcu-grebu. Delavec Josip Dokoubel, marc pa je bilo v košari 30 kg fi star 49 let, ločen od svoje žene in nega tobaka. Boječ se kake izda otrok je od lani živel s Katarino je. je tvrdka o zadevi obvestila fi B., ki je bila istotako ločena od nančno kontrolo. Pošijatelj toba-svojega moža Boreiča. Kmalu sta ka Marko Kopijaš iz Mostarja, je se Dokoubel in Katinka poročila, bil aretiran zaradi tihotapstva, a po neprestnih prepirih lotos zopet ločila, vendar tudi še kot lo- Žarko Lackovič v Pančcvu obešen, čena biva alv.sitiooojfusepnčalbot V Pančevu je bil obešen Žarko eena bivala v isti hiši; ona v I. Lackovič, ki je laisko leto dve mla-nadstropju. on v prizemlju. Te dni di deklici ]w>siIH ter ju potem vr je Dokoubel pričakal Katinko s pel v Dcnavo. kjer sta obe utonili samokresom ter dvakrat ustrelil .Tustifikacija je bila izvršena na nanjo, a je ni zadel, nakar se je u- dvorišču tamkajšnjega okrožnega maknil v svojo sobo. povžil strup sodišča. Lackovič se je pred smrt-in se po vrhu še ustrelil v vrat. Na- po poslovil rd žene in otrok; pošli so ga v zadnjih h.dihljajih. ^tem mu je preiskovalni sodnik _ . , ... .prečital razsodbo ter ga obvestil, Krvava zakonska tragedija, ' • v . .. »v da njegova prošnja za pomiloscc- V Pacini v Srbiji se je nadavno nje ni uslišana. Krvnik Mausner poročd starejši, a premožni seljak in njcgov p0m0čnik sta v 12 minu-Sarenski z mlado vaško lepotico tah i7VrSi]a svojo nalogo To je Ljubico. Zakon ni bil srečen, ker biia v Pančevu po 59 letih prva ju-je Ljubica ljubila dr;ugega in.se stifikacija. ž njiln tajno ■ jfcstfijala. Pre^ par1 V mornarici vzgajajo vsi morski Porednega sina in šlapico za mo-vrste, morske bolezni imamo no-'narodi mladi naraščaj na šolskih.ža" ! '' tianje dušeno razpoloženje. Ko ladjah. Gojenci morajo kaj hitro po| NekeSa flne J° Je sin razjezil, z smo bili nekoč na morju, so pasta-'vstopu iti na krov. da .se kolikor metl° lovi,a po stanovanja, li .skoraj vsi bolni, zlasti ženske.1 mogoče kmalu uvedejo v pravo bi- konei:'no se j' Je Pa pod po- Naenkrat ».e je v ladji nekaj pre-'stvo svojega poklica, v morsko voz-1*teli°' da ni ni0",a do nje°a-trgalo, počilo je, in nenadni strah njo. Temeljno načelo tega uvaja-' krieis.' jo je vpra- je v.se ozdravil. To se more opa- nja je to, da se do največje skraj-.žal mnž- ko se je vrni,a z deIa-zovati tudi pri drugih takih bolez- nosti na obolele nič ne oziramo. I. ~ Kako bi ne! 1kaJ mi nih. Ko sem več let pozneje z ne-(Mladi mornarji morajo takoj od naPrav''-katerimi teli potnikov .spet skupaj .zaeečtka biti povso l zraven, in .se —Kje I)a Je-potoval, .so mi pravili, da jih od | tako najhitreje naučijo, da kakšno — 1,0,1 postelj ose je skril, takrat naprej ni morska bolezen morebitno nagrnjeno^t do mor.ske In skrbni ^riižinski oče se je bolezni premagajo, in če je vseeno *kuSal sPla7iti Pod posteljo, izbruhnila, da .se ji ne vklonijo.l — Le le sem' ~ mu za" Na takih Zgledih popotn:ki lahko 5elH*tal nadebudni sineek. — tu- vhlijo. kako moreta močna volja in kaJ v kotl| 5e ma,° ^rostora- Kar k meni se stisni, pa naju ne bo dobila ... bolnik na gibanje ladje prav hitro' smotrena energija bolezen prema-navadi. vsak dan bolj zaupa svoji J?ati. jiodlagi. Nato pa začenja vpliva-[ Priporočajo pa tudi medikam.n-fi vožnja po morju nanj z ono mi-jtalna sredstva^ nešteto. 0 tem pi- Na svetu so ljudje, ki se postav- še prof. dr. Biehl v "M'tteilungen Ijajo s svojo častjo in poštenostjo, des VolkesjrcMindheit.-amtes". Za j Posebno s poštenostjo, kratke razdalje treh do štirih ur je' Tak človek vam neprestano pri še najboljše "MotheroilLs Seasick v*»ki priliki,zatrjuje: Remrdv" (sea—morje, .sick—bo- I — Jaz sem bil vedno pošten, ladijskim družbam; in se mora pri ! lan. remedy—sredstvo) ; v njem. Pravzaprav bi pa moral reči: znati, da se z vso energijo in z upoJ je atropin. Vsi preparati, ki vse- — Imel sem salamenško srečo, •abo vseh tehniških pripomočkov J bu jejo atropin. so dobri. Vzeti jih, da me niso nikdar zasačili in da ni pa moramo že pred začetkom vožnje'nikdar padel name kak sum... dnevi je zvečer zopet izginila od doma, češ, da gre k sestri. Mož je stopil za njo, in se prepričal, da ^e tani ni bilo. Stopil je spotoma še pod okno sosedovega sina. s katerim je imela razmerje in se prepričal, da je bila ljudska govorica o nezvestobi njegove žene utemeljena, Ko je prišla žena kmalu na to domov, jo je sprejel z nožem v roki in jo večkrat zabodel v trebuh. Nezavestna se je žena zgrudila na vratih. Misleč, da jo je ubil, je hotel tudi sam izszgiti samomor. Ta mož je bil nervozen, oslabel in izčrpan. Mr. O. \V. Alderann, Baslno. Kans.. ▼ f=ts«roBti 75 let. je bil unlabel, nervtrttrn in izčrpan, poleg teea je trpel na ledvični ln jetrni neredrortl On pravi: — "Porabil Fem 4e mnoco zdravil, toda S« najbolj mi je pnmapal Xuga-Tone." — Nupa-Tone rn je ozdravilo, fra je oja-falo in je pridobil na teti. To je samo eden aluf-aj od tisočih, katerim Je Nu-ca-Tone pomagal. Xuga-Tone je tudi izvrstno sredstvo proti želodčnim nered* »Krtitim. noprebavnosti. slabemu teku. slabim živcem, izgubi teže lr oalabtloPti sploh. Je zajamčeno, ai poinasr.. če ne se denar vrne. Kupite eno steklenice r. prepričali ne bode te k.tkn vam je galtv Ke-vtMrtlte |WMl.«4h — ampak zahtevajte priaUii Xuga-Tone. —A d v L goče utajiti; zlasti so se dobro izkazali tanki Frelim, ki jih pri-trdmo na obeh straneh ladje, jiii napolnimo z vodo, in ki pozvročajo izdatno zvišano ravnovesje ladje. Poleg teh družb, ki se na vso moč trudijo, da morsko bolezen o-mejijo in omilijo, ima pa Se popotnik sam dosti pripomočkov, da se obvaruje, obolelvsti. Prvo pravilo je. da smo kolikor, mogoče veliko J na krovu, kolikor je to pač v skla-' kolikor mogoče veliko na krovu, na svežem zraku, pozornost mora biti obrnjena drugam, samo na bolezen ne smeš misliti Torej tako kot smo zgoraj napisali. Dobre so'rjjj tudi od Amerikancev priporočane obveze okoli vratu in tople blazine na želodec. Ta je iz poljanske doline. Znani lahkoživček in pijaneek je takole modroval v stari loški ošfa- — Vse, kar je prav, vsakemu svoje. Na tavžente in tavžente dinarjev so nabrali za poplavljenee, nihče se pa noče spomniti tistih re- Anglija ne bo odstopila Palestine vežev' ki so vedno na ™hem Italiji kakor so pisali in upali italijanski Iz Pekinga na Kitajskem poročajo, da mora tam vsaka ženska, du z ladijskim redom, z vremenom . t _ _ . ^..j.., ...... ~— ni , listi. Nasprotno misli velika Bn- ... . , , .. , , ,* :n z varnostjo. Gledati moramo ^ .. ^ ^ y ^ - t' ?le-' ima »ratko obleko, da ka- čutimo neprijetnih'^ e že kolena, plačati deset dolarjev na to, da ne duhov ladijske kuhinje, - strojnih prostorov in dntgift takih temnih krajev. Ce novinec na ladji opazi, da ga zapušča sigurnost in se mu zaC-ne vrteti, naj si zavaruje miren stinski mandat in bo v kratkem prevzela jamstvo za večje posojilo Palestini. Naročajte se na *' Glaj Naroda1 DENARNE POžlLJATVE IZ DENARNIH VLa p* delavnem .-»loju v \el ki nn-ri ogroženo ne samo v«»lecl \r.sfe dela, ampak tudi v* led pomanjkljive izobrazbe delavcev. Žr.l >u pri na« dogaja, da delavce v prostem času preveč pcda po go-stiliiali, me»to. da bi .se posvetil .'<1-moizobrazbi. V«led ti'ga delavstvo tudi ni dovolj .seznanjeno z higieno in posveča Mia^i prav malo pažnjo. "Ni čuda tedaj, če zahtevsjo razn? bolezni največ žrtev ravno iz dc-lavjsk'h .slojev.... Xepoznanje in nr. upoštevanje higiene pa pride do izraza tudi v domaČem gospodinjstvu delavske rodbine. Nič bolje pa ni tudi nu-d kmet.skirn slojem, kjer .so potsebno -starejši ljudje zelo konservativni in težko dostopni za v.sak poduk. \M«-d tega je potrebno pre-dočiti gospodinjam, ki oskrbujejo eelo družino in morda prehranjujejo še tuje ljudi, potrebo higiene pri gospodinjstvu. ,( V. vwi k i sobi poeseljno pa v ku-hijjji, mora vladati največji red in .snaga. V .sobali .spimo, f-itamo in jemo, in tako vživamo .slab ali dober /.rak, ki .se v njej nabira. V kuhinji pa se pripravlja naša hrana in gotovo ni vsakemu v.seeno, koliko nesnagi' in prahu .s hrano za-vžije. Ugotovljeno je, da je v sobnem pralni zelo veliko kali bole/.-zni. Valcd tega se moramo čuvati, da tega prahu ne vdihavamo in da ga tudi s hrano ne zavživamo. Nikakor ni torej na mestu, če gospodinja pometa na suho v zaprti kuhinji,, povrhu pa pusti še hrano na mizi,. omari in drugod nepokrito. Gospodinja naci redoma pometa v času. k a ničesar ne. kuha in vselej le pri odprtem oknu z ■S" GLAS NAHODA, 10. fiVG. 1927 vlažno metlo. Vse jest vine, kak. r kruli itd. naj ima vedno pokrite. (Jrda razvada puščati jot vine nepokrite ne vlada samo v domačem gospodinjstvu, ampak tudi v go-»lilnah in trgovinah. Kolikokrat .se vidi v gostilnah po mizah kruh, ki se cel dan praši in na katerem se pase cel roj muh. Na ta način pa pridejo na kruh kali naj razi čnej šili bolezni, ki so za redile v prahu ali ki so jih muhe nabrale na smetiščih, raznih odpadkih itd. C'e potem kdo, ki je tako okuženo jed zayzil, oboli na griži, tuberkulozi ali drugi nalezljivi bolezni, tedaj je celo družini nerazumljivo, kako je prišla bolezen v h šo. češ saj nismo bili pri nobenem lakem bolniku, da bi se od njega bolezen nalezli. Ne pomislijo, da je bolezen prišla s prahom ali potom muhe na nepokrito jed, kj j-j je oboleli zavžil. Gospodinja mora imeli pri kuhi ruto na jrlavi, kar si lahko pri--1 f ridja in bmžna, bo to tudi v nje-nf) likfritt kftrat. Vladalo bo okrog nje zdravje in veselje. Vselej naj si predoci. da zdravje njene družine ni odvisno le od dobrega zraka in zadostne prehrane, ampak tudi od snažno in okusno prirejenih jedil. — "Zdravje." Hamburg - Solun. Kakor znano, smatra sedanja i-ralijanska.zunanja politika Balkan in bližnji vzhod za glavno poprišee •s\oje političnemu gospodarske eks. panzivnasti. Zato Italijani budno pazijo na vse, kar hi se utegnilo križati ts temi njihovimi načrti. Umevno je, da s tega vidika motre tudi naša trgovinska pogajanja z Grčijo, katerih najvažnejšo točko tvori vprašanje svobodne ccne v Solunu in pa naše zbliževanje z Nemčijo. Obojemu stoji Italija neprijazno nasproti; a ker .se zdi, da je g. Mu^olini svoja direktno sredstva proti naši državi izčrpal, skušajo preprečiti naša stremljenja na drug način. Znana rimska ravija "Eclii e Commeti" Objavlja v svoji zadnji vošči Še tako revna družina. Tudi j Številki clan^ »Viča. Mantegazza, ki ne sme gospodinja Slediti z vodo '.n L vari Grčijo pred nevarnostjo no-niilom za umivanje rok. Če oprav-|Vega nemškega Dranga nach Osten Ija V času, ko kuha hrano, ŠU ki da ejlja toj>ot preko Jugoslavi-druga dela, kakor pocstilja, iztepu je nach Solun. Kot najznačilnejši Zoper naduho in seneno mrzlico. Kako »• prepredi najhuje napade. — Presenetljiva metoda vs cd »vo.'i!i čudovitih uspehov. POSKUSITE BREZPLAČNO. fv trpita VHlert Mlniu nap»4«v naduhe ali seiieiic mrsllce: t-e kjC'ijo znaf'lnc ipe-»ade. Neoilraje -p, kj>* ?.i»-it«\ ali f-o f-t\ imate upanje v Kik.i zdravilo |)o-l soln-rem, plfiltn za t« protrto Ji JSktlSnJo. «.'e bte trpe'1 vne Ji vlje.ij.» In ,K>nkuSaJi vk», kar tse vam Je iduio »i.ijb«>lj«<. aoprr utrafine napade ij'uduhi, e»> obupali, pifiite za to bre*p|a^no fKiKku*nJo. To Je edina poi
  • ro v ''ljOioVcm i-ivljenju. P«SljK>e kupon' uartin. čakajte. ****** -H: —. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO., 1744E Frontier BIdg , Niagara St., Uuffal.i, N. Y. PoSlJite bre*pW:no pnijkufinjo svoj« metode na: .......................... preproge jn enako,,si mora v.sakrat, pred no ima opravek z jestvinami roko dobro umiti. Tudi naj ima pri k i tli i drug predpasnik, kakor ga u-porablja pri pospravljanju, otepanju preprog itd. Na ta način prepreči gospodinja, da bi prah, ki so ji pri pospravljanju nabira na prepasniku oz. na obleki, prišel v hrano. Nepravilno je tudi. če ima gospodinja v Kuhinji razobešeno posodo po zidu, da morejo njeno zunanjo lejK)to sosede občudovati, ne dokaz,za to navaja3Iantegazza o-kolnost, da je Nemčija izpremeni-Ia svoje odnošaje nasproti Jugoslaviji, "ki so bili zaradi anekti-ranih nemških manjšin napeti, ki sc pa postali v zadnjem času več nego prisrčni, tako da se že govori o možnosti prijateljskega in arbitražnega pakta med obema dr žavama...." Nato Mantegazza su-gerira Grčiji: <4£'e je Grčija že pripravljena— vsekakor ne navdušena — da dovoli Jugoslaviji v .solunskem pri smatra pa potrebno vsako posodo; . , . . - ' . . . 1 . staiiiscu poseben položaj, mora po pted vporabo dobri umiti in oči- . .. ... . , . , stati njena nezaupnost vse vceja eistiti na njej nabrani prah. Gospodinja morajo skrbeti za po ga-to in temeljito čiščenje rok in nolitov. Pasebno velja to za slučaje, kadar mora gos|Hxlinja z rokami prirejati testo ali enako. Za nohti se nabira nesnaga in se je že večkrat pripetilo, da se je vsled r.e-snage .ki je bila za nohti prinesena na kruh oziroma testo, zastrupila marsikaera aseba. Nohte ni snaži-ti samo z umivanjem, ampak moramo umazanost odstraniti izza nohtov s kakim pripravnim predmetom n. pr. nožkotn ali škarjami. t':m krajši so nohti tem boljše Kadar mora gospodinja streči bolniku, posebno če je bolan na kaki nalezljivi bolezni ali tuberkulozi, mora paziti, da lic okuži s svo. jo nepazljivostjo še druge člane drpžino Vs^kokraf, rko gospodinja takt'ga bolnika, postreže, se mora dobro umiti. Paziti pa mora tudi, da se perilo iti posteljnina bolnika ijobrO desinficrra. to je. da se ga o-pere ločeno od druzega perila in dobro prekuha. Omeniti bi bilo še polno drugih nedostatkov, ki vladajo v domačem gospodinjstvu. Vse pa je odvisno h od gospodinje. Če bo gospodinja POSEBNA PONUDBA ČITATELJEM PRENOVLJEN P.T8ALNI STEOJ "OLIVER" < Model 9. $25.— 8 strešico n slovenski . drkeč, i, i .» ... ISO- OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. i v .i. ,. v SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : .. i ■ i mi ' » »m M^fcfc—Mžahli^it^ a ko se pokaže, da hoče obenem z Jugoslavijo priti na Egejsko mor i je tudi Nemčija. Kar se je pred vojno dogajalo v nekaterih evrop škili pristaniščih, v katerih je bil njen vpliv tako močan, da jim je .skoraj dajal značaj nemških luk, mora v Grčiji na vsak način vzbuditi pomisleke in ji svetovati, da naj bo pri novih pogajanjh in novih paktih akr najbolj previdna." Pri tem novem nemškem pohodu na Egejsko morje, pravi Mante. {razza, bi služila Avstrija Nemčiji tudi brez Anschlussa kot predstra-ža, katero vlogo je igrala že pred vojno v prid nemškemu načrtu Berlin — Bagdad. Vsega tega. kar se tu pripravlja. zaključuje Mantegazza, Italija ne more gledati ravnodušno, ker bi v iiekf meri moglo škodovati njenim lukam. Seveda Italija ne more preprečiti, da vsak%skuša čim najbolj izkoristiti isvojtf zemljepisno lego iri svoja prijateljstva. Toda ko pravočasno'bpaža'*pota. po katerih utegne kreniti promet drugih dežela iA konkVireneo^ ki bi iz tega nastala za italijaaske luke, mora misliti na odredbe in ukrepe, da se i/ogne morebitnim presenečenjem. Tako Mantegazza. Ni treba veliko dokazovati, da je to italijansko signaliziranje nove nemš*ke nevarnosti na vzhodu zelo malo resno mišljeno in ima sulžiti le kot strašilo za Grčijo. Današnja demokra-tična Nemčija se je odrekla imperialistični politiki in resno nemško ljudstvo ne bo v drugo dovolilo, da bi kdo na ljubo fantastičnim ciljem ki s pravimi nalo^-nu nemškega naroda nimajo nič opraviti, tvegal njegove .tisočletne pridobitve in njegovo legitimno narodno posest. V vsakem slučaju pa je naša (Jnža-va sama,.naša. moč in naša mirovna ]Kritika, naše mednarodne zveze najiboljŠe jamstvo za to. da ne bomo nikdar nikomur uklonili svojega hrbta, da bi po njem dosegel svoje imperijaluvtične cilje. G. Mantegazza naj bo le miren: svoboda Balkana kot celote nam je prav tako na srcu kakor naša lastna, ker vemo — zgodovina nam je en sam dokaz za to — da je naša lastna svoboda varna le na svobodnem . - ----— 4-Rsitann. . ......: —"siati POTRES V PALATINI KONEC BOJA Z ŠUtLEGARJI Boj butlegarjev v Floridi se je končal s smrtjo dveh vladnih uradnikov. — 160 zabojev žganja. Slika nam kaže minaret in mošejo vrh Oljske gore. Zadnji potres je oboje i>opolnonia uničil ter napravil tudi drugod po deželi obilo škode. Tragedija ječarjeve družine. Pred kratkem je bil izvršen v liahsu ob Taji grozen zločin. 18-letni kaznjenec Sourada, ki je bil zaprt v rabški kaznilnici in katere, ga je jeCar Karel Herman privedel v profowovo stanovanje, da ga pomete in uredi, je naskočil ječa rja, ubil njega, njegovo ženo in njunega štiriletnega otroka, .se polastil 10,000 šilingov gotovine, ki so ležali na mizi in pobegnil. Herman je stanoval s svojo družino v justični palači. Bil je še mlad mož. Njemu jc bilo 28 let, njegovi ženi pa 23, njun sinček je štel komaj štiri leta, hčerka pa jedva 8 mesecev. V soboto popoldne so različne stranke izplačale Hermanu 10,000 šilingov. Ta denar bi moralni v depozit n i urad. ki pa je bil ob (i. zvečer že zaprt. Ječarju ni preostalo nič drugega, kakor denar o-hraniti doma v.saj do pondeljka m ga potem oddati na pošto. Da bo imel z izročitvijo denarja na pošti manj posla, se je spravil Herman na preštevanje gotovine. Zložil je bankovce v primerne svežnje, jih zapečatil z žigom in hotel vse skupaj zapreti v svojo blagajno. Med delom se je naenkrat domislil. da je pisarna še nepospravljena. Sel je zato pa mladega kaznjenca. 18 letnega Sourado, ga pripeljal v pisarniške prostore, ki so zvezani z njegovim stanovanjem, ter mu velel pomesti tla in pobrisati prah z miz in drugega pohištva. Herman je med tem, ko je kaznjenec pometal, mirno dalje prešteval denar. Sourada je delal za njegovim hrbtom in 111 mogel odtegniti svojih oči od mize, na kateri je bilo -nakupičenega toliko bogastva. Začel se je ozirati tudi po sobi in je videl, da visi na steni močna železna kljuka za obešanje obleke. Ko je bil Herman popolnoma zatopljen v svoje delo, jo izdrl kljuko z zidu ter se vrgel ž njo na ječarja. Še prej pa je na-tihoma zaklenil vrata, da bo neoviran v svojem početju, če bi žrtev klicala na pomoč. Svojo namero je izvršil tako naglo, da se Herman ni utegnil niti braniti. Po prvih u-darcih je omedlel, se zgrudil ua tla in obležal v nezavesti. Sourada je brž pograbil denar, se preoblekel ter izginil navzdol po stopnicah. Na tem begu pa je slišal, kako v kleti nekaj ropoče. Stopil je dol in in naletel na Hermanovo ženo. Iz strahu, da bi žena utegnila pohiteti v stanovanje in odkriti njegov zločin, je naglo popadel sekiro, zapičeno v tnalo za sekanje drv, in udaril ž njo ječarjevo ženo dvakrat po glavi. Toda s tem dejanjem si je nakopal zopet novo odgovornost-. Poleg ječarke je namreč bil njen 4 letni sinček, ki je začel klicati na pomoč. Preostalo mu ni nič drugega, kakor da se je znesel tudi nad otrokom. Z enim mamini udar- OGROMNO DELO Eno največjih del na književ- ceni ga je Usmrtil, da mu je glava' tr?u ^ *voji dovršitvi. To je oxfordski besednjak, ali kakor sedaj pravijo, novi angleški besednjak. Upajo, da bo prihodnje let') dot Iskan. Ko bo gotov, bo to naj- odletela od telesa. Nato je stopil šc v stanovanje ter pre Iskal v.se prastore in zadavil 8 mesečno punčko, ki je ležala v otroški pos- FORT LAUDERDALE. Fla.. 8. avgusta. — V boju. ki se je za vršil med carinskim čolnom 249 ter 30 čevljev dolgim motornim čolnom Z-3997. v katerem so se nahajali butlegarji. sta bila ubita včeraj dva vladna uradnika in štirje nadaljni so bili ranjeni, trije med njimi težko. Čoln obrežne straže je zapazil motorni čoln v bližini obali. Bahamas otočja ter mu zaklieal. naj ustavi. Motorni čoln pa je vozfl naprej, ko je naenkrat odpovedal motor. Vladni čoln je i>oslal pet ljudi, ki so našli 160 zabojev žganja. Horace Alderman, eden but lesarjev, je pričel streljati, ko so prišli vladni uradniki na krov in vnel se je boj. Ubita sta bila Robert AVebster in Sidney Sanderlin z vladnega čolna. Ko je čul strele, se je približal vtani čoln zaplenjeinu motornemu čolnu. Nastal je pretep, ki se je končal, z aretaeijo butlegar jev. tel j i. 1'obral je vse ključe, skrbno Vef'ji be-sednjak na svetu: A ne na-zaklenil v.sa vrata ter .se odstranil mo največji, pač pa tudi najj»opol- nejši. tako da bodo v prihodnje angleški križakarji imeli razniero- z namenom, da čimprej izgine z avstrijskih tal. Naredila se je že trda noč. Zločinec se je potikal po polju in skrivnih potili, ker se jc bal srečati ljudi. V nedeljo ob 8. zjutraj se je po- GROB KRALJCE V PUŠČAVI nost neprecenljiv. To veliko delo s t je bilo že leta 1S79. pričelo. J. 11. Murray je do takrat nabral o-javil pred rabškimi zapori orožnik koli 20 milijonov citatov. Bilo je to brezupno tlelo in večkrat je moral delati sam, ker so mu najboljši so-t rudniki pomrli. Zašel je tiuli v fi. nanene težave tako. da je leta .stvar postala sumljiva in poklical 1883. v.se svoje dohodke porabil za i . - Ni vsakomur znano, da se je v ma lahko delo pri reševanju težkih |teku stoletij pu^.ava Sahara raz-ugank. Za učenjake pa bo narav-j tf„nila >stotine milj proti vzhodn< z nekim aretirancem. Trkal je in trkal na vrata, dobil nič nič odgovora. Ko je pol ure zaman čakal pred .stanovanjem ječarja. mu je jf ključarja, da bi s silo^odprl sta. novanje. Njegovim očem se je nudil grozen prizor. Ječ ar je ležal v pisarni na tleh v veliki htži krvi in se je boril s smrtjo. 1'oleg pjega i>a tleh je bila še vsa okrvavljena kljuka, s katero je zločinec pobil svojo žrtev. Tekom nadaljne preiskave se je našlo v kleli še truplo ubite ječarjeve žene in njenega .sinčka. v .stanovanju pa usmr-čena 8 mesečna punčka. Orožniška postaja v Rabsu je t^koj telefonirala na vse stranji ter opozorila obmejne straže o izvršenem zločinu. Straža na češkoslovaški meji so bile takoj poostrene. Zločinec pa, ki se je nadejal, da je že ušel roki pravi-ee. je medtem napadel blizu mo-, ravske meje dve dekleti, ki sta bili namenjeni k jutranjiei ter ju je posilil. Potem se je spustil v beg proti češkoslovaški mejil Tfk preden je stopil na češka tla, pa je straža begunca zajela, ga zaslišala ter izsilila iz njega priznanje, da je 011 tisti, ki je zbežal iz Rahtsa. kjer je ivršil zločin nad ječarjem in njegovo družino.. Morilce, ki je star šele 18 let, je sin nekega vratarja, ki je bil poprej žandar v Bosni ter se je šele po prevratu preselil nazaj na Češko. Sourada je začel lani svojo zločinsko karijero z nekim vlomom. Obsojen je bil na 11 mesecev ječe, iz katere so ga izpustili šele pred 4 tedni. Že takrat je hotel usreli-ti orožnika, ki mu je bil za petami. Krogla pa je zgrešila cilj in orožniku se je posrečilo ukrotiti zločinca na ta način, da ga je podrl silnik in ima poleg opisanih limona tla. Sourada je bfl notoričen n«-rov na vesti še celo vrsto deliktov. to in še zadolžiti se je moral, da je delo napredovalo. Leta 1910. je pisal: "Besednjak bo najbrze ošal nepopoln ter t^k preživel vse sodelavce in jaz sam živim v dvomu. b'-m li dočakal, da bo dovršen ali ne.'' Tn res mu ni bilo usojeno, da bi dočakal dan. ko bo besednjak izšel. Umrl je leta 191;"). Še deset dni pred smrtjo je delal in urejeval besednjak. — Ko je paslediea ega. je peščev je zagrnilo marsikatero mesto in druga človeška bivališča. Mnogokrat razmišljajo, kako bi prišli do zakladov na morskem dnu. Za neprecenljive vrednosti, katere so pokopane pod peskom puščave, so se pa nit.e pa se je nahajal kra-toliko gradiva. kamonlt kip. predstavljajoč žensko osebo. Podatkov niso našli nikjer, vendar pa računajo, da je grobnica najmanj izza časa 1000 let pred Kirstusom. DENAR V ZNAMKAH Pred nekaj dnevi je bila prodana nerabljena znamka, ki je bila izdana z prvo transtlantiško zračno pošto, za 76 futdv. Ta spomenik na neuspeli polet Hawkerja je bil| prodan ob istem, času, ko so Zdru-žeen države sklenile izdati znamke za zračno pošfo na east C. Lindbergh u. Znamka ima vgravirane podoj>o sv. Ludovika ter zemelje-vid črte velikega! poleta. Velike vrednosti so znamke, katere je izdala newfoundlandska pošta za pisma. katera je de Pinedo vzel s seboj pri i>oiskiisnem poletu na Azo-re. Teh znamk je bilo izdanih samo dvesto in imajo napis "Air Mail de Pinedo, 1927". Tudi tako-zvana Aleoek znamka transatlanti-ške zračne pošte ima visoko eeno, ker je nje število zelo omejeno. ADVERTISE hi GLAS S ARO D A Pozor čitatelji- Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Na-roda". S tem boste ustregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. BOLEČE I06E OZDRAVLJENE ODPRTE NOGE. TVORI. NACKE. KLE ŽILE. GOLŠA, IZPI ŠC.UI se Uf vam ozdravijo dorim delate. 01 Pišite po brezplačno knji-: "Kako ozdravim svoje Mne nog^tnnii" — Opišite slučaj. A. Ci. LIEPE PHARMACY 1441 Green Bay Ave., Milwaukee. Wis. ZASTAVE •VfLKNB AMKRlftKK. SLOVENSKE IN HftVAiKK RCOALME, PftKKORAMNICE, •OJNICC, ZMAKK. UNIFORMS IT© 8igurno 25% ceneje kot drugod, VICTOE KAVIHftEK, »1 ORCKVE ST, CONEMAUOH,' PA. ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in Članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. » I GLAS NARODA, 10. AVG. 1927 L C O L O MB A Spisal: Prosper Merimee. jgj Za Glas Naroda priredil G, P. t M' KNJIGARNA GLAS NA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. MOLITVENIM: ^ ^ popolna ...... Marija Varhlnja: v platno rezano , t fino platno .. V celolojd vezano v usnje vezano .. v ftno usnje vezano ........1.7f Rajski glasovi: ▼ platno vezano ............1.M ▼ fino platno vezano ........l.lfl v usnje vezano ........... .L50 v fino usnje vezano ........l.7o Skrbi za dušo: v platno vezano ............JO v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........1.80 Sveta Ura (z debelimi črkami) : V platno vezano .............00 v fino platno vezano ........L5Q v fino usnje vez.............j.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............1,50 v fino usnje vezano .......... 1.80 Kvišku srca mala: v fino usnje vez.............1.20 Oče naš, slonokost bela .........1 2q Ote naš, ulonokost rjava.........1.20 PRi Jezusu: v celolojd vez.......1.3Q pozlačeno ..................".1.50 fino usnje vez...............i.go 29 (Nadaljevanje.) — Le Se trenutek potrpljenja, — je rekel Brandolacio. — Midva sva, ki morava, prva od tukaj ven, pospod prefekt. Tako hoče star o-bičaj. Če se snide človek pri skupnih prijateljih, mora veljati premirje se pol ure. ^ ^ t 4 Prefekt je vrgel nanj zaničljiv pogled. — Priporočam se družbi — je rekel Brandolaceio. Nato pa je .vodoravno iztegnil svojo roko pred psom. — Pojdi, Brusco, — je rekel, — napravi še en skok na čast gospodu prefektu. Pes je napravil mogočen skok in bandita sta pobrala v kuhinji svoje orožje ter izginila v vrt. Takoj nato j3 bilo čuti oster brlizg iu od|>rla so se vrata dvorane. — Gospod Barricini, — je rekol Orso s pritajeno jezo, jih očeh s!e ponarejevalec. Se danes bom vložil tožbo proti vam pri državnem pravilniku kot sokrivcu Bianchija. Pozneje pa bom dvi gnil proti vam še neko težjo obtožbo. — In jaz, Signor della Rebbia, — je rekel župan, — vas bom obtožil nasilnega napada v soglasju z onima dvema banditoma. Medtem pa vas bo pustil gospod prefekt nadzorovati od orožništva. — Prefekt bo storil tukaj to, kar je njegova dolžnost. — je rekel slednji z ostrim glasom. — Skrbel bom za to, da se bo zgodila praviea in da ne bo moten red v Pietranera. Moje besede imajo za Vsakega med vami isti pomen, gospoda moja. Župan in Vincentello sta se nahajala že izven dvorane in Orlanduccio jima je hotel slediti ritenski, ko 11111 je zašepetal Orso: — Vaš oče je starec, katerega bi lahko vrgel ob tla s klofuto. Vi pa in vaš brat sta onadva, katerega sem si izbral. Mesto odgovora je potegnil Orlanduccio svoj štilet in planil ves besen po Or.su. Še predno pa se je mogel poslužiti orožja, ga je Co-iomba prijela za roko ter se ga oklenila, dočim mu je dal Or^o s pestjo tak udarec v gjavo, da se je opotekel par korakov nazaj ter butnil ob vrata. Štilet je padel iz roke Orlanduccia, a Vincentello je hitro potegnil svojega ter se vrnil v sobo, kjer je medlem prijela Colomba za puško ter mu pokazala, da se vrši boj med neenakimi kilami. Ob istem času se je vrgel med obe stranki tudi prefekt. — Kmalu zopet, Oi\s Anton, se bova zope< srečala! — je zakričal Orlanduccio ter zaloputnil za seboj vrata dvorane. V veži pa je se obrnil ključ, ki je tičal v ključavnici da krije na ta način svoj t>eg. Orso in prefekt sta ostala na dveh različnih koncih dvorane, ne da bi i spregovorila kako besedico. Colomba, oprta na svojo puško, pu jo merila s svojimi pogledi sedaj prvega, sedaj drugega in s cela ji je sijala zavest zmage. —- lvakšna dežela, kakšna dežela! — je vzkliknil prefekt. ki se je konečno dvignil s svojega mesta. — Signor della Rebbia, vi niste imeli prav. Zahtevam od vas častno besedo, da se boste vzdržali vsake nasilnosti in čakali, da bo odločila pravica v tej zamotani zadevi. — Priznavam, gospod prefekt, da nisem storil prav. ko sem udaril onega lopova. Ker pa se je to zgodilo, mu ne morem odreči zahtevanega zadoščenja. — Ej, 011 niti ne misli na to, da bi se bil z vami Vas bo napadel v morilnein namenu . .. Razdražili ste ga. — Previdna bova, — je rekla Colomba. — Orlandueio, — je rekel Orso, — se mi zdi pogumen dečko, gospod prefekt ter mu zaupam boljše stvari. Hitro je bil pripravljen potegniti štilet, a jaz bi storil na njegovem mestu isto. Lahko pa smatram za svojo srečo, da ima moja sestra trdnejšo pest kot kak-tna pomehkužena meščanka. — Xe boste se tolkli, — je vzkliknil prefekt. — Jaz vam prepovedujem to! — Dovolite mi opozoriti vas na to. gospod prefekt, da ne priznavam glede časti nad seboj nobene druge avtoritete kot je moja vest. — Jaz pa pravim, da se ne boste tolkli. — Lahko me pustite prijeti, gospod moj ... to se pravi če se bom pustil prijeti... če se bo pa to zgodilo, ne boste s tem dosegli S^TmSS^S^ ..........80 ........1*90 .1.80 L50 Zbirka Hamallh zdravil...........73 Vetfiln* knjiiica ................M Zdravilna selitta .................49 Zgodovina S. H. S* Melik 1. zvesek......................45 ke za Narodne pripon Ne v Amerik«, po resničnih dogodkih, (Alefevec) ............ M Na Preriji ......................JS9 Naseljenci ...................... .39 2. zrezek, 1. In 2. snopič____.79 [Na krvavih poljanah. Trpljenje la Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, ves. *. RAZNE POVESTI IN ROMANI: 1.80 Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano .... 30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano..........l.lf iiej of Heaven: v usnje vezauo ...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vexano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano ........1.50 ........1.30 ........1.40 POUČNE KNJIGE: Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se Anglesko-slov. in slov. angl. slovar .90 Abecednik .......................30 naj streže k sv, maši .........10 Boj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano ......................... Cerkniško jezero ................1.40 Domači vrt, trdo vez.............1._ Domači zdravnik po Knaipu trdo vezano ................1.60 Domači živinozdravnik ..........1.25 . Mogoče pa j Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................1.25 Gospodinjstvo ...................l]_ •Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Kubična računica, — po meterski meri .......................... Katekizem, vezan.................50 Kratka srbska gramatika _____ Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 Ljubavna in snubilna pisma......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ...........60 Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5.— za Amerika, povsod dobro, dsaa najbolje .................... .35 Angelj sužnjev, braziljska povest Jta Andersonove pripovedke, trdo ves. .75 Agitator (Kersnik) trdo vei. ....L— Andrej Hofcr. .................. J5* Beneška vedeževalka .1...........35 Belgrajski biser ................ .35 Bisernice, 2 knjigi ...............80 Brez zarje, trdo vez. .90 Bele noči (Dostojevski) trdo vez. .75 Balkansko-Turška vojska .........89 Balkanska vojska, s slikami.....25 Božja pot na Šmarno goro........20 Božja pot na Bledu ............... Burska vojska .................. .40 Bilke (Marija Kmetova) ........25 Berač in Elizabeta* «»g'«3fca kraljica ...................50 Beatin dnevnik.................60 Božja kazen .................... .35 Boj in zmaga, iwvest............ .30 Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 Cvetke ...........................25 Cesar Jožef II. ................. .30 Ciganova osveta .................35 Cas je zlato .................... .30 Cvetina Borograjska ............ .50 Četrtek, t. v.....................jo Čebelice, 4 zv. skupaj ..........JO Črtice iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, slabi ear iu razne povesti - spisal Milčiuski ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .....................60 Doli z orožjem ..................,50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) .......................60 Devica OrleanBka ...............50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka in ifcra- teljčki .......................40 Elizabeta........................ .35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavolo .................... .50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 GodČevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez. ..........1.20 Gusarji ......................... .90 Grška Mytologija................1.00 Hadži Murat. trda vez............80 Hedvika ......i..................35 Helena (Kmetova) .........45 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ...................... .80 broširano ....................60 Iz dobe punta In bojev ........ .59 z modernega sveta, tn'o vez.......1.40 Igračke, trdo vez...............1.09 tu uši J ;i'»o ....................89 .30 Jagnje ......................... .30 Jernač Zmago vač, Med plazovi.....59 Jutri (Strug) trd. v..............75 strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........lit Obiski (Cankar) Trdo vezano ..1.49 Ob 59 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo vezano...........'... 1.39 PabirVi iz Roža (Albrecbt) ......Jti Pariški zlatar ...................35 Pegam Lambergar, sreča v nesreči in druge povesti ................70 Prihajat, povest ................ .60 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem .......50 restafnji Mehikanec .............30 Povest o sedmih obešenih .......70 Pravljice H. Majat ...............36 Povesti, Berač 8 stopnjk pri iv. Boka ........................ .35 Po strani klobuk, trdo vez. .......90 Požigalcc ........................23 Praprečanove zgodbe .............25 atria, povesti Iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern In drugi svet niki v gramofona ..............23 Prigodbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 Ptiee selivke, trda vez...........75 Pikova dama (Puškin) ...........3» Pred nevihto ..................; .35 Pravljice In pripovedke 1 Košut nik) 1. zvezek 2, zvezek .49 ničesar drugega kot da boste zavlekli stvar, ki je postala neizogibna. Vi kot časten mož, gospod prefekt, veste sami, da ne gre drugače. . . . . , broširano ............... — Le pustite aretirati mojega brata, — se je oglasila tedaj Co- Nemška slovnica lomba, — se bo zavzela polovica zanj in doživeli bomo lepo stre-' Nemščina brez učitelja — ljanje. I 1. dei .................. tr ' I *' d bi — Vnaprej vas opozarjam, gospod prefekt, — je rekel Orso, — J Prva*"čitanka*' Vez............ ter vas prosim, da ne mislite, da počenjam le prazno baharijo pred'Pravila* za tfko*'..!!"!!!!!! vami... Rečem vam vnaprej, da bom uveljavil svoj odpor, če bi j Psihične motnje na alkoholskl spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................1.40 ( Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1,— .....75 .60 .30 .30 .75 .65 gospod Barricim zlorabil svojo avtoriteto kot župan za to, da me pusti aretirati.., — Gospod Barricini, — je odvrnil prefekt, — je od danes na prej odstavljen kot župan. Opravičil se bo, vsaj upam takoj ... Vi dite torej, gospod della Rebbia, da sem vam naklonjen in da ne zahtevam od vas ničesar drugega kot to, da ostanete mirno v svoji hiši, dokler se ne vrnem iz Corte. Ne bom dolgo izostal ter se vrnil v spremstvu kraljevega državnega pravdnika, da ž njim vred popolnoma razvozi j a m to žalostno zadevo. Ali mi obljubite, da se boste vzdržali dotedaj vsake sovražnosti? — Take obljube ne morem dati. gospod prefekt. Če me bo Or-landuccio pozval na dvoboj, ga ne morem odkloniti. — Kako! Signor della liebbia. vi kot francoski častnik se hočete biti s človekom, katerega imate na sumu ponarejanja? — Pomislite, da sem dal klofuto. — No, če bi oklofutali kakega kaznjenca na galerah ter bi zahteval od vas zadoščenja, ali bi se bili tudi ž njim? Bodite vendar pametni, Signor Orso! Dobro, jaz hočem še bolj omejiti svojo zahtevo. Obljubite mi, le, da ne boste obiskali Orlanduccia ... Jaz vam dovolim biti se ž njim, če vas bo pozval nato. — Pozval me bo, kajti o tem nimam niti najmanjšega dvoma. Obljubljam pa vam, da pa ne bom izzval k takemu pozivu z drugo klofuto ali kako slično stvarjo. — Kakšna dežela! — je vzkftknil zopet prefekt, ki je pričel hoditi po sobi z velikimi koraki. — Kedaj se bom mogel zopet vrniti v Francijo? — Gospod prefekt, — je rekla Colomba s prijaznim glasom, — postalo je že pozno. Ali bi nam hoteli izkazati čast ter zajtrkovati 1 nama? Prefekt je smehljaje odvrnil: — Jaz sem bil že tako dolgo Časa tukaj, da bi me nadaljuo-bivanje spravilo v ftum.pristranosti... In ta preklicani vogalnbjca-menl Skrajni čas je, da se podam na pot... .Gospodična deli^JSek bia, — kdo ve, mogoče ste danes za počela z neskončno vrsto grozil Wfcletlja^evlu _ ________.(Dajje pgbofejg.), podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Parni kotel, pouk za rabo pare ... .1.09 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Računar v kronski In dinarski veljavi .......................75 Srbska začetnica ...... --.......40 Sadno vino ......................39 Slike iz živalstva, trdo vezana .... 4)0 Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........1.50 Slov. italijanski in italjansko slov. slovar ...................... .99 \ Jurčičevi spisi: Popolna izdaja rseh 10 zvezkov, lepo vezanih .................10.— Sosedov sin, broš................40 C. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo vezano ................1.29 broširano ...................75 Juan Miserja, povesti iz Španskega življenja ....................ga Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ............. .39 Korejska brata, povest iz misljo- nov v Koreji ...............30 Kannen, trdo vez. ...............49 broširano ...................30 Križev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna osveta .................. .35 Levstikovi zbrani spisi...........99 L zv. Pesna — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...79 2. zv. Otročje igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljlco in pušice — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorsk! rokopis — Tolmač (Levstik).. .79 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............79 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijskl strainik, TT-radnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik, itd.....................60 Spolna nevarnost.................25 j Mali lord, trdo vezan ...........80 Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45,Mirti ljudje. Vsebuje D. povesti — broširana ...................1JS# Sveto Pismo stare in nove zavete, lepo trdo vezana ............3.00 fJmni čebelar ....................1.— Umni kmetovalec *ii splošni podnk kako obdelovati in izboljšati polje ....................... .30 Varčna kuharica, trdo vez. ......L5j& Veliki vsevedei .........'........J$ Prav vsakdo* kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor k%j ku-r puje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —- v "Gia« Naroda*. Trdo vezano ............. Malo iivljenje .i.................«5 Marijaa otroka, povest la KavkaS- kih rora ......................M Maron .krščanski deček 1« Libanona, ............. 1.........„.,4 Mlada mornarja ...............99 Mimo iiVljenJa, trda ves. ......1.99 broširano .................. 49 flOadib zanlkerneiev lastni five-t^pis OOOOOOOOOOSOS90000000000 .75 Mojo obserje, (Gangi) ..........JJtt Mrtvi Gosta* ..................45 Matejina irtev ................. M MnaoUno «49 Maii Klatei «99 Mesijp .»,.«.,...,...•••..,...... M Malenkosti (Ivan Albrecht) ......45 Mladim sreem. Zbirka povesti za slovensko mladino ............45 Notarjev nos, humoreska ........45 Nvod ki |«mira..................49 Naia vas, L del, 14 povesti......J9 Naia vas, II. del 0 povesti......J9 Nova Erotika, trd. vea. *....<•>•• .79 Naša leta. trd. v«s............... 49 proHrano ,,,wi|;«,„,....... 49 Na fadUsklk sWfcgi_____......... 49 Napoiajm prvi ^, • • .79 Nekaj iz raske zgodovine ........49 NM» ....................... . . .49 Podobe iz sanj, (Cankar) broi. ..L Poznava Boga....................39 Pirhi ................... ........ .30 Povodenj.........................39 Praški judek .....................25 Prisega Huronskega glavarja.....30 Prvič med Indijanci .............30 Preganjanje indijanskih mlsjonar- jev ........................... .30 Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— Rabi ji, trda vez .................75 Robinzon.........................60 Revolucija na Portugalskem ......30 Rinaldo Rinaldini .............. 49 Romantične duše (Cankar) .......90 Razkrinkani Habsburžani.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- iana .........................1.50 Rdeča in bela vrtnica, povest.....30 Slorenski šaijivec ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid .................35 Skozi širno Indijo .............. JSO Sanjska knjiga, mata .............60 Sanjska knjiga, nova velika...... .00 Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Spake, humoreske, trda vez.......JO Strahote vojne ...................59 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalen........1.50 Stritarjeva Anthofogija. trda vez .. JO Sisto Šesto, povest iz Abrucev.....39 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...........................80 Sv. Genovefa.....................35 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, trd. vez..............60 broS.........................40 Spisje, male povseti .............35 Sveti večer...................... .35 SBAKESPEAREVA HElA: Machbet, trdo vez. ..............49 broširano.....................79 Othelo ...........................79 Sen Kresne noči..................79 SPLOŠNA KN iIŽNCA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ban jena gruda, izvirna povest, 104 str., brofilrano ..................... .35 Št. 3. (Ivan Rozman) Test^aaent, ljudska drama v 4 dej., broš, 103 strani ....................45 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broSirano .....................49 Št. 5. (Fran Milčlnski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 strani, broširano .............. 45 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str. broš. .......... 45 Št. 8. Akt it.. 113 .............. .79 St. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofija. 347 strani, broš.............79 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Tomove, relijefna karikatura la minulosti, 55 str., broš,........45 Št. 11. (Pavel Golia) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., br<£. ......45 Št. 12. (Fran Milčinskl) Mogočni prstan, narodna pravljica ' v 4 dejanjih, 01 str., broš. .........49 Št 13. (V M. Garšin) Nadvida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš...........49 Št 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gaspodatski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str^ broS. .........................49 Št 18. (Janka Samec) Življenje, ppsml, 112 str., broš. ...........45 Št 17. (Prosper Msrimee) Verne dnle v vi ceh, povest, prevel Mirko Pretnar,' 80 str. ..,..,......49 Št 18. (Jarosl. Vrchlicky) Ope-raka laknflmi grajšAAa. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. 45 Št 10. (Gerhart Hauptman) Po* topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslorenll Anton Funtek, 124 str., broš. ......49 Št 20. (JnL Zeyer) € imps 11 In Imwwlil, japonski roman, la CoStne prevel dr. Fran Brodeč, lfi| |tr., broš. ............41 št 23. (sophokles) Antigone, ialna igra, poslov a Goiar, 90 str^ broširano ..................................49 Št 24. (E. L. Bnlwer) Ktflaiua paniMiot snipping Nt* DOLOČENA ODPLUTJA V AVO. »27. 10 ivguila; Berengaria, Cherbourg; President« Harding, Cherbourg, Bremen; 11. avgusta: WtsiphaUa, Hamburg. 1^. avgusta: Duilo. Xapoli. Genova. 16. avgusta: Heliance, Cherbourg, Hamburg. 17. avgusta: Mauretania, Cherbourg: George Washington, Cherbourg, Bremen: It. avousts: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; Conte Kosso, Napoli. Genova. 20. avgusta: Leviathan. Cherbourg: lie de France, Havre: Homeric. Cherbourg; Volendam. Bolougne sur Mer, Rotterdam; Colomba. Xapoli. Genova: Dresden, Cherbourg, Bremen. 23. avguata-: Thuringia, Hamburg. 24. avgusta: Aquitania, Cherbourg: Muenchcn. Cherbourg, Bremen. 25. avgusta: New York, Cherbourg. Hamburg. 26. avgusta: Olympic, Cherbourg. 27. avguata: Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen; France, Havre; Belgenland. Cherbourg: Veendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam: 30. avgusta: Martha Washington. Trst: R«;&olute, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Berengaria. Cherbourg; Roma, Napoli, Genova. CITATJE TO -SEDAJ! \ad pol stoletja smo do-ganjali, kaj hočejo preko-oceanski potniki glede udobnosti in službe po zmernih renah. Mi vas znamo zadovoljiti. I/borni prostori v dru gem. kabinskem in tretjem razredu. WHITE STAB LIHE BED STAB LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. Xaži dobri agenti vam bodo povedali. AH pa vprašajte v nažein pot-iiižkcin oddelku: No. i B'dway.XYC. dnefl Psmpelev. I. del, R66 str.. broC oooooooooooooo« osooooo s'«V St. 25. PP •tt št. -6. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 et., DroS............................35 ŠL 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš.......35 št -t>. Tarzan sin opice.........90 Št. 31. Roka roko ..............25 Sl 32. Živeti ...................25 Št. 35. (Gaj Salustlj Krispi Voj. na z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, bra's............50 >. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ...................65 Št. 37. Donm'urg, Bremen; Berlin. Cherbourg Bremen. 15. septembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg; 17. septembra: France, Havre; Olympic. Cherbourg: 1-tpUmil, Cherbourg; IHiltlo. Napoli. Genova. 20. septembra: Presidente Wilson, Trst; 21. septembra: Berengaria, Cherbourg; President Rorrs^vrlt. Cherbourg. Bremen ; Co-nre Uosso. Napoli, Gen'\a; 22 septembra: Westphalia. Hamburg; 24. septembra: I'aris, Cherbourg; t ! Majestic, Cherbourg: Belgt-nland, Cherbourg: Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam : Colombo. Xapoli Genova. 26. septembra: Dresden. Cherbourg. Bremen. 27. septembra: Etesolute. Cherbourg. Hamburg 28. septembra: AIACRETANIA, Cherbourg. SKUPNI IZI.ET. 29. septembra : Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg; 30. septembra: Columbus, Cherbourg Bremen. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikin: FRANCE 27. avg. — 17. sept. PARIS 3. sept. — 24. sept. H NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi Udobnosti. — Pijača slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo voinjo novega velikana ILE DE FRANCE 20. avg. VpraSaJte kat*ros:iko!l pooblaščenega agenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor ]• namenjen potoTart t •Url kraj, Je potrebno, da je pan* fea o potnih Ustih, prtljagi in drn-gtli Rtrareb. Vsled nafte dolgoletna laknSnJe Vam ml aamoremn dati najboIJSa pojasnila in priporočamo, ▼•ono le prvovrstne brsopandk«. Tudi n »državljani samc/efo potovati v stari kraj. toda preskrbeti st morajo dovoljenji ali permit la Wasblngtona, bodisi m eno leto ali • mesecev In se mora delati pro-Bajo vsaj en mesec pred odpotova-ajera ta to naravnost v Washlng-tan, D. O. na geperalega naaelnl-■ke«« komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo II. jnlija. IM« se nlkomor k fti ne polije permit po poeti, ampak ga mora iti iskati, vsak posli e« osebno, bodisi v najMlfnj! naselnl-Hd nrad ali pa ga dobi v New Toku pred od pot oranjem, kakor kedo v proinjl saprost. Kdor pottije ven brea dovoljenja, potnje na evoje lastno odgovornost. Kako dobiti •▼ojce h itaresft kraja. Kdor Ml dobiti sorodnik* aH tvojee Is starega kraja, naj nam prej pOe ta pojasnila. Is Jagoda« vije bo prlpaBPenlh v tem leta 870 priseljencev, toda polovica te kvote je doloBena aa imerilfke državljane, ki Zele dobiti sem tarife la otroke od 18. do 21. leta in pa ss poljedelske delavce. AmerUkl diavljanl pa samoršje dobiti sem lene ln otroke do 18. Isti kres da bi bili ftetl v kvoto, potrebno pa js delati prošnjo v Waak- Predno psdvss—ts kail Koval, rfUta nam. " " '" t fiuhim\i m COBTLANDT R„ NKW .-.».ii.v.